Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010TN0423

    Zadeva T-423/10: Tožba, vložena 16. septembra 2010 – Redaelli Tecna proti Komisiji

    UL C 317, 20.11.2010, p. 36–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    20.11.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 317/36


    Tožba, vložena 16. septembra 2010 – Redaelli Tecna proti Komisiji

    (Zadeva T-423/10)

    ()

    2010/C 317/65

    Jezik postopka: italijanščina

    Stranki

    Tožeča stranka: Redaelli Tecna SpA (Milano, Italija) (zastopniki: R. Zaccà, M. Todino, E. Cruellas Sada, odvetniki)

    Tožena stranka: Evropska komisija

    Predlogi tožeče stranke

    Razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je družba Redaelli sodelovala pri usklajenih ravnanjih, na katere se sklicuje navedeni sklep, omejenih na obdobje med leti 1984 in 1992;

    razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je bila z njim zavrnjena ponudba družbe Redaelli za sodelovanje in s tem ustrezno znižanje zneska globe zaradi prispevka družbe Redaelli pri preiskavah Komisije v navedenem postopku;

    nazadnje, zmanjšanje zneska globe, naložene družbi Redaelli kot izravnavo za nerazumno dolgo trajanje postopka.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Sklep, ki se v tej zadevi izpodbija, je isti kot v zadevi T-385/10, ArcellorMittal Wire France in drugi proti Komisiji.

    Tožeča stranka zlasti navaja, da je:

    Komisija storila veliko kršitev načela enakega obravnavanja, ker je uporabila strožja merila le za družbo Redaelli in temu podjetju odklonila uporabo obvestila o prizanesljivosti, ki je bila drugim podjetjem odobrena, katerih zahteve po uporabi obvestila o prizanesljivosti v zvezi z „bistveno dodano vrednostjo“ pa so imele bistveno manj vsebine in veliko manjšo vrednost kot pa je bila dodana vrednost, ki jo je prispevala tožeča stranka. S tem naj bi Komisija nadalje kršila načelo varstva legitimnega pričakovanja, ker je kršila utemeljeno pričakovanje tožeče stranke, da bo njena zahteva obravnavana v luči meril, ki so bila izdelana v praksi Komisije ob vložitvi zahteve in opredeljena v sporočilu iz leta 2002.

    Komisija napačno obdolžila udeležence dogovarjanja za leta od 1984 do 1992, ne da bi predložila zadostne dokaze glede obstoja dogovora za zadevno obdobje;

    nesorazmerno trajanje postopka vplivalo na pravice do obrambe tožeče stranke s tem, da je bila omejena pri predložitvi razbremenilnih dokazov, ki v vmesnem času niso bili več na razpolago in je pri tem negativno vplivala na dejansko presojo zahteve za uporabo obvestila o prizanesljivosti v primeru tožeče stranke.


    Top