EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CJ0474

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 20. oktobra 2011.
Department of the Environment for Northern Ireland proti Seaport (NI) Ltd in drugi.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Court of Appeal in Northern Ireland - Združeno kraljestvo.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Direktiva 2001/42/ES - Člen 6 - Določitev organa za posvetovanje o okoljskih vplivih izvajanja načrtov in programov - Možnost, da posvetovalni organ izvaja načrte ali programe - Obveznost imenovanja ustreznega organa - Podrobna pravila za obveščanje organov in javnosti ter posvetovanje z njimi.
Zadeva C-474/10.

Zbirka odločb 2011 I-10227

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2011:681

Zadeva C-474/10

Department of the Environment for Northern Ireland

proti

Seaport (NI) Ltd in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal in Northern Ireland)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Direktiva 2001/42/ES – Člen 6 – Določitev organa za posvetovanje o okoljskih vplivih izvajanja načrtov in programov – Možnost, da posvetovalni organ izvaja načrte ali programe – Obveznost imenovanja ustreznega organa – Podrobna pravila za obveščanje organov in javnosti ter posvetovanje z njimi“

Povzetek sodbe

1.        Okolje – Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje – Direktiva 2001/42 – Posvetovanja – Posvetovalni organ

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/42, člen 6(3))

2.        Okolje – Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje – Direktiva 2001/42 – Posvetovanja – Obveznost države članice, da organom in zadevni javnosti da ustrezen rok za podajo njihovih mnenj – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/42, člen 6, od (2) do (4))

1.        Za okoliščine, v katerih je za del ozemlja države članice z decentraliziranimi pristojnostmi v skladu s členom 6(3) Direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje določen en sam organ, ta člen ne nalaga, da je treba v smislu te določbe oblikovati ali določiti drug posvetovalni organ, če je znotraj organa, ki je običajno pristojen in določen za posvetovanje na področju okolja, funkcionalna ločenost organizirana tako, da ima upravni organ znotraj nje dejansko samostojnost, kar še zlasti pomeni, da ima svoja administrativna sredstva in svoje osebje ter lahko tako opravlja naloge, ki so posvetovalnemu organu dodeljene v smislu člena 6(3) te direktive, in predvsem da lahko objektivno poda mnenje glede načrta ali programa, ki ga sprejema organ, s katerim je povezan.

(Glej točki 41 in 43 ter točko 1 izreka.)

2.        Člen 6(2) Direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje je treba razlagati tako, da ne določa, da morajo biti roki, v katerih bi organi, ki so bili določeni, in javnost, ki jo ali bi jo lahko to zadevalo v smislu odstavkov 3 in 4 tega člena, lahko izrazili svoje mnenje glede osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila, natančno določeni z nacionalno zakonodajo, s katero je prenesena ta direktiva, in zato ta določba ne nasprotuje temu, da organ, ki izvaja načrt ali program, določi te roke za vsak primer posebej. Vendar v tem primeru ta člen 6(2) določa, da za posvetovanje teh organov in javnosti o osnutku načrta ali o danem programu, zadostuje ustrezno določen rok, ki jim daje dejansko priložnost, da dovolj zgodaj izrazijo svoje mnenje glede tega osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila tega načrta ali programa.

(Glej točko 50 in točko 2 izreka.)







SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 20. oktobra 2011(*)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Direktiva 2001/42/ES – Člen 6 – Določitev organa za posvetovanje o okoljskih vplivih izvajanja načrtov in programov – Možnost, da posvetovalni organ izvaja načrte ali programe – Obveznost imenovanja ustreznega organa – Podrobna pravila za obveščanje organov in javnosti ter posvetovanje z njimi“

V zadevi C‑474/10,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Court of Appeal in Northern Ireland (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 27. septembra 2010, ki je prispela na Sodišče 29. septembra 2010, v postopku

Department of the Environment for Northern Ireland,

proti

Seaport (NI) Ltd,

Magherafelt District Council,

F P McCann (Developments) Ltd,

Younger Homes Ltd,

Heron Brothers Ltd,

G Small Contracts,

Creagh Concrete Products Ltd,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.-C. Bonichot, predsednik senata, K. Schiemann, L. Bay Larsen, sodnika, C. Toader (poročevalka), sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za vlado Združenega kraljestva S. Ossowski, zastopnik, skupaj z J. Mauricijem, barrister,

–        za dansko vlado S. Juul Jørgensen, zastopnik,

–        za Evropsko komisijo P. Oliver in A. Marghelis, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. julija 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6 Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru sporov med Department of the Environment for Northern Ireland (ministrstvo za okolje za Severno Irsko, v nadaljevanju: Department of the Environment) ter Seaport (NI) Ltd (v nadaljevanju: Seaport), Magherafelt District Council, F P McCann (Developments) Ltd, Younger Homes Ltd, Heron Brothers Ltd, G Small Contracts in Creagh Concrete Products Ltd glede veljavnosti osnutkov načrtov za ozemlje Severne Irske, poimenovanih „Draft Northern Area Plan 2016“ in „Draft Magherafelt Area Plan 2015“.

 Pravni okvir

 Direktiva 2001/42

3        V uvodnih izjavah 14, 15, 17 in 18 Direktive 2001/42 je navedeno:

„(14) Kadar ta direktiva predpisuje presojo, je treba pripraviti okoljsko poročilo z ustreznimi informacijami, določenimi v tej direktivi, s katerimi se opredelijo, opišejo in ovrednotijo verjetni znatni okoljski vplivi izvajanja načrta ali programa ter primerne druge možnosti, ki upoštevajo cilje in območje uporabe načrta ali programa; […]

(15)      Da bi se prispevalo k preglednejšemu odločanju in zagotovilo, da se za presojo priskrbijo celovite in zanesljive informacije, je treba predvideti posvetovanje z organi, pristojnimi za ustrezne okoljske naloge, in javnostjo med presojo načrtov in programov ter določitev takih rokov, ki dopuščajo dovolj časa za posvetovanja, skupaj z izrekanjem mnenja.

[…]

(17)      Okoljsko poročilo in mnenja, ki jih podajo ustrezni organi in javnost, ter izidi kakršnega koli čezmejnega posvetovanja naj bi se upoštevali med pripravljanjem načrta ali progama in preden je ta sprejet ali vložen v zakonodajni postopek.

(18)      Države članice naj bi zagotovile, da so potem, ko je načrt ali program sprejet, ustrezni organi in javnost o tem obveščeni in da so jim dane na voljo ustrezne informacije.“

4        Kot izhaja iz člena 1 navedene direktive, je eden njenih glavnih ciljev zagotoviti, da se za načrte in programe, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje, med pripravo in še pred njihovim sprejetjem izvede okoljska presoja.

5        Člen 2(a) Direktive 2001/42 določa:

„V tej direktivi:

a)      ‚načrti in programi‘ pomenijo načrte in programe, vključno s tistimi, ki jih sofinancira Evropska [s]kupnost, ter vse njihove spremembe:

–        ki jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku in

–        ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi“.

6        Člen 5 te direktive, naslovljen „Okoljsko poročilo“, določa:

„1.      Kadar je na podlagi člena 3(1) zahtevana okoljska presoja, se pripravi okoljsko poročilo, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni verjetni znatni vplivi izvajanja načrta ali programa na okolje in primerne druge možnosti, ki upoštevajo cilje in območje uporabe načrta ali programa. Informacije, ki jih je treba predložiti v ta namen, so določene v Prilogi I.

2.      V okoljskem poročilu, pripravljenem na podlagi odstavka 1, se navedejo informacije, ki jih je smiselno zahtevati glede na trenutno znanje in metode presoje, glede na vsebino in natančnost načrta ali programa ter glede na to, na kateri stopnji odločanja je načrt ali progam in koliko je nekatere zadeve primerneje presojati na različnih ravneh tega procesa, da se prepreči podvajanje presoje.

3.      Za zagotavljanje informacij iz Priloge I se lahko uporabijo ustrezne razpoložljive informacije o okoljskih vplivih načrtov in programov, ki so bile pridobljene na drugih ravneh odločanja ali na podlagi druge zakonodaje Skupnosti.

4.      Pri odločanju o obsegu in natančnosti informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo, se je treba posvetovati z organi iz člena 6(3).“

7        Člen 6 Direktive 2001/42, naslovljen „Posvetovanje“, določa:

„1.      Osnutek načrta ali programa in okoljsko poročilo, pripravljeno v skladu s členom 5, morata biti dana na voljo organom iz odstavka 3 tega člena in javnosti.

2.      Organom iz odstavka 3 in javnosti iz odstavka 4 je treba dovolj zgodaj dati učinkovito [dejansko] priložnost, da v ustreznih rokih podajo svoje mnenje o osnutku načrta ali programa in spremljajočem okoljskem poročilu, preden se načrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.

3.      Države članice določijo organe, s katerimi se je treba posvetovati in ki jih bodo verjetno zadevali okoljski vplivi izvajanja načrtov in programov zaradi njihovih posebnih okoljskih nalog.

4.      Države članice opredelijo pojem javnost za namene odstavka 2, vključno z javnostjo, ki jo bo ali bi jo lahko odločanje po tej direktivi prizadelo ali ki ima interes pri takem odločanju, skupaj z ustreznimi nevladnimi organizacijami, kakršne so organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja, in drugimi zadevnimi organizacijami.

5.      Podrobno ureditev obveščanja organov in javnosti ter posvetovanja z njimi določijo države članice.“

8        Člen 8 te direktive, naslovljen „Odločanje“, določa:

„Okoljsko poročilo, pripravljeno na podlagi člena 5, mnenja, podana na podlagi člena 6, in izidi kakršnih koli čezmejnih posvetovanj na podlagi člena 7 se upoštevajo med pripravljanjem načrta ali progama in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.“

9        V skladu s členom 9(1) navedene direktive je treba organe iz člena 6(3) te direktive in še zlasti javnost obvestiti o sprejemanju programa ali načrta in jim še posebej dati na voljo načrt ali program, kakršen je bil sprejet, in izjavo, ki povzema, kako so bili vanj vključeni okoljski vidiki. V skladu s členom 10(1) te direktive morajo države članice spremljati okoljske vplive izvajanja načrta ali programa, da med drugim dovolj zgodaj ugotovijo nepredvidene škodljive vplive, in če je to potrebno, sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe.

10      V skladu s členom 13(1) Direktive 2001/42 morajo države članice pred 21. julijem 2004 sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

 Nacionalno pravo

11      Direktiva je bila v pravo Severne Irske prenesena z uredbo iz leta 2004 o okoljski presoji načrtov in programov na Severnem Irskem (Environmental Assessment of Plans and Programmes (Northern Ireland) Regulations 2004, v nadaljevanju: uredba iz leta 2004).

12      Člen 6(3) Direktive 2001/42 je bil prenesen s členom 4 uredbe iz leta 2004. Ta člen v delu, ki je upošteven v postopku v glavni stvari, določa:

„Posvetovalni organ

(1)      Ob upoštevanju odstavka 2 je za namene te uredbe posvetovalni organ Department of the Environment.

(2)      Če je Department of the Environment kadar koli organ, pristojen za načrt ali program, v zvezi s tem načrtom ali programom ne sme sočasno izvajati nalog posvetovalnega organa, določenih z uredbo iz leta 2004; sklicevanje na posvetovalni organ se v določbah te uredbe razlaga temu ustrezno.“

13      Člen 11(1) in (5) uredbe iz leta 2004 določa, da če je treba opraviti okoljsko presojo, „pristojni organ“ pripravi ali zagotovi pripravo okoljskega poročila, vendar se mora posvetovati s posvetovalnim organom, ko odloča o obsegu in podrobnosti podatkov, ki jih mora okoljsko poročilo vsebovati.

14      Člen 6(2) Direktive 2001/42 je bil prenesen s členom 12 uredbe iz leta 2004. Ta člen določa:

„(1)      Vsak osnutek načrta ali programa, za katerega je bilo v skladu s členom 11 pripravljeno okoljsko poročilo, in okoljsko poročilo, ki ga spremlja (v nadaljevanju: upoštevni dokumenti), mora biti posvetovalnemu organu in javnosti na voljo v skladu z naslednjimi določbami tega člena.

(2)      Ko so upoštevni dokumenti pripravljeni, mora pristojni organ v kar najkrajšem času poslati njihove kopije posvetovalnemu organu in ga pozvati, naj v določenem roku glede njih izrazi svoje mnenje.

(3)      Pristojni organ mora tudi:

a)      v 14 dneh od takrat, ko je pripravil upoštevne dokumente, v skladu z odstavkom 5 objaviti ali zagotoviti objavo naznanila, v katerem:

(i)      je naveden naslov načrta, programa ali spremembe;

(ii)      je naveden naslov (ki lahko vključuje spletno mesto), na katerem se lahko pregleda kopija upoštevnih dokumentov ali se kopija lahko dobi;

(iii) se poziva k podajanju mnenj glede upoštevnih dokumentov;

(iv)      je naveden naslov, na katerega je treba poslati mnenja, in rok, v katerem jih je treba poslati.

b)      imeti v svoji glavni pisarni na voljo kopijo upoštevnih dokumentov, da jih lahko javnost ob običajnih uradnih urah brezplačno pregleda; in

c)      objaviti kopijo upoštevnih dokumentov na svojem spletnem mestu.

(4)      Roki, navedeni v odstavkih 2 in 3(a)(iv), morajo biti dovolj dolgi, da se zagotovi, da imajo tisti, na katere se poziv nanaša, dovolj zgodaj dejansko priložnost, da podajo svoje mnenje o upoštevnih dokumentih.

(5)      Objava naznanila iz odstavka 3(a) mora biti izvedena na način, ki zagotavlja, da bo vsebino naznanila verjetno opazila javnost, ki jo osnutek načrta ali programa zadeva ali jo bo verjetno zadeval, ali pa ima interes glede osnutka načrta ali programa.

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

15      V času, iz katerega izhaja dejansko stanje v postopku v glavni stvari, je bilo Department of the Environment sestavljeno iz štirih izvršilnih agencij, ki so predstavljale njegov del in so bile pod njegovim nadzorom ter pristojne za izvajanje nekaterih njegovih zakonskih pooblastil in nalog. Nobena od teh štirih agencij ni imela ločene pravne osebnosti, vendar je imela vsaka svoje osebje, upravne vire in prostore. Te agencije so bile Planning Service (agencija za prostorsko načrtovanje), Environmental and Heritage Service (agencija za varstvo okolja in kulturne dediščine, v nadaljevanju: „EHS“, zdaj imenovana Northern Ireland Environment Agency (NIEA)), Driver and Vehicle Testing Agency (agencija za preizkus voznikov in vozil) in Driver and Vehicle Licensing Northern Ireland (agencija za izdajo vozniških in prometnih dovoljenj za Severno Irsko).

16      Agencija za prostorsko načrtovanje je opravljala zakonske naloge iz pristojnosti Department of the Environment glede priprave regionalnih razvojnih načrtov in glede preverjanja vlog za izdajo gradbenega dovoljenja. EHS, katere osebje je imelo strokovno znanje na področju okolja, je bila agencija, pristojna za izvajanje večine zakonskih nalog Department of the Environment glede okoljske zakonodaje, razen načrtovanja.

17      Agencija za prostorsko načrtovanje je v skladu s takrat veljavnimi nacionalnimi postopki, preden bi morale države članice prenesti Direktivo 2001/42, začela postopek priprave osnutkov, poimenovanih „Northern Area Plan 2016“ in „Magherafelt Area Plan 2015“. Vendar sta bila oba osnutka načrtov objavljena po izteku tega roka.

18      Med pripravo vsakega od osnutkov regionalnih načrtov je ta agencija Department of the Environment zelo tesno sodelovala z EHS, da bi zbrala upoštevne okoljske informacije in prejela nasvete glede vsebine predlaganih načrtov.

19      Agencija za prostorsko načrtovanje Department of the Environment je 11. maja 2005 objavila osnutek v zvezi z Northern Area Plan 2016, skupaj z okoljskim poročilom. Na dan objave je Department of the Environment pozvalo javnost, naj poda predloge ali pripombe. Osnutek načrta in okoljsko poročilo je prav tako poslalo EHS in drugim javnim organom, zato da bi se z njimi posvetovalo, ter jih pozvalo, naj podajo predloge ali pripombe. Zahtevalo je, da vsi odgovori prispejo v roku osmih tednov. Od javnosti je prejelo 5250 pripomb na osnutek načrta in štiri pripombe na okoljsko poročilo. Od tega je družba Seaport podala 49 pripomb, od katerih se je ena nanašala na vsebino okoljskega poročila in izvedbo okoljske presoje.

20      Department of the Environment je 24. aprila 2004 objavilo osnutek v zvezi z Magherafelt Area Plan 2015 in okoljsko presojo, ki je bila opravljena v skladu z zahtevami takrat veljavnega nacionalnega prava. Nato je opravilo okoljsko presojo osnutka regionalnega načrta in 24. maja 2005 objavilo okoljsko poročilo, o katerem je takrat menilo, da je v skladu z zahtevami Direktive 2001/42. En izvod okoljskega poročila je poslalo EHS in drugim zainteresiranim organom. Department of the Environment je vse skupaj povabilo, naj podajo mnenje o poročilu v roku šestih tednov. Od javnosti je prejelo približno 5300 pripomb na osnutek načrta in pet pripomb na novo okoljsko poročilo.

21      Novembra 2005 je družba Seaport začela postopek pri High Court of Justice in Northern Ireland, Queen’s Bench Division (Združeno kraljestvo), v katerem je izpodbijala ravnanje Department of the Environment, ker je to objavilo osnutek v zvezi z Northern Area Plan 2016. V bistvu je navedla, da Direktiva 2001/42 ni bila pravilno prenesena v nacionalno pravo ter da okoljska presoja in okoljsko poročilo, ki ju je pripravilo Department of the Environment, nista bila v skladu z zahtevami te direktive.

22      Magherafelt District Council, F P McCann (Developments) Ltd, Younger Homes Ltd, Heron Brothers Ltd, G Small Contracts in Creagh Concrete Products Ltd so 13. decembra 2005 začeli postopek pri istem sodišču, v katerem so izpodbijali objavo načrta v zvezi z Magherafelt Area Plan 2015, izvedbo okoljske presoje in vsebino okoljskega poročila. Tožbeni razlogi so bili podobni tistim, ki jih je družba Seaport navedla v svoji tožbi.

23      Poudariti je treba, da je družba Seaport nato začela drug postopek, v katerem je izpodbijala obvestilo o neizvedljivosti načrta v zvezi z Northern Area Plan 2016. Vendar se je družba Seaport iz postopka umaknila, predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice in Northern Ireland, Queen’s Bench Division, pa je bil s sklepom tega sodišča z dne 23. aprila 2010 razveljavljen, tako da je bil s sklepom predsednika prvega senata Sodišča z dne 3. junija 2010 v zadevi Seaport proti Department of the Environment for Northern Ireland, C‑182/09, izbrisan iz vpisnika Sodišča.

24      V sodbi z dne 7. septembra 2007 je High Court of Justice in Northern Ireland ugotovilo, da zahteve člena 6(2) in (3) Direktive 2001/42 niso bile ustrezno prenesene s členoma 4 in 12 uredbe iz leta 2004. Ugotovilo je, da s členom 4 ni bila ustrezno prenesena zahteva iz člena 6(3) te direktive, da morajo države članice določiti drug posvetovalni organ, če je organ, pristojen za pripravo osnutka načrta, Department of the Environment. Poleg tega je ugotovilo, da s členom 12 niso bile ustrezno prenesene zahteve iz člena 6(2) te direktive, ker ta člen 12 ni določal izrecnega roka, v katerem se je treba posvetovati.

25      Department of the Environment je 6. novembra 2007 odločilo:

„Department of the Environment je ob upoštevanju sodbe, ki jo je nedavno izdalo High Court, ponovno preučilo svojo odločitev o izvajanju okoljske presoje osnutka načrta v skladu z zahtevami Direktive [2001/42] in [uredbe iz leta 2004]. Po ponovni preučitvi je Department of the Environment odločilo, da ni mogoče izvesti okoljske presoje osnutka načrta za območje Nord 2016, ki bi bila v skladu z Direktivo [2001/42] in [uredbo iz leta 2004], ter v skladu s členom 6(2) [uredbe iz leta 2004] o svoji odločitvi v zvezi s tem obvešča javnost.“

26      V sodbi z dne 13. novembra 2007 je High Court of Justice in Northern Ireland odločilo o ukrepih, potrebnih za odpravo pomanjkljivosti iz njegove sodbe z dne 7. septembra 2007. Razveljavitev osnutka načrta je sicer zavrnilo, vendar je pustilo odprto možnost, da se vprašanje ponovno preuči, ko bo odločeno o veljavnosti navedene odločitve z dne 6. novembra 2007.

27      Department of the Environment je pri predložitvenem sodišču vložilo pritožbo zoper ugotovitev High Court of Justice in Northern Ireland, da z uredbo iz leta 2004 niso bile ustrezno prenesene zahteve člena 6(2) in (3) Direktive 2001/42.

28      V zvezi s tem Department of the Environment še zlasti poudarja, da kadar ukrepa kot organ, ki je pristojen za načrt ali program, ne obstaja nobena dolžnost posvetovanja na podlagi Direktive 2001/42, če ima na voljo vse potrebno strokovno znanje in pristojnost, če noben drug organ, specializiran za okolje, nima take pristojnosti niti ni bil določen za Severno Irsko in če s to direktivo ni določena obveznost oblikovanja niti določanja novega organa, s katerim bi se Department of the Environment moralo posvetovati.

29      Po drugi strani pa trdi, da „v nasprotju z ugotovitvami iz sodbe High Court ni navajalo, da direktiva zahteva, da mora priti do delitve pristojnosti med agencijo za prostorsko načrtovanje in EHS, če je [Department of the Environment] organ, pristojen za načrt ali program. Department pa je pokazalo, kako sta agencija za prostorsko načrtovanje in [EHS] vzajemno sodelovali v zvezi z osnutki načrtov, ki so predmet postopka.“

30      Z odločbo z dne 8. septembra 2008, ki je na Sodišče prispela 16. oktobra 2008, je predložitveno sodišče Sodišču predložilo vprašanja za predhodno odločanje, enaka vprašanjem v tem postopku. S sklepom z dne 20. maja 2009 v zadevi Seaport Investments (C‑454/08) je bil ta predlog razglašen za očitno nedopusten, še zlasti zato, ker v predložitveni odločbi ni bilo nobenega podatka, ki bi pojasnil pravni in dejanski okvir postopka v glavni stvari, in z njo niso bili dovolj jasno in natančno navedeni razlogi, iz katerih je predložitveno sodišče Sodišču predlagalo, naj razloži člene 3, 5 in 6 Direktive 2001/42.

31      V teh okoliščinah je Court of Appeal in Northern Ireland znova prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali je treba Direktivo 2001/42/ES razlagati tako, da lahko država članica […], če je državni organ, ki pripravlja načrt, za katerega velja člen 3 [te direktive], sam organ, ki je na splošno pristojen za okoljske zadeve v državi članici, zavrne določitev organa na podlagi člena 6(3) [iste direktive], s katerimi se je treba posvetovati za namene členov 5 in 6 [te direktive]?

2.      Ali je treba to direktivo razlagati tako, da mora država članica, če je organ, ki pripravlja načrt, za katerega velja člen 3, sam organ, ki je na splošno pristojen za okoljske zadeve v državi članici, zagotoviti, da obstaja posvetovalni organ, ki bo določen in je ločen od tega organa?

3.      Ali je treba Direktivo [2001/42] razlagati tako, da se zahteva iz člena 6(2), da je treba organom iz člena 6(3) in javnosti iz člena 6(4) dovolj zgodaj dati dejansko priložnost, da ,v ustreznih rokih‘ podajo svoje mnenje, prenese s pravili, ki predvidevajo, da organ, ki je pristojen za pripravo načrta, v vsakem posameznem primeru določi rok, v katerem je treba podati mnenja, ali pa morajo sama pravila, s katerimi se prenese direktiva, določiti rok ali različne roke za različne okoliščine, v katerih je treba podati taka mnenja?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo in drugo vprašanje

32      Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, v katerih je organ, ki je bil v skladu s členom 6(3) Direktive 2001/42 določen kot organ, s katerim se je treba posvetovati, v smislu te direktive pristojen tudi za zasnovo načrta, treba to določbo razlagati tako, da je treba v okviru priprave okoljskega poročila in sprejetja tega načrta določiti drug organ, s katerim se je treba še zlasti posvetovati.

33      Glede tega vladi Združenega kraljestva in Danske ter Evropska komisija navajajo, da v takih okoliščinah člen 6(3) Direktive 2001/42 ne določa, da bi morale države članice določiti ali oblikovati drug organ, ki bi moral prevzeti odgovornost in imeti pooblastila, kakršna ima po navadi organ, določen za posvetovanje. Še zlasti poudarjajo, da določitev in/ali imenovanje takega organa ne bi bila potrebna, saj so organi, ki so odgovorni za okoljske zadeve in torej imajo strokovno znanje s tega področja, že po definiciji prav tisti, ki jih države članice morajo določiti in jih zato tudi določijo za posvetovalne organe v smislu te direktive.

34      Najprej je treba poudariti, da morajo države članice v skladu s členom 6(3) navedene direktive določiti organe, s katerimi se je treba še zlasti posvetovati glede priprave okoljskega poročila in sprejetja načrta ali programa v skladu s to direktivo. Izbirati je treba med organi, ki so odgovorni za zadeve na področju okolja in imajo v zvezi s tem izkazane izkušnje.

35      Kot izhaja iz uvodne izjave 15 Direktive 2001/42, obveznost iz člena 6(3) te direktive, da se določijo taki organi, s katerimi se je treba posvetovati v okviru sprejemanja načrta ali programa, ki lahko v smislu te direktive vpliva na okolje, prispeva k preglednejšemu odločanju in je še zlasti namenjeno zagotavljanju tega, da organ, ki nima nujno strokovnega znanja in pristojnosti na področju okolja, pri sprejemanju takega načrta ali programa upošteva poročilo o njegovem morebitnem vplivu na okolje, ki mora biti temu načrtu ali programu priloženo, in da se objektivno preučijo vse razumne možnosti glede tega načrta ali programa.

36      Tako organ, določen v skladu s členom 6(3) navedene direktive, vsakič, ko se je treba z njim posvetovati ali ga obvestiti o različnih stopnjah postopka izdelave, sprejetja in izvajanja načrta ali programa, prispeva k temu, da organ, ki je načrt ali program pripravil, na podlagi zanesljivih in izčrpnih podatkov pravilno upošteva okoljske vplive navedenega načrta ali programa.

37      Dejstvo je, da javni organ, kot je v postopku v glavni stvari ministrstvo, pristojno za okolje na enem delu ozemlja države članice, prevzame posebne odgovornosti na področju okolja in ga tako „zadevajo“ okoljski vplivi izvajanja načrtov ali programov v smislu Direktive 2001/42, takoj ko razpolaga s strokovnim znanjem na področju okolja v tistem delu države članice.

38      Zato je v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, kjer je za vprašanja, povezana z okoljem, pristojen javni organ na ministrski ravni, treba poudariti, da če je bil tak organ zaradi posebnih pristojnosti na področju okolja, ki so mu podeljene, in strokovnega znanja, ki ga na tem področju ima, določen v skladu s členom 6(3) navedene direktive, ga okoljski vplivi načrta ali programa načeloma zadevajo in jih je sposoben razumeti.

39      Določbam Direktive 2001/42 bi bil namreč odvzet polni učinek, če v primeru, da organ, določen v skladu s členom 6(3) te direktive, tudi sam pripravi ali sprejme načrt ali program, v sestavi uprave zadevne države članice ne bi obstajal noben drug organ, usposobljen za izvajanje posvetovalne naloge.

40      V zvezi s tem iz podatkov, ki jih je vlada Združenega kraljestva predložila v pisnih stališčih, izhaja, da je – drugače od položaja v Angliji, na Škotskem in v Walesu, kjer je v okviru prenesenih določb Direktive 2001/42 več organov določenih za posvetovalne organe v smislu člena 6(3) te direktive – za položaj na Severnem Irskem značilno, da je določen en sam organ, v tem primeru Department of the Environment, ki je sestavljen iz štirih izvršilnih agencij. Iz teh podatkov je med drugim razvidno, da ima Department of the Environment teritorialno pristojnost, ustrezno prenosu pristojnosti na področju okolja, ki jo določa politična ureditev Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, in da v okviru te ureditve ni določeno, da bi se bilo mogoče glede načrtov ali programov za Severno Irsko posvetovati z organom, določenim v drugem delu te države članice.

41      Za take okoliščine, v kakršnih je za del ozemlja države članice z decentraliziranimi pristojnostmi v skladu s členom 6(3) Direktive 2001/42 določen en sam organ in je ta v določenem primeru pristojen za pripravo načrta ali programa, ta člen ne določa, da je treba v tej državi članici ali v tem njenem delu oblikovati ali določiti drug organ, da bi se lahko izvedla posvetovanja, predpisana z navedeno določbo.

42      Navedeni člen 6 za tak primer določa, da mora biti znotraj organa, ki je običajno pristojen za posvetovanje na področju okolja, organizirana funkcionalna ločenost na tak način, da ima upravni organ znotraj nje dejansko samostojnost, kar še zlasti pomeni, da ima svoja administrativna sredstva in svoje osebje in lahko tako opravlja naloge, ki so posvetovalnemu organu dodeljene v smislu te direktive, in predvsem da lahko objektivno poda mnenje glede načrta ali programa, ki ga sprejema organ, s katerim je povezan, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

43      Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, člen 6(3) Direktive 2001/42 ne določa, da je treba v smislu te določbe oblikovati ali določiti drug posvetovalni organ, če je znotraj organa, ki je običajno pristojen za posvetovanje na področju okolja, funkcionalna ločenost organizirana tako, da ima upravni organ znotraj nje dejansko samostojnost, kar še zlasti pomeni, da ima svoja administrativna sredstva in svoje osebje in lahko tako opravlja naloge, ki so posvetovalnemu organu dodeljene v smislu člena 6(3) te direktive, in še zlasti da lahko objektivno poda mnenje glede načrta ali programa, ki ga sprejema organ, s katerim je povezan, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

 Tretje vprašanje

44      Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 6(2) Direktive 2001/42 razlagati tako, da mora nacionalna zakonodaja pri prenosu te direktive natančno določati „ustrezne roke“, v katerih bi organi, ki so bili določeni, in javnost, ki jo ali bi jo lahko to zadevalo v smislu odstavkov 3 in 4 tega člena, lahko izrazili svoje mnenje glede osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila.

45      V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 6(2) navedene direktive določa, da je tem organom in javnosti, ki jo ali bi jo lahko to zadevalo, „dovolj zgodaj“ treba dati „učinkovito [dejansko] priložnost“, da izrazijo svoje mnenje glede zadevnega osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila.

46      Da bi lahko organ pri sprejemanju takega načrta ali programa to mnenje pravilno upošteval, navedeni odstavek 2 po eni strani določa, da je treba tako mnenje pridobiti pred sprejetjem takega načrta ali programa, in po drugi strani, da morajo imeti posvetovalni organi in javnost, ki jo ali bi jo to lahko zadevalo, ustrezne roke za preučitev načrta ali programa, ki se sprejema, in okoljskega poročila o navedenem načrtu ali programu, ter za predložitev svojega mnenja o tem.

47      Poleg tega je treba poudariti, da člen 6(5) Direktive 2001/42 določa, da države članice določijo podrobno ureditev obveščanja organov in javnosti ter posvetovanja z njimi.

48      Člen 6(2) navedene direktive zato ne nasprotuje temu, da nacionalna zakonodaja pri prenosu te določbe določi, da organ pri sprejemanju načrta ali programa, ki bi lahko znatno vplival na okolje, sam določi rok posvetovalnemu organu in javnosti, ki jo to zadeva, za predložitev mnenja glede upoštevnih dokumentov, tako da je, kot je očitno v postopku v glavni stvari, rok, ki je dejansko določen za vsako posvetovanje, dovolj dolg, da daje dejansko priložnost, da lahko tako mnenje dovolj zgodaj podajo.

49      Sicer pa lahko določitev roka, v katerem je mogoče podati to mnenje, za vsak primer posebej, v nekaterih primerih omogoči, da se bolj upošteva mnogostranost načrta ali programa, zato se lahko, če je treba, določijo daljši roki kot tisti, ki bi jih lahko določal zakon ali uredba.

50      Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je na tretje vprašanje treba odgovoriti, da je treba člen 6(2) Direktive 2001/42 razlagati tako, da ta ne določa, da morajo biti roki, v katerih bi organi, ki so bili določeni, in javnost, ki jo ali bi jo lahko to zadevalo v smislu odstavkov 3 in 4 tega člena, lahko izrazili svoje mnenje glede osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila, natančno določeni z nacionalno zakonodajo, s katero je prenesena ta direktiva, in zato ta določba ne nasprotuje temu, da organ, ki izvaja načrt ali program, določi te roke za vsak primer posebej. Vendar ta člen 6(2) v tem primeru določa, da za posvetovanje teh organov in javnosti o osnutku načrta ali o danem programu, zadostuje ustrezno določen rok, ki jim daje dejansko priložnost, da dovolj zgodaj izrazijo svoje mnenje glede zadevnega osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila tega načrta ali programa.

 Stroški

51      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1.      V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, člen 6(3) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ne določa, da je treba v smislu te določbe oblikovati ali določiti drug posvetovalni organ, če je znotraj organa, ki je običajno pristojen in določen za posvetovanje na področju okolja, funkcionalna ločenost organizirana tako, da ima upravni organ znotraj nje dejansko samostojnost, kar še zlasti pomeni, da ima svoja administrativna sredstva in svoje osebje in lahko tako opravlja naloge, ki so posvetovalnemu organu dodeljene v smislu člena 6(3) te direktive, in predvsem da lahko objektivno poda mnenje glede načrta ali programa, ki ga sprejema organ, s katerim je povezan.

2.      Člen 6(2) Direktive 2001/42 je treba razlagati tako, da ta ne določa, da morajo biti roki, v katerih bi organi, ki so bili določeni, in javnost, ki jo ali bi jo lahko to zadevalo v smislu odstavkov 3 in 4 tega člena, lahko izrazili svoje mnenje glede osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila, natančno določeni z nacionalno zakonodajo, s katero je prenesena ta direktiva, in zato ta določba ne nasprotuje temu, da organ, ki izvaja načrt ali program, določi te roke za vsak primer posebej. Vendar v tem primeru ta člen 6(2) določa, da za posvetovanje teh organov in javnosti o osnutku načrta ali o danem programu, zadostuje ustrezno določen rok, ki jim daje dejansko priložnost, da dovolj zgodaj izrazijo svoje mnenje glede tega osnutka načrta ali programa in glede okoljskega poročila tega načrta ali programa.

Podpisi


**Jezik postopka: angleščina.

Top