This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52025XC01596
Commission NoticeTable of contents – Technical guidance on applying the do no significant harm principle under the Social Climate Fund Regulation
Obvestilo KomisijeKazalo – Tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru uredbe o Socialnem skladu za podnebje
Obvestilo KomisijeKazalo – Tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru uredbe o Socialnem skladu za podnebje
C/2025/880
UL C, C/2025/1596, 25.3.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/1596/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/1596 |
25.3.2025 |
OBVESTILO KOMISIJE
Tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru uredbe o Socialnem skladu za podnebje
(C/2025/1596)
Kazalo
|
1. |
SKUPNI TEMELJI | 3 |
|
1.1 |
Opredelitev načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru Socialnega sklada za podnebje in pravočasno izvajanje teh smernic | 3 |
|
1.2 |
Povezava med okoljsko zakonodajo in načelom, da se ne škoduje bistveno | 3 |
|
1.3 |
Vodilna načela v okviru Socialnega sklada za podnebje | 5 |
|
1.3.1 |
Vplivi v življenjskem ciklu | 6 |
|
1.3.2 |
Neposredni in posredni vplivi | 6 |
|
1.3.3 |
Preprečevanje učinkov vezanosti | 7 |
|
1.3.4 |
Najboljše razpoložljive ravni okoljske in podnebne uspešnosti | 7 |
|
1.3.5 |
Skladnost s splošnimi podnebnimi in okoljskimi cilji v zakonodaji EU | 8 |
|
2. |
UPORABA SKUPNIH TEMELJEV | 8 |
|
2.1 |
Če je dejavnost ali sredstvo vključeno v sektorsko prilogo | 9 |
|
2.2 |
Dejavnosti in sredstva, ki niso vključena v nobeno sektorsko prilogo | 10 |
|
2.3 |
Dejavnosti, usklajene s tehničnimi merili za pregled za bistven prispevek in nebistveno škodovanje iz taksonomije EU | 12 |
|
2.4 |
Finančni produkti, ki se izvajajo v okviru oddelka InvestEU za države članice | 12 |
|
2.5 |
Razlikovanje med ukrepi in naložbami, ki jih podpira Socialni sklad za podnebje | 12 |
|
Namen teh tehničnih smernic je pomagati nacionalnim organom pri pripravi in izvajanju njihovih socialnih načrtov za podnebje v skladu s členom 6(5) Uredbe (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta (1) . Za uradno razlago prava EU je pristojno samo Sodišče Evropske unije. Ta dokument upošteva povratne informacije, prejete na poziv k predložitvi dokazov o pobudi (od 30. aprila do 28. maja 2024) in med ciljno usmerjenim posvetovanjem o osnutku smernic (od 18. junija do 23. avgusta 2024). |
Člen 7(3) Uredbe (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Socialnem skladu za podnebje) določa, da se s sredstvi Sklada podpirajo zgolj ukrepi in naložbe, ki so skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno (2), v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) (bistveno škodovanje okoljskim ciljem). Uredba o Socialnem skladu za podnebje se izrecno sklicuje na člen 17 uredbe o taksonomiji, ne omenja pa poznejših delegiranih aktov in tehničnih meril za pregled, namenjenih izvajanju uredbe o taksonomiji. Namesto tega je v uredbi o Socialnem skladu za podnebje navedeno, da bi morala Komisija izdati tehnične smernice, prilagojene področju uporabe Sklada, ki bi usmerjale države članice in pojasnile, kako naj bi bili ukrepi in naložbe skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno (4).
V teh smernicah so določeni pogoji, pod katerimi Komisija šteje, da so ukrepi in naložbe, s katerimi se financirajo dejavnosti in sredstva, upravičena do podpore v okviru Socialnega sklada za podnebje, skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno. V smernicah so določeni skupni temelji za opredelitev načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru Socialnega sklada za podnebje (oddelek 1). Predstavljena so tudi orodja in pristopi za uporabo teh skupnih temeljev v praksi (oddelek 2). Smernice za vnaprejšnjo jasnost pri njihovi uporabi vsebujejo sektorski prilogi, usmerjeni v dejavnosti in sredstva, ki so upravičena v okviru Socialnega sklada za podnebje.
Tehnične smernice ne posegajo v uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru uredbe o taksonomiji, mehanizma za okrevanje in odpornost, kohezijske politike ter drugih programov in instrumentov EU.
Te smernice ne določajo vnaprej, kakšna bo ocena Komisije o združljivosti ukrepov državne pomoči, in ne posegajo v pravila o državni pomoči. Za ukrepe in naložbe, ki pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), morajo države članice zagotoviti skladnost s pogoji združljivosti iz ustreznega instrumenta državne pomoči (5). Številni, vendar ne vsi instrumenti državne pomoči, vključujejo sklic na načelo, da se ne škoduje bistveno. Po eni strani lahko obstajajo primeri, ko dejavnost ali sredstvo na podlagi teh smernic ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, vendar se lahko državna pomoč za enako ali podobno dejavnost oziroma sredstvo šteje za združljivo z notranjim trgom, če so izpolnjeni pogoji iz veljavnih pravil o državni pomoči (6). Po drugi strani pa lahko pravila o državni pomoči določajo strožje okoljske pogoje združljivosti za podprto dejavnost oziroma sredstvo od tistih, ki so določeni v teh smernicah. To bi lahko veljalo na primer, kadar se državna pomoč dodeli za prispevanje k uresničevanju cilja varstva okolja, pri čemer ne zadostuje dokazati, da dejavnost oziroma sredstvo okolju ne škoduje bistveno, temveč je potreben pozitiven prispevek k varstvu okolja (7).
V teh smernicah je upoštevan tudi namen Socialnega sklada za podnebje, da se državam članicam zagotovi finančna podpora za ukrepe in naložbe za podporo ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza, ki jih je vključitev emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza v področje uporabe Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) (direktiva o EU ETS) še posebej prizadela.
1. SKUPNI TEMELJI
1.1 Opredelitev načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru Socialnega sklada za podnebje in pravočasno izvajanje teh smernic
V teh smernicah je načelo, da se ne škoduje bistveno, opredeljeno v smislu člena 17 uredbe o taksonomiji. V navedenem členu je opredeljeno, kaj pomeni „bistveno škodovanje“ šestim okoljskim ciljem iz člena 9 uredbe o taksonomiji.
Za dejavnost ali sredstvo (9) se šteje, da bistveno škoduje:
|
— |
blažitvi podnebnih sprememb, kadar privede do znatnih emisij toplogrednih plinov; |
|
— |
prilagajanju podnebnim spremembam, kadar privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost oziroma sredstvo samo ali na ljudi, naravo ali sredstva; |
|
— |
trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda; |
|
— |
krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali kadar znatno poveča nastajanje, sežiganje ali odlaganje odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju; |
|
— |
preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo; |
|
— |
varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije. |
Za skladne z načelom, da se ne škoduje bistveno, se lahko štejejo samo dejavnosti oziroma sredstva, za katere je bilo ocenjeno, da ne škodujejo bistveno nobenemu od teh šestih okoljskih ciljev.
1.2 Povezava med okoljsko zakonodajo in načelom, da se ne škoduje bistveno
Skladnost z veljavno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo je predpogoj za preprečevanje bistvenega škodovanja šestim okoljskim ciljem. Zato se v teh smernicah in njihovih prilogah zahteve iz veljavne okoljske zakonodajne EU zaradi enostavnosti ne ponavljajo. Smernice in njihovi prilogi določajo načela in ciljno usmerjena merila, ki temeljijo na okoljski zakonodaji EU in jo po potrebi dopolnjujejo, da se zagotovi, da dejavnost oziroma sredstvo ne škoduje bistveno nobenemu od ciljev iz oddelka 1.1. Uporaba načel iz teh smernic in meril iz njihovih prilog bi morala biti sorazmerna s pomembnostjo škode, ki jo povzroči sredstvo oziroma dejavnost.
Za dokazovanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, se lahko na naslednje načine uporabijo presoje vplivov na okolje, strateške presoje vplivov na okolje, preverjanje trajnostnosti in podnebno preverjanje:
|
— |
Pri projektih, pri katerih je potrebna presoja vplivov na okolje (10) v skladu z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o presoji vplivov na okolje), se lahko postopek presoje vplivov na okolje in sklepi o vplivu projekta na okolje uporabijo pri dokazovanju skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je operacionalizirano v oddelku 2. |
|
— |
Pri projektih, ki se izvajajo v okviru načrtov ali programov, za katere je potrebna strateška presoja vplivov na okolje (12) v skladu z Direktivo 2001/42/ES (13) (direktiva o strateški presoji vplivov na okolje), lahko postopki, izvedeni za namene strateške presoje vplivov na okolje, prispevajo k dokazovanju skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je operacionalizirano v oddelku 2. Za dokazovanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, mora postopek strateške presoje vplivov na okolje, vključno s pomenljivo udeležbo javnosti pri odločanju (14), zajemati vse okoljske cilje iz člena 9 uredbe o taksonomiji. |
|
— |
Rezultati preverjanja trajnostnosti in podnebnega preverjanja (15), ki se zahtevata v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (uredba o programu InvestEU) in sta predvidena v Uredbi (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (17) (uredba o Instrumentu za povezovanje Evrope) ter se štejeta za pomembna za Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (18) (uredba o skupnih določbah), lahko prispevajo k dokazovanju skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je operacionalizirano v oddelku 2. |
Presoja vplivov na okolje in strateška presoja vplivov na okolje lahko pomagata pri oceni, ali je verjetno bistveno škodovanje kateremu od šestih okoljskih ciljev, in dokazovanju skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno. V skladu z direktivama o presoji vplivov na okolje in strateški presoji vplivov na okolje morajo ustrezni organi upoštevati rezultate teh presoj. Vendar se lahko še vedno odločijo za izvedbo projekta ali ukrepa, ki povzroča bistveno škodo. Nasprotno pa ocena skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, iz oddelka 2 zahteva, da se iz socialnih načrtov za podnebje odstranijo ukrepi in naložbe, ki bi bistveno škodovali enemu ali več od šestih okoljskih ciljev.
Ker je skladnost z okoljsko zakonodajo EU predpogoj za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, se iz proračuna EU ne morejo financirati dejavnosti ali sredstva, na zakonitost ali pravilnost katerih neposredno vpliva odločitev Komisije, da izda obrazloženo mnenje v skladu s postopkom za ugotavljanje kršitev iz člena 258 PDEU. Če odločitev Komisije, da izda obrazloženo mnenje, vpliva na dejavnost oziroma sredstvo, bi bilo treba še vedno šteti, da je skladno z načelom, da se ne škoduje bistveno, če je samo po sebi skladno z veljavno zakonodajo EU. Nova gradnja bi lahko na primer spadala na področje uporabe direktive o presoji vplivov na okolje, vendar je morda država članica, v kateri poteka gradnja, neustrezno prenesla navedeno direktivo. V tem primeru bi morala država članica zagotoviti, da je projekt skladen z direktivo o presoji vplivov na okolje, kar je predpogoj za dokazovanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno.
Vključitev dejavnosti ali sredstva, na katero vplivajo predhodni ukrepi, začeti v skladu s členom 258 PDEU (tj. uradni opomin ali tekoča preiskava), v socialni načrt za podnebje ne posega v nadaljnje ukrepe, ki jih Komisija sprejme v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, kot je opredeljen v Pogodbi. Za dejavnost oziroma sredstvo še vedno veljajo merila za nebistveno škodovanje iz sektorskih prilog k tem smernicam, za dejavnosti oziroma sredstva, ki niso navedena v sektorskih prilogah, pa se izvede ocena skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, iz oddelka 2.2 teh smernic.
Dejavnost ali sredstvo, ki vpliva na območja Natura 2000 in se opira na izravnalne ukrepe v okviru področja uporabe člena 6(4) Direktive Sveta 92/43/EGS (v nadaljnjem besedilu: direktiva o habitatih) (19), je lahko skladno z načelom, da se ne škoduje bistveno, če se z izravnalnimi ukrepi doseže neto povečanje biotske raznovrstnosti (20), so lokalno povezani s projektom (21) ter vključujejo zanesljive in pregledne sisteme spremljanja (22).
1.3 Vodilna načela v okviru Socialnega sklada za podnebje
Za namene teh smernic se dejavnosti in sredstva štejejo za skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, če se pri njih izpolnjujejo naslednja vodilna načela: upoštevanje vplivov v življenjskem ciklu (1.3.1), upoštevanje neposrednih in posrednih vplivov (1.3.2), preprečevanje učinkov vezanosti (1.3.3), izbira najboljših razpoložljivih ravni okoljske in podnebne uspešnosti (1.3.4) ter zagotavljanje skladnosti s splošnimi podnebnimi in okoljskimi cilji v zakonodaji EU (1.3.5). Pomembno je pozornost nameniti sorazmernosti pri uporabi meril za nebistveno škodovanje, tako da gre zgolj za preprečevanje bistvenega škodovanja.
Ta načela so podlaga za merila, določena v sektorskih prilogah k tem smernicam (oddelek 2.1), ter se uporabljajo tudi za dejavnosti in sredstva, ki niso zajeta v teh prilogah (oddelek 2.2). Načela so skladna z zahtevami iz taksonomije EU (oddelek 2.3) in posebnimi pogoji, pojasnjenimi v oddelku 2.4, uporabljajo pa se tudi za ukrepe, ki ne spadajo med naložbe (oddelek 2.5).
1.3.1 Vplivi v življenjskem ciklu
Upoštevati bi bilo treba vplive na okolje v celotnem življenjskem ciklu dejavnosti oziroma sredstva. Na podlagi člena 17 uredbe o taksonomiji bi bilo treba „bistveno škodovanje“ v okviru teh smernic ocenjevati ob upoštevanju tako okoljskih vplivov same dejavnosti oziroma sredstva kot okoljskih vplivov proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev.
Za namene teh smernic zadostuje, da se namesto izvedbe celovite ocene življenjskega cikla upoštevajo vidiki življenjskega cikla. V praksi to pomeni, da niso potrebne celovite analize (neposrednih ali posrednih) vplivov skozi življenjski cikel (npr. vključno s posrednimi okoljskimi vplivi tehnoloških, gospodarskih ali družbenih sprememb zaradi dejavnosti oziroma sredstva). Vendar bi se lahko uporabili dokazi iz obstoječih analiz ali ocen življenjskega cikla (23), če je to potrebno in ustrezno. Obseg ocene skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, bi moral zajemati vse faze življenjskega cikla, kot so faze proizvodnje, gradnje, uporabe in konca življenjske dobe, tj. kjer koli se pričakuje največja škoda.
Upoštevanje vplivov v življenjskem ciklu na primer pojasnjuje, zakaj so za več ukrepov iz sektorskih prilog (npr. B3.1, B4.1, T17) vključena merila, ki zahtevajo, da se določen delež nastalih nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje. To temelji na znanstvenih analizah, ki dokazujejo, da z vidika življenjskega cikla priprava odpadkov za ponovno uporabo ali recikliranje prinaša okoljske koristi v primerjavi z drugimi možnostmi ravnanja z odpadki, kot sta sežiganje in odlaganje na odlagališčih.
1.3.2 Neposredni in posredni vplivi
Upoštevati bi bilo treba tako neposredne kot posredne vplive dejavnosti ali sredstva (24). Neposredni vplivi se nanašajo na učinke dejavnosti oziroma sredstev na ravni projekta (npr. gradnja stavbe) ali na ravni sistema (npr. železniško omrežje, sistem javnega prevoza), ki se pojavijo ob izvajanju projekta. Posredni vplivi se nanašajo na učinke zunaj zadevnega projekta oziroma sistema, ki se lahko pojavijo šele po izvedbi, vendar so razumno predvidljivi in pomembni.
Na primer v sektorskih prilogah merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov v okviru ukrepa B4.1 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb zahtevajo, da je treba pri novi stavbi slediti hierarhiji blažitvenih ukrepov tako, da:
|
— |
prvič, se z zasnovo projekta čim bolj zmanjša izkoriščanje in raba zemljišč, izguba urbanih zelenih površin in pozidava tal, na primer z učinkovitejšo uporabo obstoječega stavbnega prostora za zagotavljanje visokokakovostnih stanovanj, ponovnim oživljanjem nezasedenih, premalo izkoriščenih ali neizkoriščenih območij ter dajanjem prednosti uporabi degradiranih zemljišč pred novimi zemljišči, recikliranju zemljišč in sonaravnim rešitvam; |
|
— |
drugič, se sprejmejo blažitveni ukrepi, na primer vključitev zelene infrastrukture in uporaba avtohtonih vrst, prepustnih materialov ali drugih ukrepov za izboljšanje pronicanja vode; |
|
— |
tretjič, se kot zadnja možnost in v primeru preostalega učinka, ki ga ni mogoče ublažiti, izvedejo ukrepi za obnovo, da se izravna izguba urbanih zelenih površin in ekosistemskih storitev. Ukrepi za obnovo se morajo izvajati lokalno in morajo ustvariti vsaj enako ekološko vrednost. |
Merila za nebistveno škodovanje zato združujejo ukrepe za odpravljanje tako neposrednih (npr. najmanjše izkoriščanje in raba zemljišč, izguba urbanih zelenih površin in pozidava tal) kot posrednih vplivov (npr. s sprejetjem ukrepov za izboljšanje pronicanja vode in zmanjšanje morebitnih vplivov stavbe na hidrološki ciklus, kot sta večje odtekanje in manjše pronicanje).
1.3.3 Preprečevanje učinkov vezanosti
Dejavnosti in sredstva, ki so skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, ob upoštevanju njihove ekonomske življenjske dobe ne bi smela povzročiti učinkov vezanosti, ki niso skladni s podnebnimi cilji EU (npr. vezanost na ogljične tehnologije zaradi uporabe fosilnih goriv), ali učinkov, ki ogrožajo dolgoročne okoljske cilje.
To na primer pojasnjuje, zakaj se v sektorskih prilogah šteje, da ukrep B8.3 Oprema na izključno fosilna goriva, vključno z namestitvijo samostojnih kotlov, ni skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno.
1.3.4 Najboljše razpoložljive ravni okoljske in podnebne uspešnosti
Za gospodarske dejavnosti ali sredstva, za katera obstaja tehnološko in ekonomsko izvedljiva alternativa z majhnim vplivom na okolje in/ali podnebje in/ali z visoko odpornostjo proti podnebnim spremembam, bi bilo treba pri presoji negativnih vplivov na okolje in/ali podnebje in/ali nizke odpornosti proti podnebnim spremembam posamezne dejavnosti oziroma sredstva oceniti, ali bistveno škoduje v absolutnem smislu. Ta pristop vključuje upoštevanje vpliva na okolje in/ali podnebje in/ali odpornost proti podnebnim spremembam dejavnosti oziroma sredstva v primerjavi s stanjem brez negativnega vpliva na okolje in/ali podnebje in/ali brez sprememb v odpornosti proti podnebnim spremembam. Vpliv se ne presoja v primerjavi z vplivom druge obstoječe ali predvidene dejavnosti, ki bi jo ta dejavnost oziroma sredstvo lahko nadomestilo.
Za dejavnosti in sredstva, ki nimajo tehnološko in ekonomsko izvedljive alternative z majhnim vplivom na okolje in/ali podnebje in/ali z visoko odpornostjo proti podnebnim spremembam, bi bilo treba skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, dokazati z izbiranjem najboljših razpoložljivih ravni okoljske in/ali podnebne uspešnosti v zadevnem sektorju (25).
Uporabo tega načela ponazarjajo merila za nebistveno škodovanje, določena za različne ukrepe v prilogi o prevozu.
|
— |
V okviru ukrepa T11 Motorna vozila na fosilna goriva je navedeno, da se za mobilna sredstva, „ki lahko [...] vozijo izključno na fosilna goriva“, šteje, da niso skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno. Pri teh proizvodih presoja vpliva v absolutnem smislu omogoča, da se tudi najučinkovitejša vozila na fosilna goriva štejejo za neskladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, saj obstajajo tehnološko in ekonomsko izvedljive alternative z majhnim vplivom na okolje in/ali podnebje, ki so tudi vključene v prilogo (npr. brezemisijska vozila v različnih kategorijah). |
|
— |
Vendar so v okviru ukrepa T11 navedene tudi izjeme, ki so kot ukrepi vključene v prilogo (npr. T9, T10). V skladu s temi izjemami so nizkoemisijska vozila različnih kategorij skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, „kadar brezemisijska vozila niso cenovno dostopna ali uporabna rešitev“. |
1.3.5 Skladnost s splošnimi podnebnimi in okoljskimi cilji v zakonodaji EU
Podprte dejavnosti oziroma sredstva bi morala biti skladna s splošnimi podnebnimi in okoljskimi cilji, določenimi v zakonodaji EU. To pomeni skladnost s cilji EU glede podnebne nevtralnosti in prilagajanja podnebnim spremembam (26) ter s cilji, določenimi v okoljski zakonodaji EU (27).
To načelo na primer pojasnjuje, zakaj sektorski prilogi ne vključujeta meril za nebistveno škodovanje blažitvi podnebnih sprememb za več dejavnosti, za katere se šteje, da so skladne s cilji EU glede podnebne nevtralnosti, kot sta T18 Brezemisijska železniška, metrojska ali tramvajska tirna vozila, vključno z njihovimi sestavnimi deli, ali E3 Proizvodnja električne energije ali soproizvodnja toplote/hladu in električne energije iz sistemov sončne energije ali hibridnih fotovoltaično-toplotnih sončnih kolektorjev na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije.
2. UPORABA SKUPNIH TEMELJEV
Skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, se lahko doseže na različne možne načine:
|
— |
dejavnosti in sredstva, ki so vključena v sektorski prilogi (2.1), bi morala biti skladna z opisom in merili za nebistveno škodovanje; |
|
— |
dejavnosti in sredstva, ki niso vključena v sektorski prilogi (2.2), bi morala biti skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, pri čemer se dokazuje skladnost z vodilnimi načeli in uporabi seznam izključenih dejavnosti in sredstev iz sektorskih prilog, kadar je to ustrezno; |
|
— |
ne glede na to, ali so vključene v sektorsko prilogo ali ne, se za dejavnosti lahko skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, dokazuje tako, da se pokaže skladnost s tehničnimi merili za pregled iz taksonomije EU za bistven prispevek in za nebistveno škodovanje, če je ustrezno (2.3); |
|
— |
finančni produkti, ki se izvajajo v okviru oddelka InvestEU za države članice, morajo izpolnjevati posebne pogoje (2.4); |
|
— |
uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, za ukrepe, ki ne spadajo med naložbe, je obravnavana v posebnem oddelku (2.5). |
Pri vsakem ukrepu ali naložbi, zajeti v socialnem načrtu za podnebje, bi bilo treba upoštevati spodnje odločitveno drevo.
Pri vseh pristopih bi bilo treba po potrebi v mejnike in cilje v zvezi z ukrepom oziroma naložbo vključiti posebne pogoje za nebistveno škodovanje, da se zagotovi skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, v skladu s smernicami za socialne načrte za podnebje v okviru Socialnega sklada za podnebje (C/2025/1597).
2.1 Če je dejavnost ali sredstvo vključeno v sektorsko prilogo
Sektorski prilogi k tem smernicam opisujeta potencialne dejavnosti ali sredstva (neizčrpen seznam), ki spadajo na področje uporabe Socialnega sklada za podnebje, ter kjer je ustrezno, navajata merila za nebistveno škodovanje, ki bi jih bilo treba uporabiti za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno. V sektorskih prilogah se uporabljajo skupni temelji iz oddelka 1, zlasti vodilna načela. Prilogi vsebujeta ponazoritvene dokaze, ki se lahko uporabijo za dokazovanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno. Prilogi vsebujeta tri kategorije dejavnosti.
|
— |
Dejavnosti in sredstva brez dodatnega pogoja za nebistveno škodovanje. Za dejavnosti ali sredstva, ki se po svoji naravi štejejo za skladna ali imajo majhen ali zanemarljiv vpliv oziroma nimajo dejanskega ali predvidljivega vpliva na šest okoljskih ciljev iz uredbe o taksonomiji, za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, zadostuje skladnost z opisom dejavnosti oziroma sredstev v prilogi. V sektorskih prilogah za navedene dejavnosti oziroma sredstva niso opredeljena nobena dodatna merila za nebistveno škodovanje, skladnost z zakonodajo EU, kjer je ustrezno, pa že zagotavlja skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno šestim okoljskim ciljem. Sem spadajo na primer dejavnosti ali sredstva z zelo majhnim ali zanemarljivim vplivom na okolje, ki glede na svojo naravo pomenijo majhno tveganje za okolje, kot so nekatere socialne in izobraževalne dejavnosti. Nekatere dejavnosti ali sredstva z zelo majhnim ali zanemarljivim okoljskim odtisom pa lahko zahtevajo izvajanje povezanih dejavnosti, ki imajo večji okoljski odtis. V takih primerih bi bilo treba uporabljati pogoje za nebistveno škodovanje, ki veljajo za dejavnosti z okoljskim odtisom (glej kategoriji v nadaljevanju). Če je na primer za izvedbo kampanje ozaveščanja (majhen ali zanemarljiv vpliv na okolje) potreben nakup vozila, bi moral nakup vozila izpolnjevati merila za nebistveno škodovanje, ki so za zadevno dejavnost podrobno opisana v prilogi o prevozu. |
|
— |
Dejavnosti in sredstva, pri katerih se uporabljajo pogoji za nebistveno škodovanje. Ta kategorija vključuje sredstva oziroma dejavnosti, pri katerih se lahko pričakuje bistveno škodovanje enemu ali več okoljskim ciljem, če niso izpolnjena merila za nebistveno škodovanje. Za preostale okoljske cilje brez pogojev za nebistveno škodovanje se šteje, da za zagotavljanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, zadostuje zakonodaja EU. Za zagotavljanje skladnosti navedenih dejavnosti in sredstev s skupnimi temelji (oddelek 1) se zahteva izpolnjevanje meril za nebistveno škodovanje. Merila za nebistveno škodovanje in morebitni spremljevalni ukrepi so navedeni v sektorskih prilogah k tem smernicam. |
|
— |
Izključene dejavnosti in sredstva. Sredstva oziroma dejavnosti, za katere se šteje, da bistveno škodujejo kateremu od šestih okoljskih ciljev iz uredbe o taksonomiji, se ne bi smele šteti za skladne z načelom, da se ne škoduje bistveno. Za te dejavnosti oziroma sredstva velja, da ustvarjajo učinke vezanosti ali povzročajo vplive, ki niso skladni s podnebnimi in okoljskimi cilji EU (glej 1.3.3). |
Glede na ukrep oziroma naložbo in odločitev Komisije o zadevnem načrtu Komisija pričakuje, da bo večina preverjanja opravljena v okviru prvega mejnika oziroma cilja (28). Sektorski prilogi po potrebi vsebujeta tudi okvirni seznam dokazov za vsako merilo za nebistveno škodovanje, s katerimi se lahko dokaže skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno. Vendar ti dokazi niso obvezni, saj lahko upravičenec skladnost s tem načelom dokazuje tudi s predložitvijo podobnih ali enakovrednih dokazov, vključno z rezultati presoje vplivov na okolje, strateške presoje vplivov na okolje ali podnebnega preverjanja oziroma preverjana trajnostnosti (glej oddelek 1.2), če učinkovito dokazujejo skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno.
2.2 Dejavnosti in sredstva, ki niso vključena v nobeno sektorsko prilogo
Dejavnosti, ki niso navedene v sektorskih prilogah, bi morale biti skladne s skupnimi temelji iz oddelka 1.
V praksi bi morale države članice skladnost dokazovati tako, da predložijo oceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, pri predložitvi svojih socialnih načrtov za podnebje pa uporabiti strukturo iz preglednice 1. Prvič, ocena bi morala potrditi, da dejavnosti oziroma sredstva niso na seznamu izključenih dejavnosti in sredstev iz sektorskih prilog. Drugič, ocena bi morala privesti do sklepa, da „ne“ škodujejo bistveno nobenemu od okoljskih ciljev v srednjem stolpcu, v tretjem stolpcu pa bi bilo treba navesti utemeljitev in obrazložitev. Za zagotovitev skladnosti dejavnosti in sredstev s skupnimi temelji iz oddelka 1 lahko države članice uporabijo spremljevalne ukrepe in naložbe.
Po potrebi se predložijo dodatne analize in/ali dokazila, s katerimi se utemeljijo odgovori na seznam vprašanj v preglednici (29). Če neobstoja bistvenega škodovanja ni mogoče utemeljiti in ga Komisija ne more preveriti, se dejavnosti oziroma sredstva ne morejo šteti za skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno.
Preglednica 1
Kontrolni seznam za oceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno
|
Vprašanje |
Da/Ne |
Utemeljitev neobstoja bistvenega škodovanja ob upoštevanju temeljev iz oddelka 1 |
||||||
|
Izključene dejavnosti in sredstva: Ali je dejavnost oziroma sredstvo na seznamu izključenih dejavnosti in sredstev iz sektorskih prilog? |
|
Če je odgovor da, se ta ukrep v okviru Socialnega sklada za podnebje ne šteje za skladnega z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
||||||
|
Blažitev podnebnih sprememb: ali se pričakuje, da bo dejavnost oziroma sredstvo privedlo do znatnih emisij toplogrednih plinov? |
|
|
||||||
|
Prilagajanje podnebnim spremembam: ali se pričakuje, da bo dejavnost oziroma sredstvo privedlo do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na ukrep sam ali na ljudi, naravo ali sredstva? |
|
|
||||||
|
Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov: ali se pričakuje, da bo dejavnost oziroma sredstvo škodovalo: (i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali (ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda? |
|
|
||||||
|
Prehod na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem: ali se pričakuje, da bo dejavnost oziroma sredstvo:
|
|
|
||||||
|
Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: ali se pričakuje, da bo dejavnost oziroma sredstvo privedlo do znatnega povečanja emisij onesnaževal (32) v zrak, vodo ali zemljo? |
|
|
||||||
|
Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov: ali se pričakuje, da bo dejavnost oziroma sredstvo: (i) znatno škodljivo za dobro stanje (33) in odpornost ekosistemov ali (ii) škodljivo za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije? |
|
|
Pri utemeljitvi se lahko na primer uporabi sklicevanje na katero od naslednjih točk:
|
a) |
dejavnost oziroma sredstvo v skladu z vodilnimi načeli iz pododdelka 1.3 glede na svojo naravo nima predvidljivega škodljivega vpliva na okoljski cilj ali je ta vpliv zanemarljiv, zato se v zvezi z navedenim ciljem šteje za skladno z načelom, da se ne škoduje bistveno; |
|
b) |
dejavnost oziroma sredstvo se spremlja kot podporni ukrep cilju v zvezi s podnebnimi spremembami ali okoljskemu cilju s koeficientom 100 % (34), zato se v zvezi z zadevnim ciljem šteje za skladno z načelom, da se ne škoduje bistveno; |
|
c) |
dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled iz delegiranih aktov, ki dopolnjujeta uredbo o taksonomiji, za bistven prispevek k enemu od šestih okoljskih ciljev, zato se v okviru Socialnega sklada za podnebje v zvezi z zadevnim ciljem šteje za skladno z načelom, da se ne škoduje bistveno; |
|
d) |
rezultati presoje vplivov na okolje, strateške presoje vplivov na okolje, preverjanja trajnostnosti ali podnebnega preverjanja, kot je določeno v oddelku 1.2. |
Zgornje utemeljitve se lahko glede na ustreznost uporabijo za enega ali več ciljev. Če ne veljajo za vse cilje, je treba za druge cilje navesti drugo utemeljitev skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno.
2.3 Dejavnosti, usklajene s tehničnimi merili za pregled za bistven prispevek in nebistveno škodovanje iz taksonomije EU
Za namene teh smernic se v okviru Socialnega sklada za podnebje šteje, da je dejavnost skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, če izpolnjuje tehnična merila za pregled za bistven prispevek in nebistveno škodovanje iz delegiranega akta o taksonomiji EU (35) na podlagi naslednjih členov uredbe o taksonomiji (36): člena 10(3) za blažitev podnebnih sprememb, člena 11(3) za prilagajanje podnebnim spremembam, člena 12(2) za trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, člena 13(2) za prehod na krožno gospodarstvo, člena 14(2) za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter člena 15(2) za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
2.4 Finančni produkti, ki se izvajajo v okviru oddelka InvestEU za države članice
Za namene finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru oddelka za države članice v skladu z uredbo o programu InvestEU, kot je navedeno v členu 11(4) uredbe o Socialnem skladu za podnebje, Komisija meni, da uporaba Tehničnih smernic o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU (2021/C 280/01) v kombinaciji z ustreznimi politikami izvajalskega partnerja v zvezi z izvajanjem sklada InvestEU (zlasti z okvirom Evropske investicijske banke (EIB) za okoljsko in socialno trajnostnost, Načrtom za podnebno banko za obdobje 2021–2025 skupine EIB, Okoljsko in socialno politiko iz leta 2019 Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter Metodologijo za določitev uskladitve EBRD s Pariškim sporazumom) zadostuje kot dokaz, da ni bistvenega škodovanja v skladu s členom 7(3) uredbe o Socialnem skladu za podnebje.
Jamstveni sporazumi za izvajalske partnerje, razen skupine EIB in EBRD, morajo, kjer je ustrezno, vsebovati določbe za uskladitev s tehničnimi merili za pregled iz delegiranih aktov o taksonomiji za zadevni okoljski cilj, imeti podobna merila kot navedena politika skupine EIB ali uporabljati splošne določbe tehničnih smernic o načelu, da se ne škoduje bistveno, za Socialni sklad za podnebje.
2.5 Razlikovanje med ukrepi in naložbami, ki jih podpira Socialni sklad za podnebje
V skladu z opredelitvijo v smernicah za socialne načrte za podnebje imajo ukrepi v primerjavi z naložbami specifične značilnosti. Pri nekaterih ukrepih je morda težje količinsko opredeliti njihov neposredni in primarni posredni učinek. Po eni strani lahko ukrepi v nekaterih sektorjih, vključno s stanovanjskim sektorjem, prometom in energetiko, znatno prispevajo k zelenemu prehodu, vendar lahko glede na to, kako so zasnovani, pomenijo tudi tveganje bistvenega škodovanja številnim okoljskim ciljem. Po drugi strani pa bodo ukrepi v drugih sektorjih (npr. dejavnosti zagotavljanja informacij, izobraževanja, ozaveščanja in svetovanja ter zagotavljanja dostopnosti za invalide) verjetno imeli omejeno tveganje okoljske škode ne glede na njihov potencialni prispevek k zelenemu prehodu.
Zato bi se moralo načelo, da se ne škoduje bistveno, za ukrepe, financirane iz Socialnega sklada za podnebje, uporabljati za vsak primer posebej v skladu s temi smernicami. Kadar se lahko z ukrepom ponovi pričakovani učinek dejavnosti/sredstva, za katerega velja načelo, da se ne škoduje bistveno (npr. vzpostavitev davčne spodbude za nakup električnih vozil), bi se morali uporabljati sektorski prilogi (glej oddelek 2.1). V primerih, ki niso zajeti v sektorskih prilogah, bi bilo treba izpolniti preglednico iz oddelka 2.2, tudi če se ne pričakuje, da bo ukrep povzročil bistveno škodo. Vedno pa je mogoče uporabiti tudi merila iz taksonomije EU v skladu z oddelkom 2.3.
(1) Uredba (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1).
(2) Kot je navedeno v členu 6(1)(l) in uvodni izjavi 23 uredbe o Socialnem skladu za podnebje, se nacionalni ukrepi, ki zagotavljajo začasno neposredno dohodkovno podporo ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza v skladu s členom 4(3), štejejo, kot da imajo zanemarljiv predvidljiv učinek na okoljske cilje, zato bi se morali šteti za skladne z načelom, da se ne škoduje bistveno.
(3) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(4) Člen 6(5) uredbe o Socialnem skladu za podnebje.
(5) Kot je navedeno v uvodni izjavi 40 uredbe o Socialnem skladu za podnebje, bi morale države članice zagotoviti, da se taka podpora odobri v skladu s pravili EU o državni pomoči, kjer je to ustrezno.
(6) Na primer, nakup dizelskih potniških tirnih vozil s strani države članice, da bi jih v okviru pogodbe o izvajanju javne službe dala na voljo izvajalcu javne službe, bi lahko bil skladen s pravili o državni pomoči, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (UL L 315, 3.12.2007, str. 1) ter ne glede na opredelitev ukrepa T21 Železniška ali tramvajska tirna vozila, ki niso brezemisijska ali niso bimodalna lokomotiva, iz priloge o prevozu k tem tehničnim smernicam.
(7) Smernice o pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo na primer določajo, da mora polnilna infrastruktura za vodik, ki se vzpostavi ali nadgradi z državno pomočjo, bodisi dobavljati izključno obnovljiv ali nizkoogljični vodik bodisi mora država članica dokazati verodostojno pot do postopnega prenehanja uporabe vodika, ki ni obnovljiv ali nizkoogljičen, do leta 2035, medtem ko se v skladu s prilogo o prevozu k tem smernicam šteje, da sta gradnja in posodabljanje polnilnih postaj za vodik skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, ne glede na ogljično intenzivnost vodika, ki ga dobavljajo.
(8) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(9) Uredba o Socialnem skladu za podnebje se navezuje na ukrepe in naložbe, ki pa na koncu podpirajo dejavnosti in sredstva. Zato smernice dosledno govorijo o dejavnostih in sredstvih.
(10) V skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje (Direktiva 2011/92/EU) je treba pri večjih gradbenih ali razvojnih projektih v EU najprej oceniti njihov vpliv na okolje. To je treba storiti pred začetkom projekta. Direktiva o presoji vplivov na okolje se uporablja za številne javne in zasebne projekte, ki so opredeljeni v prilogah I in II k direktivi:
|
— |
obvezna presoja vplivov na okolje (Priloga I): za vse projekte iz Priloge I (npr. železniške proge na dolge razdalje, avtoceste) se šteje, da pomembno vplivajo na okolje, zato je zanje potrebna presoja vplivov na okolje, ali |
|
— |
o presoji vplivov na okolje na podlagi pregleda odločajo države članice (Priloga II): za projekte iz Priloge II (npr. urbanistične projekte ali projekte za gradnjo industrijskih con, gradnjo cest, turistične projekte ter regulacije in objekte za zaščito pred poplavami) morajo nacionalni organi določiti, ali se za projekt izvede presoja vplivov na okolje. Ta odločitev se sprejme s „postopkom pregleda“, v katerem se ocenijo vplivi projektov na podlagi pragov/meril ali preverjanja za vsak primer posebej. Pri tem morajo nacionalni organi upoštevati merila iz Priloge III k direktivi o presoji vplivov na okolje in informacije, ki jih na podlagi Priloge II A predloži nosilec projekta. |
(11) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(12) Direktiva o strateški presoji vplivov na okolje določa obveznost okoljske presoje načrtov in programov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje (npr. načrtov in programov, ki se nanašajo na rabo zemljišč, promet, energetiko, odpadke in kmetijstvo). Pri odločanju, ali načrt oziroma program spada na področje uporabe direktive o strateški presoji vplivov na okolje, bi bilo treba upoštevati, ali izpolnjuje naslednja štiri merila:
|
— |
pripravi ali sprejme ga organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; |
|
— |
zahteva se z zakonskimi ali drugimi predpisi; |
|
— |
pripravi ga kateri koli od sektorjev iz člena 3(2)(a) direktive; |
|
— |
določa okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k direktivi o presoji vplivov na okolje. |
(13) Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
(14) To pomeni, da se javnosti dovolj zgodaj da učinkovito priložnost, da v ustreznih rokih poda svoje mnenje o osnutku načrta ali programa in spremljajočem okoljskem poročilu, preden se načrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek (člen 6(2) direktive o strateški presoji vplivov na okolje).
(15) Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027(UL C 373, 16.9.2021, str. 1).
(16) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).
(17) Uredba (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (UL L 249, 14.7.2021, str. 38).
(18) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).
(19) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). Dodatne specifikacije glede razlage člena 6(4) direktive o habitatih so navedene v Obvestilu Komisije – Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(20) Merljivo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost (neto povečanje) v primerjavi s stanjem pred razvojem projekta. Točna razmerja izravnave za posamezni projekt se določijo za vsak primer posebej v skladu z Obvestilom Komisije – Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(21) Območje, izbrano za izravnavo, bi moralo biti v isti biogeografski regiji (za območja iz direktive o habitatih) ali v istem obsegu, na isti selitveni poti ali v istem prezimovališču za vrste ptic (tj. območja iz direktive o pticah) v zadevni državi članici. Gospodarski subjekti ne morejo prispevati v globalni kompenzacijski sklad, ki ne bi zagotovil konkretnih, učinkovitih in merljivih ukrepov v zvezi s prizadeto biogeografsko regijo.
(22) Izvajanje izravnalnih ukrepov bi morali nadzorovati usposobljeni znanstveniki na podlagi metodologije za ocenjevanje napredka in rezultatov, ki bi jo bilo treba odprto predstaviti javnosti in ustreznim organom. Spremljanje bi moralo potekati ves čas trajanja projekta.
(23) Kot so analize/ocena življenjskega cikla v okviru sistema za okoljsko ravnanje in presojo (Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 342, 22.12.2009, str. 1)).
(24) Ta pristop sledi členu 17 uredbe o taksonomiji (bistveno škodovanje okoljskim ciljem), ki zahteva, da je treba upoštevati okoljske vplive dejavnosti ter proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
(25) Kadar je ustrezno, se lahko pri opredelitvi najboljših razpoložljivih ravni okoljske in/ali podnebne uspešnosti v sektorju upošteva poseben položaj majhnih otokov in najbolj oddaljenih regij.
(26) Kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1), in sicer v primeru načela, da se ne škoduje bistveno ciljema blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam.
(27) Glej na primer Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1) (okvirna direktiva o vodah), Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3) (okvirna direktiva o odpadkih), Uredbo (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (UL L, 2024/1991, 29.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1991/oj) (pravila o obnovi narave).
(28) Za dodatna pojasnila o tem, kako se ocenjujejo pogoji za nebistveno škodovanje, glej smernice za socialne načrte za podnebje (UL C, C/2025/1597, 25.3.2025, ELI: C/2025/1597/oj).
(29) Ta postopek temelji na postopku, ki se uporablja v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisan v Obvestilu Komisije Tehnične smernice za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL C, C/2023/111, 11.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/111/oj).
(30) Naravni viri vključujejo energijo, materiale, kovine, vodo, biomaso, zrak in zemljo.
(31) Za več informacij o cilju krožnega gospodarstva glej uvodno izjavo 27 uredbe o taksonomiji.
(32) Onesnaževalo pomeni snov, vibracijo, toploto, hrup, svetlobo ali drug onesnaževalec v zraku, vodi ali tleh, ki je lahko škodljiv za zdravje ljudi ali okolje, kot je opredeljeno v členu 2(10) uredbe o taksonomiji.
(33) V skladu s členom 2(16) uredbe o taksonomiji „ ‚dobro stanje‘ pomeni v zvezi z ekosistemom, da je ekosistem v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali ima dobre fizične, kemijske in biološke elemente kakovosti in je zmožen samoreprodukcije ali samoobnove, pri čemer niso ogrožene sestava vrst, struktura ekosistema in ekološke funkcije“.
(34) Za označevanje odhodkov Socialnega sklada za podnebje bi bilo treba uporabiti metodologijo iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (uvodna izjava 23 uredbe o Socialnem skladu za podnebje).
(35) Delegirana uredba (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 (UL L 442, 9.12.2021, str. 1) (delegirani akt o podnebju) in Delegirana uredba (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 (UL L, 2023/2486, 21.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2486/oj) (delegirani akt o okolju).
(36) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/852/oj) (uredba o taksonomiji).
PRILOGA 1
Stavbe ter proizvodnja in shranjevanje energije iz obnovljivih virov
V tej sektorski prilogi so določena merila za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, za neizčrpen seznam dejavnosti ali sredstev v skladu z oddelkom 2.1 tehničnih smernic o načelu, da se ne škoduje bistveno, za Socialni sklad za podnebje. Izključene dejavnosti prav tako podpirajo izvajanje pristopa iz oddelka 2.2 smernic.
Preglednica je strukturirana na naslednji način:
|
— |
v stolpcu 1 z naslovom Dejavnosti in sredstva je opis potencialnih dejavnosti in sredstev, ki spadajo na področje uporabe ukrepov in naložb za stavbe; |
|
— |
v stolpcu 2 z naslovom Merila za nebistveno škodovanje je opis meril za nebistveno škodovanje, ki jih mora izpolnjevati vsaka dejavnost ali sredstvo za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno; |
|
— |
v stolpcu 3 z naslovom Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje so navedeni ponazoritveni dokazi, ki se lahko uporabijo za dokazovanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
Preglednica 1
Stavbe
|
Dejavnosti in sredstva |
Merila za nebistveno škodovanje (in spremljevalni ukrepi, kadar je ustrezno) |
Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Dejavnosti ozaveščanja |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Prenova |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Dejavnost vključuje posamezne ukrepe (1), če izpolnjujejo minimalne zahteve za posamezne komponente in sisteme iz veljavnih nacionalnih ukrepov, s katerimi se izvaja Direktiva (EU) 2024/1275 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o energetski učinkovitosti stavb) (2), in se, kadar je ustrezno, uvrščajo v najvišja dva razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, ali v višje razrede, določene v delegiranem aktu, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 (v nadaljnjem besedilu: uredba o označevanju z energijskimi nalepkami) (3) in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe:
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM
Za točko 2(a) bi lahko dokazi, da so načrtovanje ali ukrepi za blažitev poplav v skladu z ustreznimi načrti za obvladovanje poplav, vključevali enega od naslednjih elementov:
Za točko 2(b): dokazi bi lahko vključevali dokazilo, da je bil za zasnovo ukrepov za blažitev poplav imenovan usposobljen ali certificiran strokovnjak ali da je ustrezni organ izdal dovoljenje za načrtovanje ali gradbeno dovoljenje, ki zajema načrtovane ukrepe za blažitev poplav. Ukrepi za blažitev poplav bi morali temeljiti na oceni poplavne ogroženosti, ki vključuje zadevno stavbo in zemljišče, ali pa bi morali biti zasnovani v skladu z evropsko, nacionalno, regionalno ali lokalno zakonodajo ali ustreznimi uradnimi smernicami za blažitev poplav. Pri delih bi bilo treba upoštevati zlasti tista območja, ki se nahajajo pod predvidenim nivojem poplavne vode, in upravljanje odtekanja padavinske vode. Stavba oziroma nepremičnina bi se lahko izvzela iz tega, da vključuje ali jo spremljajo ustrezni ukrepi za zaščito pred poplavami, če to ni pravno, ekonomsko, tehnično ali funkcionalno izvedljivo. To bi se lahko dokazovalo z:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Za:
se uporabljajo naslednja merila:
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Za (i): presoja pred rušenjem ali presoja pred prenovo na podlagi veljavnih nacionalnih ali lokalnih metodologij ali alternativno na podlagi Priloge F k Protokolu EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov. Za (ii):
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Gradnja |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Za (a): presoja pred rušenjem na podlagi veljavnih nacionalnih ali lokalnih metodologij ali alternativno na podlagi Priloge F k Protokolu EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov. Za (b):
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Merila bi bilo treba razlagati na podlagi razpoložljivih dokazov. Če ni dokazov, da je bilo območje opredeljeno kot vrsta zemljišča, navedena v merilih, se predpostavlja, da upravičenci izpolnjujejo merila. Razpoložljivi dokazi vključujejo naslednje: za 1(a) in 1(b):
za 1(c):
za (2):
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Instrumenti in naprave za merjenje, reguliranje in nadzor energijske učinkovitosti stavb, oskrbe z energijo in aparatov |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Namestitev, vzdrževanje in/ali popravilo instrumentov in naprav za merjenje, reguliranje in nadzor energijske učinkovitosti stavb, vključno z:
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Namestitev, vzdrževanje in/ali popravilo opreme za energijo iz obnovljivih virov na kraju samem (26) kot del tehničnega stavbnega sistema, vključno s:
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Ogrevalni sistemi na osnovi biomase morajo:
|
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Dokumentarna dokazila bi morala vključevati:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Ogrevalni sistemi na osnovi biomase morajo:
|
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Za (a) je iz računa ali tehničnih specifikacij grelnika razvidno, da ima samodejno polnjenje s peleti. Za (b) dokaz, da v coni kakovosti zraka, kjer bo nameščen kotel, v zadnjih petih letih ni bilo preseganj PM2,5 in/ali PM10 ali pa so bila preseganja samo v enem letu. Dokazi bi morali temeljiti na javnih podatkih, ki so na voljo na spletišču Evropske agencije za okolje, za ustrezne zadevne cone kakovosti zraka (raven NUTS-2) na podlagi direktive o kakovosti zunanjega zraka. Za (c) informacijski list izdelka, iz katerega je razvidno, da je raven emisij trdnih delcev pod ciljnimi vrednostmi iz Priloge V k Uredbi Komisije (EU) 2015/1189. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Namestijo se samo hibridni ogrevalni sistemi z ogrevalnim sistemom na osnovi obnovljivih virov energije, ki pokriva vsaj polovico letnih potreb po ogrevanju (34), ne glede na kategorijo dejavnosti in sredstev, s katero je povezan hibridni ogrevalni sistem. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Informacije bi lahko vključevale zadevno zmogljivost generatorjev za energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, vrsto energije iz obnovljivih virov (npr. sončna toplota ali toplota okolice) ter podnebje in temperaturni režim vode v državi. Za večino izdelkov so podatki na voljo na podlagi zahtev iz Uredbe (EU) 2024/1781 (35) in uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami (36). Potrebe po energiji bi lahko izračunal monter ogrevalnega sistema ali arhitekt ali pa bi se lahko ocenile na podlagi posodobljene energetske izkaznice, energetskega pregleda ali izkaza o prenovi stavbe. Če potreb po energiji ni mogoče izračunati, se lahko namesto tega o izpolnjevanju meril poroča na podlagi podatkovnih listov izdelkov, v katerih sta navedeni zadevni zmogljivosti obeh generatorjev, ki skupaj tvorita hibridni ogrevalni sistem, pri čemer bi v tem primeru morala zmogljivost ogrevalnega sistema na osnovi energije iz obnovljivih virov znašati vsaj polovico zmogljivosti ogrevalnega sistema na osnovi fosilnih goriv. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Podpora za priključke na omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Priključitev na sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, kadar:
|
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Za (a) potrdilo, da se sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko kategorizira kot učinkovit sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja v skladu s členom 26 direktive o energetski učinkovitosti. Za (b) načrt za zagotovitev učinkovitejše porabe primarne energije, zmanjšanje izgub pri distribuciji in povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v oskrbi z ogrevanjem in hlajenjem v skladu s členom 26(5) direktive o energetski učinkovitosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||
Preglednica 2
Energija iz obnovljivih virov in shranjevanje (zunaj kraja samega)
Ta preglednica je relevantna za ukrepe in naložbe, kot so opredeljeni v členu 8(c) Uredbe (EU) 2023/955 (38).
|
Dejavnosti in sredstva |
Merila za nebistveno škodovanje (in spremljevalni ukrepi, kadar je ustrezno) |
Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje |
||||||||||||||
|
Proizvodnja energije iz obnovljivih virov |
||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z uporabo kopenske vetrne energije na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (39). |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z uporabo kopenske vetrne energije zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (40). |
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za (a) dovoljenje, ki ga na podlagi ustrezne presoje izda pristojni organ ter v katerem so na podlagi uveljavljenih metodologij (46) določeni izravnalni ukrepi, ki bodo privedli do neto povečanja biotske raznovrstnosti v isti biogeografski regiji iste države članice, in pregleden načrt spremljanja. Za (b) dovoljenje, ki ga izda pristojni organ in v katerem so določeni izravnalni ukrepi, ki bodo izboljšali stanje ohranjenosti prizadetih vrst. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z uporabo sončne fotovoltaične tehnologije na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (47). Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo energije z uporabo tehnologije koncentrirane sončne energije ali hibridnih fotovoltaično-toplotnih sončnih kolektorjev na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (48). |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z uporabo sončne fotovoltaične tehnologije zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (49). Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo energije z uporabo tehnologije koncentrirane sončne energije ali hibridnih fotovoltaično-toplotnih sončnih kolektorjev zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (50). |
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za (a) dovoljenje, ki ga na podlagi ustrezne presoje izda pristojni organ ter v katerem so na podlagi uveljavljenih metodologij (56) določeni izravnalni ukrepi, ki bodo privedli do neto povečanja biotske raznovrstnosti v isti biogeografski regiji iste države članice, in pregleden načrt spremljanja. Za (b) dovoljenje, ki ga izda pristojni organ in v katerem so določeni izravnalni ukrepi, ki bodo izboljšali stanje ohranjenosti prizadetih vrst. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo energije z uporabo tehnologije sončne toplote na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (57). |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo energije z uporabo tehnologije sončne toplote zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (58). |
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za (a) dovoljenje, ki ga na podlagi ustrezne presoje izda pristojni organ ter v katerem so na podlagi uveljavljenih metodologij (64) določeni izravnalni ukrepi, ki bodo privedli do neto povečanja biotske raznovrstnosti v isti biogeografski regiji iste države članice, in pregleden načrt spremljanja. Za (b) dovoljenje, ki ga izda pristojni organ in v katerem so določeni izravnalni ukrepi, ki bodo izboljšali stanje ohranjenosti prizadetih vrst. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije ali soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije izključno z uporabo biomase, bioplina ali tekočih biogoriv. |
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Surovine:
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Odobreni sistemi certificiranja v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov, katerih področje uporabe vključuje odpadke in ostanke, ali enakovredni nacionalni sistemi certificiranja. |
||||||||||||||
|
|
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA
|
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Za (a) sklic na javne podatke, ki so na voljo na spletišču Evropske agencije za okolje, za ustrezne cone kakovosti zraka na podlagi Direktive (EU) 2024/2881 (direktiva o kakovosti zunanjega zraka) (71), ki dokazujejo, da se obrati nahajajo v conah kakovosti zraka, kjer v zadnjih petih letih ni bilo preseganj PM2,5 in PM10 ali pa so bila taka preseganja samo v enem letu, pri čemer se uporabijo javni podatki. Za dokazovanje, da se uporablja izjema št. 1 iz merila (a), tehnična dokumentacija obratov, ki dokazuje, da proizvodnja električne energije izhaja izključno iz bioplina, in sicer v skladu s členom 29(10) direktive o energiji iz obnovljivih virov. Za dokazovanje, da se uporablja izjema št. 2 iz merila (a):
Za (b) skladnost z referenčnimi vrednostmi v skladu z direktivo o srednjih kurilnih napravah; če se obrat zgradi na zahtevo pri proizvajalcu, izvod pogodbenega dogovora, vključno s tehnično specifikacijo. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Obnova in posodobitev obstoječih malih virov vodne energije, ki se ne nahajajo na območjih, opredeljenih kot območja za obnovo v nacionalnih načrtih za obnovo, pripravljenih v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave (72), kadar je načrt na voljo, in ki niso opredeljeni kot strukture, ki jih je treba odstraniti, v popisu, pripravljenem v skladu s členom 9 uredbe o obnovi narave, kadar je tak popis na voljo. Zmogljivost malih hidroelektrarn ne presega 10 MW. |
TRAJNOSTNA RABA TER VARSTVO VODNIH IN MORSKIH VIROV
|
TRAJNOSTNA RABA TER VARSTVO VODNIH IN MORSKIH VIROV Za (a) ugotovitve iz dovoljenja, izdanega v skladu z okvirno direktivo o vodah, in ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, če je ustrezno. Za (b) predhodno dovoljenje ali registracija na podlagi splošnih zavezujočih pravil, kadar taka zahteva ni drugače predvidena v zakonodaji Unije, kot je določeno v členu 11(3)(i) okvirne direktive o vodah. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Razvoj in upravljanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz geotermalne energije ali energije okolice na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije iz člena 15c Direktive (EU) 2018/2001 (75). |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
Shranjevanje energije |
||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Nakup, namestitev, vzdrževanje in popravilo objektov ali naprav, ki shranjujejo električno energijo in jo pozneje vračajo v obliki električne energije. Dejavnost izključuje shranjevanje v črpalnih hidroelektrarnah. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Nakup, namestitev, vzdrževanje in popravilo objektov in naprav, ki shranjujejo toplotno energijo in jo pozneje vračajo v obliki toplotne energije ali drugih nosilcev energije. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
Nakup, namestitev, vzdrževanje in popravilo fizične in/ali virtualne platforme za priključke na pametna omrežja in souporabo energije, kot so:
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
Potrošniški izdelki |
||||||||||||||||
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||
|
Izključene dejavnosti |
||||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||
|
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||||||||||
(1) Prenove, ki vključujejo dva ali več posameznih ukrepov in se štejejo za večje prenove v skladu s členom 2(22) direktive o energetski učinkovitosti stavb ter ustreznim nacionalnim izvajanjem, so del kategorije „Prenove za energijsko učinkovitost obstoječih stavb“ (kategorija B3.1).
(2) Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj).
(3) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1369/oj).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2021/2139/oj).
(5) Prenova pomeni, da se ohrani vsaj 50 % prvotne stavbe.
(6) Kot so opredeljene v členu 2(22) Direktive (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj): „večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, kjer: (a) skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali (b) se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe.
(7) Kot so opredeljene v členu 2, točka 22, Direktive (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj).
(8) Kot so opredeljene v členu 2(13) Uredbe (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/955/oj).
(9) Presoja pred rušenjem ali presoja pred prenovo pomeni pripravljalno dejavnost z namenom (1) zbiranja in ocenjevanja informacij o kakovosti in količini gradbenih proizvodov za ponovno uporabo, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov s potencialom priprave za ponovno uporabo in recikliranja ter drugih vrst gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki se bodo sprostili med rušenjem ali prenovo, ter (2) dajanja splošnih in za lokacijo specifičnih priporočil v zvezi s postopkom rušenja ali prenove. Pomemben del presoje pred rušenjem ali presoje pred prenovo je tudi prepoznavanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi ali zmesi, in tistih, ki bi lahko ovirali ponovno uporabo ali recikliranje.
(10) Protokol EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/d63d5a8f-64e8-11ef-a8ba-01aa75ed71a1.
(11) Odločba Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).
(12) Kot je opredeljeno v členu 3(16) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj).
(13) Kot je opredeljeno v členu 3(17) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj).
(14) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, bi morali nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.
(15) Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj).
(16) Presoja pred rušenjem ali presoja pred prenovo pomeni pripravljalno dejavnost z namenom (1) zbiranja in ocenjevanja informacij o kakovosti in količini gradbenih proizvodov za ponovno uporabo, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov s potencialom priprave za ponovno uporabo in recikliranja ter drugih vrst gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki se bodo sprostili med rušenjem ali prenovo, ter (2) dajanja splošnih in za lokacijo specifičnih priporočil v zvezi s postopkom rušenja ali prenove. Pomemben del presoje pred rušenjem ali presoje pred prenovo je tudi prepoznavanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi ali zmesi, in tistih, ki bi lahko ovirali ponovno uporabo ali recikliranje.
(17) Protokol EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/d63d5a8f-64e8-11ef-a8ba-01aa75ed71a1.
(18) Kot je opredeljeno v členu 3(16) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj).
(19) Kot je opredeljeno v členu 3(17) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj).
(20) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES: „zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.
(21) Gozd pomeni zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastornostjo z drevjem, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ, razen zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi. Vključuje območja z drevesi, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves, ali nasade, ki še niso dosegli minimalnih vrednosti zastornosti z drevjem, enakovredne stopnje zarasti ali minimalne višine dreves, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali naravnih vzrokov, vendar za katero se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno.
(22) Zemljišča na urbanem območju, na katerih je že potekal razvoj, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(23) Zemljišča, na katerih prej ni bilo urbanega razvoja; običajno se razume, da so na obrobju obstoječega pozidanega območja, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(24) V smislu Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj).
(25) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/841/oj).
(26) To pomeni v ali na določeni stavbi ali na zemljišču, na katerem stoji ta stavba, v skladu s členom 2(54) Direktive (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj).
(27) Za namestitev toplotnih črpalk, kjer so nameščeni ogrevalni sistemi na fosilna goriva, veljajo merila iz oddelka B8.1.
(28) Za opredelitev, katera sta dva najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih so na voljo izdelki in v katerih je vsaj nekaj izdelkov na trgu, je v okviru evropske podatkovne zbirke za označevanje energijske učinkovitosti na voljo pregled razpoložljivih izdelkov na trgu (na podlagi uradnih podatkov).
(29) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1369/oj).
(30) Direktiva (EU) 2024/2881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L, 2024/2881, 20.11.2024, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/2881/oj).
(31) Uredba Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 100, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1189/oj).
(32) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1187 z dne 27. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem kotlov na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav z energijskimi nalepkami (UL L 193, 21.7.2015, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/1187/oj).
(33) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami (UL L 193, 21.7.2015, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/1186/oj).
(34) V skladu s členom 17(15) in uvodno izjavo 14 direktive o energetski učinkovitosti stavb.
(35) Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, spremembi Direktive (EU) 2020/1828 in Uredbe (EU) 2023/1542 ter razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (UL L, 2024/1781, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1781/oj)..
(36) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).
(37) Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (UL L 231, 20.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/1791/oj).
(38) Uredba (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/955/oj).
(39) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(40) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(41) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/2013-07-01).
(42) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). Dodatne specifikacije glede razlage člena 6(4) direktive o habitatih so navedene v Obvestilu Komisije (2021/C 437/01) Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih.
(43) Območje, izbrano za izravnavo, bi moralo biti v isti biogeografski regiji (za območja iz direktive o habitatih) ali v istem obsegu, na isti selitveni poti ali v istem prezimovališču za vrste ptic (tj. območja iz direktive o pticah) v zadevni državi članici. Gospodarski subjekti ne morejo prispevati v globalni kompenzacijski sklad, ki ne bi zagotovil konkretnih, učinkovitih in merljivih ukrepov v zvezi s prizadeto biogeografsko regijo.
(44) Izvajanje izravnalnih ukrepov bi morali nadzorovati usposobljeni znanstveniki na podlagi metodologije za ocenjevanje napredka in rezultatov, ki bi jo bilo treba odprto predstaviti javnosti in ustreznim organom. Spremljanje bi moralo potekati ves čas trajanja projekta.
(45) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/147/2019-06-26).
(46) Za presojo vpliva projektov na področju energije iz obnovljivih virov na biotsko raznovrstnost obstaja več metodologij. Vložniki lahko za dokazovanje, da je bilo doseženo neto povečanje biotske raznovrstnosti, uporabijo eno od naslednjih metodologij: obvezno merjenje biotske raznovrstnosti (Statutory Biodiversity Metric), kalkulator neto povečanja biotske raznovrstnosti (Biodiversity Net Gain Calculator – BNGC), vrednotenje biotopov (Biotope Valuation – BV)/točke za biotope (Biotope points – BkompV), druge: MERCIe urada Onema/Centre d’Ecologie Fonctionnelle et Evolutive, EcoVal organizacije Battelle, ekotočke, kalkulator spremembe ekološke vrednosti (Change in Ecological Value Calculator) po metodi BREEAM, merjenje zmanjšanja ogroženosti in obnove vrst (Species Threat Abatement and Restoration metric – STAR) zveze IUCN ali normativno merjenje biotske raznovrstnosti (Normative Biodiversity Metric) podjetja Ecometrica. Dodatne smernice o izravnalnih ukrepih so na voljo v metodoloških smernicah o členu 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (C(2021) 6913 final) (oddelek 3.3.3).
(47) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(48) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(49) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82 , ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(50) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(51) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/2013-07-01).
(52) Merljivo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost („neto povečanje“) v primerjavi s stanjem pred razvojem projekta. Točna razmerja izravnave za posamezni projekt se določijo za vsak primer posebej v skladu z Obvestilom Komisije (2021/C 437/01) Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih.
(53) Območje, izbrano za izravnavo, bi moralo biti v isti biogeografski regiji (za območja iz direktive o habitatih) ali v istem obsegu, na isti selitveni poti ali v istem prezimovališču za vrste ptic (tj. območja iz direktive o pticah) v zadevni državi članici. Gospodarski subjekti ne morejo prispevati v globalni kompenzacijski sklad, ki ne bi zagotovil konkretnih, učinkovitih in merljivih ukrepov v zvezi s prizadeto biogeografsko regijo.
(54) Izvajanje izravnalnih ukrepov bi morali nadzorovati usposobljeni znanstveniki na podlagi metodologije za ocenjevanje napredka in rezultatov, ki bi jo bilo treba odprto predstaviti javnosti in ustreznim organom. Spremljanje bi moralo potekati ves čas trajanja projekta.
(55) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/147/2019-06-26).
(56) Za presojo vpliva projektov na področju energije iz obnovljivih virov na biotsko raznovrstnost obstaja več metodologij. Vložniki lahko za dokazovanje, da je bilo doseženo neto povečanje biotske raznovrstnosti, uporabijo eno od naslednjih metodologij: obvezno merjenje biotske raznovrstnosti (Statutory Biodiversity Metric), kalkulator neto povečanja biotske raznovrstnosti (Biodiversity Net Gain Calculator – BNGC), vrednotenje biotopov (Biotope Valuation – BV)/točke za biotope (Biotope points – BkompV), druge: MERCIe urada Onema/Centre d’Ecologie Fonctionnelle et Evolutive, EcoVal organizacije Battelle, ekotočke, kalkulator spremembe ekološke vrednosti (Change in Ecological Value Calculator) po metodi BREEAM, merjenje zmanjšanja ogroženosti in obnove vrst (Species Threat Abatement and Restoration metric – STAR) zveze IUCN ali normativno merjenje biotske raznovrstnosti (Normative Biodiversity Metric) podjetja Ecometrica. Dodatne smernice o izravnalnih ukrepih so na voljo v metodoloških smernicah o členu 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (C(2021) 6913 final) (oddelek 3.3.3).
(57) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(58) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
(59) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/2013-07-01).
(60) Merljivo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost („neto povečanje“) v primerjavi s stanjem pred razvojem projekta. Točna razmerja izravnave za posamezni projekt se določijo za vsak primer posebej v skladu z Obvestilom Komisije (2021/C 437/01) Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih.
(61) Območje, izbrano za izravnavo, bi moralo biti v isti biogeografski regiji (za območja iz direktive o habitatih) ali v istem obsegu, na isti selitveni poti ali v istem prezimovališču za vrste ptic (tj. območja iz direktive o pticah) v zadevni državi članici. Gospodarski subjekti ne morejo prispevati v globalni kompenzacijski sklad, ki ne bi zagotovil konkretnih, učinkovitih in merljivih ukrepov v zvezi s prizadeto biogeografsko regijo.
(62) Izvajanje izravnalnih ukrepov bi morali nadzorovati usposobljeni znanstveniki na podlagi metodologije za ocenjevanje napredka in rezultatov, ki bi jo bilo treba odprto predstaviti javnosti in ustreznim organom. Spremljanje bi moralo potekati ves čas trajanja projekta.
(63) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/147/2019-06-26).
(64) Za presojo vpliva projektov na področju energije iz obnovljivih virov na biotsko raznovrstnost obstaja več metodologij. Vložniki bi lahko za dokazovanje skladnosti z merilom, da se doseže neto povečanje biotske raznovrstnosti, uporabili naslednje: obvezno merjenje biotske raznovrstnosti (Statutory Biodiversity Metric), kalkulator neto povečanja biotske raznovrstnosti (Biodiversity Net Gain Calculator – BNGC), vrednotenje biotopov (Biotope Valuation – BV)/točke za biotope (Biotope points – BkompV), druge: MERCIe urada Onema/Centre d’Ecologie Fonctionnelle et Evolutive, EcoVal organizacije Battelle, ekotočke, kalkulator spremembe ekološke vrednosti (Change in Ecological Value Calculator) po metodi BREEAM, merjenje zmanjšanja ogroženosti in obnove vrst (Species Threat Abatement and Restoration metric – STAR) zveze IUCN ali normativno merjenje biotske raznovrstnosti (Normative Biodiversity Metric) podjetja Ecometrica. Dodatne smernice o izravnalnih ukrepih so na voljo v metodoloških smernicah o členu 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (C(2021) 6913 final) (oddelek 3.3.3).
(65) Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 revidirane Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII) ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov.
(66) Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva izpolnjujejo pravila o biogorivih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, iz člena 26 revidirane Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII) ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov.
(67) Uporabljajo se opredelitve pojmov iz člena 2 revidirane Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII).
(68) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/50/oj).
(69) Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (UL L 231, 20.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/1791/oj).
(70) Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/2193/oj). Za zgorevanje trdne biomase, tekočih biogoriv in bioplina v kotlih se uporabljajo ustrezne mejne vrednosti emisij za nove srednje velike kurilne naprave, ki niso motorji in plinske turbine (Priloga 2, del 2, preglednica 1, k Direktivi (EU) 2015/2193 o srednjih kurilnih napravah). Za zgorevanje tekočih biogoriv in bioplina v novih motorjih in plinskih turbinah se uporabljajo mejne vrednosti emisij za nove motorje in plinske turbine (Priloga 2, del 2, preglednica 2, k Direktivi (EU) 2015/2193 o srednjih kurilnih napravah).
(71) Direktiva (EU) 2024/2881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L, 2024/2881, 20.11.2024, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/2881/oj).
(72) Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (UL L, 2024/1991, 29.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1991/oj).
(73) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/2013-07-01).
(74) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2000/60/oj).
(75) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/2001/oj).
PRILOGA 2
Prevoz
V tej sektorski prilogi so določena merila za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, za neizčrpen seznam dejavnosti ali sredstev v skladu z oddelkom 2.1 tehničnih smernic o načelu, da se ne škoduje bistveno, za Socialni sklad za podnebje. Izključene dejavnosti prav tako podpirajo izvajanje pristopa iz oddelka 2.2 smernic.
Preglednica je strukturirana na naslednji način:
|
— |
v stolpcu 1 z naslovom Dejavnosti in sredstva je opis potencialnih dejavnosti in sredstev, ki spadajo na področje uporabe ukrepov in naložb za prevoz; |
|
— |
v stolpcu 2 z naslovom Merila za nebistveno škodovanje je opis meril za nebistveno škodovanje, ki jih mora izpolnjevati vsaka dejavnost ali sredstvo za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno; |
|
— |
v stolpcu 3 z naslovom Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje so navedeni ponazoritveni dokazi, ki se lahko uporabijo za dokazovanje skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
|
Dejavnosti in sredstva |
Merila za nebistveno škodovanje (in spremljevalni ukrepi, kadar je ustrezno) |
Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje |
||||||
|
Dejavnosti ozaveščanja |
||||||||
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||
|
Mobilna sredstva – cestni prevoz (1) |
||||||||
|
||||||||
|
Naprave za osebno mobilnost ali prevoz, kadar se njihov pogon ustvari s fizično aktivnostjo uporabnika, brezemisijskim pogonskim sistemom ali kombinacijo brezemisijskega pogonskega sistema in človeške fizične aktivnosti. To vključuje zagotavljanje storitev prevoza tovora s kolesi in e-kolesi (za prevoz tovora). Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||
|
||||||||
|
Vozila kategorij M1 in N1, pri katerih „specifične emisije CO2“, kot so opredeljene v členu 3(1), točka (h), Uredbe (EU) 2019/631, kakor je bila spremenjena (2), znašajo 0 g CO2/km (tj. električni avtomobili, avtomobili na vodik/gorivne celice). V skladu z Uredbo (EU) 2018/858 (3) so vozila, zasnovana za posebne namene, vozila kategorij M1 in N1 s posebnimi tehničnimi lastnostmi, zaradi katerih lahko opravljajo funkcijo, ki zahteva posebne ureditve ali opremo, kot je podrobno opisano v navedeni uredbi. Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Za nakup novih cestnih vozil kategorij M in N bi morale biti pnevmatike v skladu z zahtevami glede zunanjega kotalnega hrupa v razredu A in s koeficientom kotalnega upora v razredu A ali B, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/740 (4) ter kot je mogoče preveriti v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL). |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Dokazi o zunanjem kotalnem hrupu in koeficientu kotalnega upora, kot sta navedena v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL), ter o koeficientu obrabe pnevmatik, ki je na voljo v certifikatu o homologaciji pnevmatike. |
||||||
|
||||||||
|
Vozila:
V skladu z Uredbo (EU) 2018/858 (8) so vozila, zasnovana za posebne namene, vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 s posebnimi tehničnimi lastnostmi, zaradi katerih lahko opravljajo funkcijo, ki zahteva posebne ureditve ali opremo, kot je podrobno opisano v navedeni uredbi. Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Za nakup novih cestnih vozil kategorij M in N bi morale biti pnevmatike v skladu z zahtevami glede zunanjega kotalnega hrupa v razredu A in s koeficientom kotalnega upora v razredu A ali B, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/740 (9) ter kot je mogoče preveriti v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL). |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Dokazi o zunanjem kotalnem hrupu in koeficientu kotalnega upora, kot sta navedena v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL), ter o koeficientu obrabe pnevmatik, ki je na voljo v certifikatu o homologaciji pnevmatike. |
||||||
|
||||||||
|
Vozila, pri katerih emisije CO2 iz izpušne cevi, izračunane v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 168/2013, kakor je bila spremenjena (10), in Prilogo V k navedeni uredbi, znašajo 0 g CO2/km. Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||
|
||||||||
|
Vozila, opremljena z napravo, ki aktivno podpira njihov pogon in nima motorja z notranjim zgorevanjem ali ima motor z notranjim zgorevanjem, katerega emisije ne presegajo 1 g CO2/kWh, kot je določeno v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009, kakor je bila spremenjena (11), in njenimi izvedbenimi ukrepi ali v skladu s Pravilnikom št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) (12). Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||
|
||||||||
|
Inteligentni prometni sistemi, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije na področju cestnega prometa, vključno z infrastrukturo, vozili in uporabniki, ter upravljanja omrežja in upravljanja mobilnosti, kot tudi za vmesnike z drugimi načini prevoza. Uvedba in uporaba teh inteligentnih prometnih sistemov bi morala uporabnikom omogočiti boljšo obveščenost ter varnejšo, bolj usklajeno in „pametnejšo“ uporabo prometnih omrežij, da bi se odpravila preobremenjenost ter čim bolj zmanjšale poraba energije in emisije. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||
|
||||||||
|
Vavčerji za prevoz, ki spodbujajo:
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||
|
||||||||
|
Nizkoemisijska vozila kategorij M1 in N1, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 2019/631, kakor je bila spremenjena (13), kadar brezemisijska vozila niso cenovno dostopna ali uporabna rešitev. V skladu z Uredbo (EU) 2018/858 (14) so vozila, zasnovana za posebne namene, vozila kategorij M1 in N1 s posebnimi tehničnimi lastnostmi, zaradi katerih lahko opravljajo funkcijo, ki zahteva posebne ureditve ali opremo, kot je podrobno opisano v navedeni uredbi. Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Za nakup novih cestnih vozil kategorij M in N bi morale biti pnevmatike v skladu z zahtevami glede zunanjega kotalnega hrupa v razredu A in s koeficientom kotalnega upora v razredu A ali B, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/740 (15) ter kot je mogoče preveriti v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL). |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Dokazi o zunanjem kotalnem hrupu in koeficientu kotalnega upora, kot sta navedena v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL), ter o koeficientu obrabe pnevmatik, ki je na voljo v certifikatu o homologaciji pnevmatike. |
||||||
|
||||||||
|
Nizkoemisijska vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 2019/1242 (16), kadar ustrezna brezemisijska vozila niso cenovno dostopna ali uporabna. V skladu z Uredbo (EU) 2018/858 (17) so vozila, zasnovana za posebne namene, vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 s posebnimi tehničnimi lastnostmi, zaradi katerih lahko opravljajo funkcijo, ki zahteva posebne ureditve ali opremo, kot je podrobno opisano v navedeni uredbi. Ti pogoji veljajo za nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje takih vozil ter za ukrepe, namenjene razvoju povezanega trga rabljenih vozil. |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Za nakup novih cestnih vozil kategorij M in N bi morale biti pnevmatike v skladu z zahtevami glede zunanjega kotalnega hrupa v razredu A in s koeficientom kotalnega upora v razredu A ali B, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/740 (18) ter kot je mogoče preveriti v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL). |
PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA Dokazi o zunanjem kotalnem hrupu in koeficientu kotalnega upora, kot sta navedena v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL), ter o koeficientu obrabe pnevmatik, ki je na voljo v certifikatu o homologaciji pnevmatike. |
||||||
|
||||||||
|
Vse vrste mobilnih sredstev, sestavljenih ali pridobljenih, ki lahko v času trajanja projekta vozijo izključno na fosilna goriva, z izjemo tistih, ki so navedena v tej prilogi. |
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||
|
||||||||
|
Vse vrste mobilnih sredstev, sestavljenih ali pridobljenih z namenom predvsem prevažanja ali shranjevanja fosilnih goriv v času trajanja projekta. |
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||||||
|
Dejavnosti in sredstva |
Merila za nebistveno škodovanje (in spremljevalni ukrepi, kadar je ustrezno) |
Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje |
||||||||||||||||||||||||
|
Infrastruktura – ceste |
||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Gradnja in posodobitev infrastrukture za brezemisijsko zasebno mobilnost. To vključuje gradnjo električne polnilne infrastrukture in polnilnih postaj za vodik ter infrastrukture, namenjene pešcem in/ali kolesom. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Gradnja novih fizičnih „linearnih“ struktur in objektov, ki so urejeni v neprekinjeni, linearni konfiguraciji ter podpirajo gibanje vozil javnega prevoza vzdolž določene linije. To vključuje nov pas, namenjen hitremu avtobusnemu prevozu ali trolejbusom, ter povezane podporne strukture, kot so mostovi in predori, ali podaljšanje obstoječega pasu. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Novo infrastrukturo bi bilo treba dopolniti z infrastrukturo, ki omogoča trajnostni cestni javni prevoz (npr. polnjenje v garažah, polnilna infrastruktura za hitri avtobusni prevoz, nadzemne žice za trolejbuse), če še ni zagotovljena. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB V javnem razpisu (ali če tega ni, tehničnih specifikacijah projekta) bi bilo treba zahtevati, da se novozgrajena infrastruktura dopolni z objekti, ki podpirajo trajnostni cestni javni prevoz (npr. polnjenje v garažah, polnilna infrastruktura za hitri avtobusni prevoz, nadzemne žice za trolejbuse). |
||||||||||||||||||||||||
|
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (20) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Nevarnosti, povezane s podnebjem, so klasificirane, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za (1) uradni dokument, npr. račun ali potrdilo, ki dokazuje, da so bili izvedeni blažitveni ukrepi. Za (2) dovoljenje, ki temelji na ustrezni presoji ter v katerem so na podlagi uveljavljenih metodologij (27) določeni izravnalni ukrepi, ki bodo privedli do neto povečanja biotske raznovrstnosti v isti biogeografski regiji iste države članice, in pregleden načrt spremljanja. |
||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Gradnja fizičnih „nelinearnih“ struktur in objektov, ki so urejeni v prekinjeni ali mrežni konfiguraciji ter podpirajo gibanje vozil javnega prevoza med različnimi križajočimi se linijami in načini prevoza. To vključuje avtobusne postaje ali garaže in parkirišča poleg postaj. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Novo infrastrukturo bi bilo treba opremiti z infrastrukturo, ki omogoča trajnostni cestni javni prevoz (npr. polnjenje v garažah, polnilna infrastruktura za hitri avtobusni prevoz, nadzemne žice za trolejbuse), če še ni zagotovljena. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB V javnem razpisu (ali če tega ni, tehničnih specifikacijah projekta) bi bilo treba zahtevati, da se novozgrajena infrastruktura dopolni z objekti, ki podpirajo trajnostni cestni javni prevoz (npr. polnjenje v garažah, polnilna infrastruktura za hitri avtobusni prevoz, nadzemne žice za trolejbuse). |
||||||||||||||||||||||||
|
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (28) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem:
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Najmanj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču (glede na maso v kilogramih), razen naravno prisotnih materialov, navedenih pod kategorijo 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov (Odločba 2000/532/ES), se pripravi za ponovno uporabo (29) ali reciklira (30). Zasipanje (31) se ne šteje za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje. |
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za 1(a): merila bi bilo treba razlagati na podlagi razpoložljivih dokazov. To pomeni, da se, če ni dokazov, da je bilo območje opredeljeno kot vrsta zemljišča, navedena v merilih, predpostavlja, da upravičenci izpolnjujejo merila. Razpoložljivi dokazi vključujejo naslednje:
Za 1(b) podatki iz gozdnega informacijskega sistema za Evropo (FISE) na podlagi nacionalnih opredelitev bi se sprejeli kot veljaven dokaz, dokler ne bodo v FISE na voljo standardizirani podatki o gozdnem območju na podlagi zakona o monitoringu gozdov. Za (2) uradni dokument, npr. račun ali potrdilo, ki dokazuje, da so bili izvedeni blažitveni ukrepi. |
||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Prenova ali nadgradnja nelinearne infrastrukture za cestni javni prevoz, kot je opredeljena v T16. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB Infrastrukturo, ki se bo prenovila ali nadgradila, bi bilo treba opremiti z infrastrukturo, ki omogoča trajnostni cestni javni prevoz (npr. polnjenje v garažah, polnilna infrastruktura za hitri avtobusni prevoz), če še ni zagotovljena. |
BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB V javnem razpisu (ali če tega ni, tehničnih specifikacijah projekta) bi bilo treba zahtevati, da se novozgrajena infrastruktura dopolni z objekti, ki podpirajo trajnostni cestni javni prevoz (npr. polnjenje v garažah, polnilna infrastruktura za hitri avtobusni prevoz, nadzemne žice za trolejbuse). |
||||||||||||||||||||||||
|
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (36) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem:
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Najmanj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču (glede na maso v kilogramih), razen naravno prisotnih materialov, navedenih pod kategorijo 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov (Odločba 2000/532/ES), se pripravi za ponovno uporabo (37) ali reciklira (38). Zasipanje (39) se ne šteje za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje. |
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO
|
||||||||||||||||||||||||
|
Dejavnosti in sredstva |
Merila za nebistveno škodovanje (in spremljevalni ukrepi, kadar je ustrezno) |
Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje |
||
|
Mobilna sredstva – železnice |
||||
|
||||
|
Nakup, najem in zakup železniških, metrojskih ali tramvajskih tirnih vozil, vključno s sestavnimi deli takih vlakov, če imajo vlaki, lokomotive, potniški vagoni ali tovorni vagoni ničelne neposredne emisije CO2 iz izpušne cevi. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||
|
||||
|
Nakup, najem, zakup in upravljanje vlakov, lokomotiv in potniških vagonov ali tovornih vagonov, ki obratujejo z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) na elektrificiranih tirih ali s konvencionalnim motorjem, kadar taka infrastruktura ni na voljo. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||
|
||||
|
Dejavnosti za naknadno opremljanje ali nadgradnjo železniških, metrojskih ali tramvajskih tirnih vozil – vključno z nabavo sestavnih delov, ki omogočajo naknadno opremljanje. Dejavnosti naknadnega opremljanja so lahko na primer usmerjene v (i) nadzor vlakov/signalizacijo ali zmanjšanje hrupa, (ii) druge namene, ki služijo boljši interoperabilnosti, kot so varnost, zaščita ali učinkovitost (vključno s povečanjem zmogljivosti), ali (iii) okoljsko učinkovitost. Skladno je tudi naknadno opremljanje z brezemisijskim pogonskim sistemom. |
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||
|
||||
|
Nakup ali zakup vseh potniških ali tovornih vlakov ali tramvajev, ki vozijo z neničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali niso bimodalni. |
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||
|
||||
|
Vozila, ki so namenjena prevozu in shranjevanju fosilnih goriv. „Namenjena“ pomeni sestavljena in pridobljena z izrecnim namenom predvsem prevažanja ali shranjevanja fosilnih goriv v času trajanja projekta. |
Ni v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. |
N. r. |
||
|
Dejavnosti in sredstva |
Merila za nebistveno škodovanje (in spremljevalni ukrepi, kadar je ustrezno) |
Dokazi o skladnosti z merili za nebistveno škodovanje |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Infrastruktura – železnice |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Zadostuje skladnost z veljavno zakonodajo. |
N. r. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Gradnja novih fizičnih „linearnih“ struktur in objektov, ki so urejeni v neprekinjeni, linearni konfiguraciji ter podpirajo gibanje vozil javnega prevoza vzdolž določene linije. To vključuje naslednja sredstva ali dejavnosti:
|
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (43) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
OKREVANJE IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za (1) uradni dokument, npr. račun ali potrdilo, ki dokazuje, da so bili izvedeni blažitveni ukrepi. Za (2) dovoljenje, ki temelji na ustrezni presoji ter v katerem so na podlagi uveljavljenih metodologij (50) določeni izravnalni ukrepi, ki bodo privedli do neto povečanja biotske raznovrstnosti v isti biogeografski regiji iste države članice, in pregleden načrt spremljanja. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Nadgradnje za povečanje hitrosti, osne obremenitve in nakladalnega profila, strukturne izboljšave tirnih gred ter strukturna sanacijska dela na mostovih in predorih, da se ohrani ali obnovi njihova uporabnost ter podaljša njihova uporabna doba. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (51) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Gradnja fizičnih „nelinearnih“ struktur in objektov, ki so urejeni v prekinjeni ali mrežni konfiguraciji ter podpirajo gibanje vozil javnega prevoza med različnimi križajočimi se linijami in načini prevoza. To vključuje nove metrojske ali železniške postaje in železniške remize. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (52) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Najmanj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču (glede na maso v kilogramih), razen naravno prisotnih materialov, navedenih pod kategorijo 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov (Odločba 2000/532/ES), se pripravi za ponovno uporabo (53) ali reciklira (54). Zasipanje (55) se ne šteje za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje. |
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV
|
VARSTVO IN OBNOVA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMOV Za 1(a): merila bi bilo treba razlagati na podlagi razpoložljivih dokazov. To pomeni, da se, če ni dokazov, da je bilo območje opredeljeno kot vrsta zemljišča, navedena v merilih, predpostavlja, da upravičenci izpolnjujejo merila. Razpoložljivi dokazi vključujejo naslednje:
Za 1(b) podatki iz gozdnega informacijskega sistema za Evropo (FISE) na podlagi nacionalnih opredelitev bi se sprejeli kot veljaven dokaz, dokler ne bodo v FISE na voljo standardizirani podatki o gozdnem območju na podlagi zakona o monitoringu gozdov. Za (2) uradni dokument, npr. račun ali potrdilo, ki dokazuje, da so bili izvedeni blažitveni ukrepi. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Prenova ali nadgradnja nelinearne infrastrukture za železniški javni prevoz, kot je opredeljena zgoraj. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Morebitna pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo zaradi nevarnosti, povezanih s podnebjem (glej „Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem“ v naslednjem stolpcu), bi morala biti:
Izvajanje fizičnih in nefizičnih ukrepov za zmanjšanje pomembnih vplivov (iz točke (b) zgoraj) bi moralo: (i) zagotoviti odpornost infrastrukture na sprejemljivo raven škode v primeru predvidljivih podnebnih nevarnosti, kot so poplave, ter (ii) biti vključeno v fazah zasnove in gradnje sredstva/dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba izvedljivost „zelenih“ ali „sonaravnih“ rešitev pred „sivimi“ ukrepi (60) za prilagajanje. Dejavnost ne bi smela povečati tveganja škodljivega podnebnega vpliva na druge ljudi, naravo in sredstva ali ovirati prilagajanja drugje. |
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Ocena podnebnega tveganja ima naslednje značilnosti:
V lokalni ali nacionalni oceni tveganja so opredeljene nevarnosti, povezane s podnebjem, ki lahko povzročijo pomembna tveganja za dejavnost/sredstvo na dani lokaciji v načrtovani fizični življenjski dobi dejavnosti/sredstva. Nove dejavnosti se načeloma ne bi smele nahajati na zemljiščih, za katera je bilo opredeljeno znatno tveganje poplav (kot je opredeljeno na kartah poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki jih pripravijo nacionalni organi, ali v nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prostorskih načrtih), razen če so v dejavnost vključeni ali jo spremljajo ukrepi za odpornost proti poplavam, ki: (i) zagotavljajo raven preostalega tveganja, sprejemljivo za javnega naročnika, in (ii) izpolnjujejo druge ustrezne zahteve meril. Dokazi bi morali pokazati, da je pristop k zmanjšanju podnebnih tveganj na sprejemljivo raven vključen v zasnovo dejavnosti/sredstva. Pokazati bi morali tudi, kako je bila upoštevana izvedljivost sonaravnih rešitev. Poleg tega bi morali dokazi pokazati, da se bodo prilagoditveni ukrepi izvajali v fazah gradnje in zaključili do konca gradbenih del. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem:
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO Najmanj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo na gradbišču (glede na maso v kilogramih), razen naravno prisotnih materialov, navedenih pod kategorijo 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov (Odločba 2000/532/ES), se pripravi za ponovno uporabo (61) ali reciklira (62). Zasipanje (63) se ne šteje za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje. |
PREHOD NA KROŽNO GOSPODARSTVO
|
||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Ta preglednica zajema avtomobile (kategorija M1), avtobuse in potovalne avtobuse (M2 in M3), kombinirana vozila in tovornjake (kategorije N1, N2 in N3), dvo- in trikolesna vozila ter štirikolesnike, kot so motorna kolesa in mopedi (kategorija L), priklopnike za težka vozila (kategorija O) in kolesa.
(2) Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/631/oj).
(3) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/858/oj).
(4) Uredba (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L 177, 5.6.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/740/oj).
(5) Uredba Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L 349, 29.12.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2400/oj).
(6) Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/595/oj).
(7) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/715/oj).
(8) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/858/oj).
(9) Uredba (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L 177, 5.6.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/740/oj).
(10) Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/168/oj).
(11) Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/595/oj).
(12) Pravilnik št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig in motorjev na prisilni vžig, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 171, 24.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/49(2)/oj).
(13) Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/631/oj).
(14) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/858/oj).
(15) Uredba (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L 177, 5.6.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/740/oj).
(16) Uredba (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L 198, 25.7.2019, str. 202, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1242/oj).
(17) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/858/oj).
(18) Uredba (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L 177, 5.6.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/740/oj).
(19) „Postajališče“ je določena lokacija vzdolž ceste ali železniške proge, kjer se vozilo javnega prevoza ustavi, da se omogoči vstop in izstop potnikov. Za razliko od postaj ali terminalov postajališča nimajo obsežnih objektov, ne zajemajo nepremičninskih struktur ali zahtevajo večjih gradbenih del in so običajno sestavljena le iz osnovnega perona ali mesta za ustavljanje.
(20) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(21) Zemljišča na urbanem območju, na katerih je že potekal razvoj, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(22) Zemljišča, na katerih prej ni bilo urbanega razvoja; običajno se razume, da so na obrobju obstoječega pozidanega območja, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(23) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/oj). Dodatne specifikacije glede razlage člena 6(4) direktive o habitatih so navedene v Obvestilu Komisije – Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(24) Merljivo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost („neto povečanje“) v primerjavi s stanjem pred razvojem projekta. Točna razmerja izravnave za posamezni projekt se določijo za vsak primer posebej v skladu z Obvestilom Komisije – Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(25) Območje, izbrano za izravnavo, mora biti v isti biogeografski regiji (za območja iz direktive o habitatih) ali v istem obsegu, na isti selitveni poti ali v istem prezimovališču za vrste ptic (tj. območja iz direktive o pticah) v zadevni državi članici. Gospodarski subjekti ne morejo prispevati v globalni kompenzacijski sklad, ki ne bi zagotovil konkretnih, učinkovitih in merljivih ukrepov v zvezi s prizadeto biogeografsko regijo.
(26) Izvajanje izravnalnih ukrepov bi morali nadzorovati usposobljeni znanstveniki na podlagi metodologije za ocenjevanje napredka in rezultatov, ki bi jo bilo treba odprto predstaviti javnosti in ustreznim organom. Spremljanje bi moralo potekati ves čas trajanja projekta.
(27) Za presojo vpliva projektov na področju energije iz obnovljivih virov na biotsko raznovrstnost obstaja več metodologij. Vložniki lahko za dokazovanje, da je bilo doseženo neto povečanje biotske raznovrstnosti, uporabijo eno od naslednjih metodologij: obvezno merjenje biotske raznovrstnosti (Statutory Biodiversity Metric), kalkulator neto povečanja biotske raznovrstnosti (Biodiversity Net Gain Calculator – BNGC), vrednotenje biotopov (Biotope Valuation – BV)/točke za biotope (Biotope points – BkompV), druge: MERCIe urada Onema/Centre d’Ecologie Fonctionnelle et Evolutive, EcoVal organizacije Battelle, ekotočke, kalkulator spremembe ekološke vrednosti (Change in Ecological Value Calculator) po metodi BREEAM, merjenje zmanjšanja ogroženosti in obnove vrst (Species Threat Abatement and Restoration metric – STAR) zveze IUCN ali normativno merjenje biotske raznovrstnosti (Normative Biodiversity Metric) podjetja Ecometrica. Dodatne smernice o izravnalnih ukrepih so na voljo v metodoloških smernicah o členu 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (C(2021) 6913 final) (oddelek 3.3.3) (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(28) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(29) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.
(30) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(31) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, bi morali nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.
(32) Gozd pomeni zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastornostjo z drevjem, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ, razen zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi. Vključuje območja z drevesi, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves, ali nasade, ki še niso dosegli minimalnih vrednosti zastornosti z drevjem, enakovredne stopnje zarasti ali minimalne višine dreves, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali naravnih vzrokov, vendar za katero se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno.
(33) Zemljišča na urbanem območju, na katerih je že potekal razvoj, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(34) Zemljišča, na katerih prej ni bilo urbanega razvoja; običajno se razume, da so na obrobju obstoječega pozidanega območja, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(35) Prenova pomeni, da se ohrani vsaj 50 % obstoječe stavbe. To se izračuna na podlagi ohranjene bruto tlorisne zunanje površine prvotne stavbe z uporabo veljavne nacionalne ali regionalne metodologije merjenja oziroma z uporabo opredelitve „IPMS 1“ iz mednarodnih standardov za merjenje nepremičnin.
(36) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(37) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.
(38) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(39) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, bi morali nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.
(40) „Postajališče“ je določena lokacija vzdolž ceste ali železniške proge, kjer se vozilo javnega prevoza ustavi, da se omogoči vstop in izstop potnikov. Za razliko od postaj ali terminalov postajališča nimajo obsežnih objektov, ne zajemajo nepremičninskih struktur ali zahtevajo večjih gradbenih del in so običajno sestavljena le iz osnovnega perona ali mesta za ustavljanje.
(41) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/797/oj).
(42) V skladu s členom 3, točka 11, Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2012/34/oj).
(43) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(44) Zemljišča na urbanem območju, na katerih je že potekal razvoj, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(45) Zemljišča, na katerih prej ni bilo urbanega razvoja; običajno se razume, da so na obrobju obstoječega pozidanega območja, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(46) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/oj). Dodatne specifikacije glede razlage člena 6(4) direktive o habitatih so navedene v Obvestilu Komisije – Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(47) Merljivo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost („neto povečanje“) v primerjavi s stanjem pred razvojem projekta. Točna razmerja izravnave za posamezni projekt se določijo za vsak primer posebej v skladu z Obvestilom Komisije – Presoja načrtov in projektov v zvezi z območji Natura 2000 – Metodološke smernice o določbah člena 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(48) Območje, izbrano za izravnavo, mora biti v isti biogeografski regiji (za območja iz direktive o habitatih) ali v istem obsegu, na isti selitveni poti ali v istem prezimovališču za vrste ptic (tj. območja iz direktive o pticah) v zadevni državi članici. Gospodarski subjekti ne morejo prispevati v globalni kompenzacijski sklad, ki ne bi zagotovil konkretnih, učinkovitih in merljivih ukrepov v zvezi s prizadeto biogeografsko regijo.
(49) Izvajanje izravnalnih ukrepov bi morali nadzorovati usposobljeni znanstveniki na podlagi metodologije za ocenjevanje napredka in rezultatov, ki bi jo bilo treba odprto predstaviti javnosti in ustreznim organom. Spremljanje bi moralo potekati ves čas trajanja projekta.
(50) Za presojo vpliva projektov na področju energije iz obnovljivih virov na biotsko raznovrstnost obstaja več metodologij. Vložniki lahko za dokazovanje, da je bilo doseženo neto povečanje biotske raznovrstnosti, uporabijo eno od naslednjih metodologij: obvezno merjenje biotske raznovrstnosti (Statutory Biodiversity Metric), kalkulator neto povečanja biotske raznovrstnosti (Biodiversity Net Gain Calculator – BNGC), vrednotenje biotopov (Biotope Valuation – BV)/točke za biotope (Biotope points – BkompV), druge: MERCIe urada Onema/Centre d’Ecologie Fonctionnelle et Evolutive, EcoVal organizacije Battelle, ekotočke, kalkulator spremembe ekološke vrednosti (Change in Ecological Value Calculator) po metodi BREEAM, merjenje zmanjšanja ogroženosti in obnove vrst (Species Threat Abatement and Restoration metric – STAR) zveze IUCN ali normativno merjenje biotske raznovrstnosti (Normative Biodiversity Metric) podjetja Ecometrica. Dodatne smernice o izravnalnih ukrepih so na voljo v metodoloških smernicah o členu 6(3) in (4) Direktive 92/43/EGS o habitatih (C(2021) 6913 final) (oddelek 3.3.3) (UL C 437, 28.10.2021, str. 1).
(51) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(52) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(53) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.
(54) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(55) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, bi morali nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.
(56) Gozd pomeni zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastornostjo z drevjem, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ, razen zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi. Vključuje območja z drevesi, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves, ali nasade, ki še niso dosegli minimalnih vrednosti zastornosti z drevjem, enakovredne stopnje zarasti ali minimalne višine dreves, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali naravnih vzrokov, vendar za katero se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno.
(57) Zemljišča na urbanem območju, na katerih je že potekal razvoj, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(58) Zemljišča, na katerih prej ni bilo urbanega razvoja; običajno se razume, da so na obrobju obstoječega pozidanega območja, kot je opredeljeno v glosarju Evropske agencije za okolje.
(59) Prenova pomeni, da se ohrani vsaj 50 % obstoječe stavbe. To se izračuna na podlagi ohranjene bruto tlorisne zunanje površine prvotne stavbe z uporabo veljavne nacionalne ali regionalne metodologije merjenja oziroma z uporabo opredelitve „IPMS 1“ iz mednarodnih standardov za merjenje nepremičnin.
(60) Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemelj, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi temeljijo na ekosistemskih (ali sonaravnih) pristopih ter uporabljajo številne funkcije, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, da bi se izboljšali odpornost in prilagoditvena sposobnost. Za več informacij glej Obvestilo Komisije Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1), opomba 83.
(61) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.
(62) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(63) Kot je opredeljeno v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/98/oj): „zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, bi morali nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/1596/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)