Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52025PC0151

Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru ministrov Sveta Evrope v zvezi s podaljšanjem roka za pristop Tunizije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju institucij in javne uprave Unije

COM/2025/151 final

Bruselj, 31.3.2025

COM(2025) 151 final

2025/0079(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru ministrov Sveta Evrope v zvezi s podaljšanjem roka za pristop Tunizije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju institucij in javne uprave Unije


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na seji Odbora ministrov Sveta Evrope 23. aprila 2025 v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o podaljšanju roka za pristop Tunizije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija ali Konvencija) do 23. aprila 2027.

1.1.Istanbulska konvencija

Istanbulska konvencija vzpostavlja celovit in usklajen sklop pravil za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njima v Evropi in zunaj nje. Veljati je začela 1. avgusta 2014.

EU je Konvencijo podpisala junija 2017 in zaključila pristopni postopek 28. junija 2023, tako da je Konvencija za EU začela veljati 1. oktobra 2023. EU je pristopila h Konvenciji glede zadev, ki so v njeni izključni pristojnosti, in sicer zadev na področju institucij in javne uprave Unije 1 ter zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja 2 . Kar zadeva slednje, izvajanje pristojnosti Unije ne zavezuje Irske in Danske 3 . Konvencija ima trenutno 39 pogodbenic, vključno z EU in 22 državami članicami EU 4 .

1.2.Odbor ministrov Sveta Evrope

Odbor ministrov je organ odločanja Sveta Evrope. Sestavljajo ga ministri za zunanje zadeve 46 držav članic Sveta Evrope in njihovi stalni predstavniki v Strasbourgu, ki delujejo kot namestniki. Vloga in naloge Odbora ministrov so opisane v poglavju IV Statuta Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: Statut) 5 . V skladu s členom 14 Statuta ima vsaka članica Sveta Evrope enega predstavnika v Odboru ministrov, vsak predstavnik pa ima en glas. Vse države članice EU so članice Sveta Evrope in so zato zastopane v Odboru ministrov. Odbor ministrov se sestaja enkrat letno na ministrski ravni in tedensko na ravni namestnikov.

1.3.Predvideni sklep Odbora ministrov Sveta Evrope

Člen 75(1) Istanbulske konvencije določa, da lahko h Konvenciji pristopijo države članice Sveta Evrope, države nečlanice Sveta Evrope, ki so sodelovale pri pripravi Konvencije, ter EU. Člen 76(1) določa, da lahko h Konvenciji pristopijo tudi države nečlanice Sveta Evrope, ki niso sodelovale pri pripravi Konvencije, če jih Odbor ministrov uradno povabi k pristopu. V zvezi s tem lahko Odbor ministrov po posvetovanju s pogodbenicami Istanbulske konvencije in pridobitvi njihovega soglasja povabi katero koli državo nečlanico Sveta Evrope, da pristopi h Konvenciji, in sicer s sklepom, za katerega sta potrebna večina, določena v členu 20.d Statuta (dvotretjinska večina v Odboru ministrov), in soglasno glasovanje predstavnikov pogodbenic Konvencije, ki so upravičeni sodelovati v Odboru ministrov 6 .

Odbor ministrov se je 22. aprila 2020 odločil povabiti Tunizijo, da pristopi k Istanbulski konvenciji. V skladu s sklepom to povabilo velja pet let od njegovega sprejetja, tj. do 23. aprila 2025.

Tunizija je z dopisom z dne 20. februarja 2025 zaprosila za podaljšanje roka za pristop h Konvenciji do 23. aprila 2027, da bi lahko zaključila svoje notranje postopke. Države članice Sveta Evrope in pogodbenice Istanbulske konvencije so bile z dopisom z dne 3. marca 2025 obveščene o prošnji in o tem, da mora v zvezi z njo Odbor ministrov sprejeti nov sklep. Poročevalska skupina Odbora ministrov za pravno sodelovanje (GR-J) naj bi prošnjo proučila na seji 17. aprila 2025, nato pa naj bi Odbor ministrov sprejel sklep o podaljšanju roka za pristop Tunizije k Istanbulski konvenciji do 23. aprila 2027 (v nadaljnjem besedilu: predvideni sklep).

2.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Predlaga se, da se na seji Odbora ministrov 23. aprila 2025 v imenu EU zastopa stališče, da se podpre podaljšanje roka za pristop Tunizije k Istanbulski konvenciji do 23. aprila 2027, da bi imela Tunizija dovolj časa za zaključek svojih notranjih postopkov. Pristop Tunizije bi bil koristen za Unijo, saj bi ambiciozni standardi Konvencije za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini potem veljali tudi v tej državi.

3.Pravna podlaga

3.1.Postopkovna pravna podlaga

3.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Člen 218(9) PDEU se uporablja ne glede na to, ali je Unija članica organa ali pogodbenica sporazuma 7 .

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Poleg tega vključuje organizacijske akte, ki vplivajo na način sprejemanja odločitev v organu, na primer če organ s pristojnostmi odločanja sprejme določeno državo kot novo članico.

3.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Odbor ministrov je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Statutom. Sklep o podaljšanju roka za pristop Tunizije k Istanbulski konvenciji, ki naj bi ga sprejel Odbor ministrov, je akt s pravnim učinkom. Podaljšanje roka za pristop h Konvenciji pomeni podaljšanje povabila do 23. aprila 2027, ki bi se sicer izteklo 23. aprila 2025. Če bo rok podaljšan in bo Tunizija pristopila h Konvenciji v zadevnem roku, se bodo med EU in Tunizijo vzpostavili pogodbeni odnosi v okviru Istanbulske konvencije. Sklep, ki ga sprejme Odbor ministrov, ima lahko tudi pravni učinek za Unijo, ker bi pristop Tunizije vplival na način sprejemanja odločitev v odboru pogodbenic Istanbulske konvencije. Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma. Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

3.2.Materialna pravna podlaga

3.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU glede predvidenega akta, ki ima hkrati več ciljev ali elementov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v razmerju do drugih postranski, mora izjemoma vključevati različne ustrezne pravne podlage.

3.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Kar zadeva materialno pravno podlago, je EU pristopila k Istanbulski konvenciji glede zadev, ki so v njeni izključni pristojnosti, in sicer zadev na področju institucij in javne uprave Unije 8 ter zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja 9 . Pristop EU k Istanbulski konvenciji je bil razdeljen na dva ločena sklepa Sveta, da bi se upošteval posebni položaj Danske in Irske glede naslova V PDEU. Zato je treba tudi sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Odboru ministrov, razdeliti na dva vzporedna sklepa, saj bi se pogodbeni odnosi s Tunizijo vzpostavili za vse vidike Konvencije. Pravna podlaga za ta sklep se nanaša na zadeve na področju institucij in javne uprave Unije. Materialna pravna podlaga za ta sklep je zato člen 336 PDEU.

3.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 336 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

2025/0079 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru ministrov Sveta Evrope v zvezi s podaljšanjem roka za pristop Tunizije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju institucij in javne uprave Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 336 PDEU v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je pristopila h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija ali Konvencija) s Sklepom Sveta (EU) 2023/1075 10 glede institucij in javne uprave Unije ter s Sklepom Sveta (EU) 2023/1076 11 glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja, za Unijo pa je Konvencija začela veljati 1. oktobra 2023. Konvencija ima trenutno 39 pogodbenic, vključno z EU in 22 državami članicami EU.

(2)Odbor ministrov Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: Odbor ministrov) je organ odločanja Sveta Evrope. Sestavljajo ga ministri za zunanje zadeve 46 držav članic Sveta Evrope in njihovi stalni predstavniki v Strasbourgu, ki delujejo kot namestniki. Vloga in naloge Odbora ministrov so opisane v poglavju IV Statuta Sveta Evrope 12 . V skladu s členom 14 Statuta ima vsaka članica Sveta Evrope enega predstavnika v Odboru ministrov, vsak predstavnik pa ima en glas. Vse države članice EU so članice Sveta Evrope in so zato zastopane v Odboru ministrov.

(3)V skladu s členom 76(1) Istanbulske konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami Istanbulske konvencije in pridobitvi njihovega soglasja povabi državo nečlanico Sveta Evrope, da pristopi k Istanbulski konvenciji. Za tak sklep sta potrebna večina, določena v členu 20.d Statuta (dvotretjinska večina v Odboru ministrov), in soglasno glasovanje predstavnikov pogodbenic Konvencije, ki so upravičeni sodelovati v Odboru ministrov.

(4)Odbor ministrov se je 22. aprila 2020 odločil povabiti Tunizijo, da pristopi k Istanbulski konvenciji. V skladu s sklepom to povabilo velja pet let od njegovega sprejetja, tj. do 23. aprila 2025.

(5)Tunizija je z dopisom z dne 20. februarja 2025 zaprosila za podaljšanje roka za pristop k Istanbulski konvenciji do 23. aprila 2027, da bi lahko zaključila svoje notranje postopke.

(6)Odbor ministrov naj bi na seji 23. aprila 2025 sprejel sklep o podaljšanju roka za pristop Tunizije k Istanbulski konvenciji do 23. aprila 2027.

(7)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Odboru ministrov, saj ima lahko podaljšanje roka za pristop Tunizije k Istanbulski konvenciji pravni učinek za Unijo. S podaljšanjem roka se podaljša povabilo Tuniziji k pristopu, kar lahko zato pomeni vzpostavitev pogodbenih odnosov med Unijo in Tunizijo v okviru Istanbulske konvencije. Sklep lahko vpliva tudi na način sprejemanja odločitev v odboru pogodbenic Istanbulske konvencije.

(8)Pristop Tunizije bi bil koristen za Unijo, saj bi ambiciozni standardi Konvencije potem veljali tudi v tej državi. Stališče Unije bi zato moralo biti, da se Tuniziji odobrita še dve leti za zaključek njenih notranjih postopkov.

(9)Ker Unija sama ni članica Sveta Evrope, temveč so to vse njene države članice, stališče Unije izrazijo države članice Unije, pri čemer delujejo skupno –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na seji Odbora ministrov Sveta Evrope 23. aprila 2025, je, da se podpre podaljšanje roka za pristop Tunizije k Istanbulski konvenciji do 23. aprila 2027.

Člen 2

Stališče iz člena 1 izrazijo države članice Unije, ki so članice Odbora ministrov Sveta Evrope, pri čemer delujejo skupno.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1)    Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 1).
(2)    Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 4).
(3)    V skladu s protokoloma št. 21 in št. 22, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.
(4)    Stanje ratifikacij 25. marca 2025: AT (2013), BE (2016), CY (2017), DE (2017), DK (2014), IE (2019), EL (2018), ES (2014), EE (2017), FI (2015), FR (2014), HR (2018), IT (2013), LU (2018), MT (2014), NL (2015), PL (2015), PT (2013), RO (2016), SI (2015), SV (2014), LV (2024).
(5)    Statut Sveta Evrope (ETS št. 001), popoln seznam – Urad za pogodbe .
(6)    Za dodatne informacije o postopku za pristop držav nečlanic Sveta Evrope, ki niso sodelovale pri pripravi Konvencije, glej: CETS št. 210 – Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima – načini pristopa .
(7)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točka 64.
(8)    Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1075/oj).
(9)    Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1076/oj).
(10)    Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1075/oj ).
(11)    Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne 1. junija 2023 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143 I, 2.6.2023, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1076/oj ).
(12)    Statut Sveta Evrope (ETS št. 001), popoln seznam – Urad za pogodbe .
Top