52025DC0795

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.11.2025

COM(2025) 795 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Evropsko letno poročilo o azilu in migracijah
(2025)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Evropsko letno poročilo o azilu in migracijah
(2025)

I.Uvod

Evropsko letno poročilo o azilu in migracijah (v nadaljnjem besedilu: poročilo) je ključni rezultat pakta o migracijah in azilu (v nadaljnjem besedilu: pakt), ki zagotavlja strateški pregled razmer na tem področju. Vsebuje analizo razmer na področju azila, migracij in sprejema v Uniji in državah članicah v preteklem 12-mesečnem obdobju ter napoved migracijskih trendov za prihodnje leto 1 .

Pakt je bil pomemben mejnik v razvoju celovitega pristopa k migracijam, azilu, upravljanju meja in integraciji. Zasnovan je za dolgoročno upravljanje migracij, državam članicam pa omogoča prožnost za učinkovito in pravično obravnavanje specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo. Prednost pakta je v ravnovesju med načeloma solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. V ta namen je bil z Uredbo (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij 2 , ki je eden od zakonodajnih aktov, ki sestavljajo pakt, uveden obvezen, prožen in na potrebah temelječ solidarnostni mehanizem. Delovanje tega mehanizma temelji na oceni razmer na področju azila in migracij v Uniji, predstavljeni v poročilu, ki je del letnega cikla upravljanja migracij (v nadaljnjem besedilu: cikel).

Komisija je prvi cikel začela s sprejetjem tega poročila, ki vključuje tudi najnovejše informacije o doseženem napredku in izzivih pri izvajanju pakta 3 . Sliko razmer iz tega poročila bo uporabila tudi za sprejetje izvedbenega sklepa Komisije 4 (v nadaljnjem besedilu: sklep) v skladu z Uredbo (EU) 2024/1351, v katerem bo določila, katere države članice so pod migracijskim pritiskom, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska oziroma katere se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami.

Poročilu in sklepu je priložen predlog Komisije za izvedbeni sklep Sveta o vzpostavitvi letnega solidarnostnega fonda 5 za obravnavanje solidarnostnih potreb držav članic, ki bodo v prihodnjem letu pod pritiskom. Hkrati se nadaljuje delo v zvezi z izvajanjem vseh sestavnih delov pakta, da bi se zagotovil učinkovit evropski sistem solidarnosti in odgovornosti za pravično, odločno in učinkovito upravljanje azila in migracij.

II.Uresničevanje pakta: odgovornost in solidarnost v ravnovesju

Države članice napredujejo pri pripravah na izvajanje reform pakta ter izpolnjevanje novih obveznosti glede solidarnosti in pravične delitve odgovornosti.

Na področju odgovornosti so glavne novosti pakta osredotočene na oblikovanje učinkovitejših, odločnejših in pravičnejših postopkov, ki bodo vodili v bolj racionalizirane in učinkovitejše azilne in migracijske sisteme z manjšimi upravnimi bremeni za države članice, hitrejšo obravnavo, ustrezno podporo migrantom in visokokakovostno odločanje o njihovih zadevah. Zlasti bo novo preverjanje 6 na zunanjih mejah Unije omogočilo hitro identifikacijo in oceno vseh državljanov tretjih držav, ki nezakonito vstopajo v Unijo. V okviru obveznih azilnih postopkov in postopkov vračanja na meji 7 se bodo prošnje državljanov držav, za katere je malo verjetno, da bodo pridobili mednarodno zaščito, pospešeno obravnavale neposredno na zunanjih mejah Unije. Nova pravila o odgovornosti 8 bodo omogočila hitrejši in učinkovitejši postopek za določitev držav članic, odgovornih za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Prenovljena zbirka podatkov Eurodac 9 in nova pravila o sprejemu 10 bodo pozitivno vplivali na upravljanje in omejevanje nedovoljenega gibanja.

V zvezi s tem bodo morale države članice prvega vstopa migrantov brez urejenega statusa v Unijo prevzeti več novih nalog, zlasti glede na naravo migracijskih tokov na zunanjih mejah Unije. Zlasti bodo morale vložiti veliko truda v izpolnitev svojih obveznosti pri preverjanju in registraciji vseh nezakonitih prihodov, vzpostavitvi „zadostnih zmogljivosti“ za obvezni postopek na meji ter ocenjevanju prošenj za mednarodno zaščito.

Da bi zagotovili podporo zlasti tem državam članicam, je bil z Uredbo (EU) 2024/1351 vzpostavljen stalni solidarnostni mehanizem. Z njim se vzpostavlja ravnovesje med izzivi in odgovornostmi, ki so naložene različnim državam članicam. Da se omogoči operacionalizacija mehanizma, Komisija v skladu z isto uredbo vsako leto oceni splošne migracijske razmere v Uniji, da bi ugotovila, ali so katere od držav članic pod migracijskim pritiskom, ali za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska in ali se katere soočajo z resnimi migracijskimi razmerami. V ta namen je Komisija v posvetovanju z državami članicami pripravila metodologijo za oceno, ali se glede na splošne razmere v Uniji katere od držav članic soočajo z nesorazmernimi obveznostmi. Ta temelji na razpoložljivih visokokakovostnih podatkih in informacijah ter zagotavlja, da so rezultati pravični, objektivni in skladni s pravnimi zahtevami. Metodologija je podrobno opisana v posebnem delovnem dokumentu služb Komisije 11 .

Komisija po opredelitvi držav članic, ki so pod migracijskim pritiskom, in ob upoštevanju ugotovitev iz poročila, vključno z napovedjo za prihodnje leto, predlaga tudi raven solidarnostnih prispevkov, ki bi jih bilo treba zagotoviti državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom. Države članice lahko solidarnostne prispevke zagotovijo v različnih oblikah:

·v obliki premestitev, kar vključuje predajo prosilcev iz držav članic, ki so pod migracijskim pritiskom, v druge, prispevajoče države članice. Države članice lahko uporabijo tudi poravnave obveznosti, tj. obliko solidarnosti, pri kateri lahko države članice, ki so prizadete zaradi nedovoljenega gibanja, če so izpolnjeni določeni pogoji, ponudijo, da namesto držav članic, ki so pod migracijskim pritiskom, prevzamejo odgovornost za prosilce, ki so že prisotni na njihovem ozemlju;

·v obliki finančnih prispevkov, tj. transferjev zneskov iz prispevajočih držav članic v proračun Unije, namenjenih ukrepom za podporo državam članicam prejemnicam, na primer pri upravljanju njihovih migracijskih, azilnih in sprejemnih sistemov ter upravljanju meja, ali za financiranje Sklada za azil, migracije in vključevanje ter pod določenimi pogoji projektov in ukrepov na področju zunanje razsežnosti migracij, med drugim za zmanjšanje nezakonitih prihodov in povečanje števila vrnitev;

·v obliki alternativnih solidarnostnih ukrepov, kar lahko vključuje na primer materialno ali tehnično pomoč v naravi, tudi za upravljanje meja.

Solidarnostni ukrepi bodo opredeljeni v izvedbenem sklepu Sveta o vzpostavitvi letnega solidarnostnega fonda (v nadaljnjem besedilu: solidarnostni fond), ki bo sprejet v skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2024/1351, in sicer na podlagi predloga Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1351. V skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2024/1351 se morajo države članice dogovoriti o velikosti solidarnostnega fonda za naslednje leto in o tem, kako bo vsaka država članica prispevala glede na svoj pravični delež in v skladu z zavezami, prevzetimi na solidarnostnem forumu EU na visoki ravni. Svet bi moral v sklepu zajeti rezultate prevzemanja zavez v zvezi s potrebami, ki so jih opredelile države članice pod pritiskom, tudi glede uporabe poravnave obveznosti.

Države članice, za katere Komisija meni, da so pod migracijskim pritiskom, bodo nato imele dostop do solidarnostnega fonda in jim ne bo treba izvesti obljubljenih solidarnostnih prispevkov, medtem ko bo lahko Svet državam članicam, ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami, na njihovo zahtevo odobril popolni ali delni odbitek njihovih solidarnostnih prispevkov. Hkrati prispevajočim državam članicam ni treba izpolniti zavez do države članice prejemnice, kadar Komisija v njej ugotovi sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pravili o odgovornosti na podlagi Uredbe (EU) 2024/1351, ki bi lahko imele resne negativne posledice za delovanje sistema.

Pakt poleg solidarnostnega fonda vzpostavlja stalni nabor orodij EU za podporo na področju migracij, ki vključuje zagotavljanje operativne in tehnične pomoči s strani ustreznih organov, uradov in agencij Unije, podporo iz skladov Unije in drugih virov financiranja, odstopanja v pravnem redu Unije za odzivanje na posebne migracijske izzive, aktiviranje mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ukrepe za olajšanje dejavnosti vračanja in reintegracije, okrepljene ukrepe in medsektorske dejavnosti na področju zunanje razsežnosti migracij, okrepljene diplomatske in politične dejavnosti, usklajene komunikacijske strategije, podporo učinkovitim migracijskim politikam, ki temeljijo na človekovih pravicah, v tretjih državah ali spodbujanje zakonitih migracij in dobro upravljane mobilnosti. Nabor orodij EU za podporo na področju migracij je na voljo državam članicam in ga je mogoče prilagoditi njihovim posebnim potrebam.

To je še posebno pomembno za države članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, saj bodo lahko izkoristile prednostni dostop do tega nabora orodij za podporo. Komisija bo zagotovila finančno podporo in se z agencijami usklajevala tudi glede morebitnega prednostnega zagotavljanja operativne podpore.

Izvajanje pakta – stanje

Od začetka veljavnosti pakta junija 2024 in po sprejetju skupnega izvedbenega načrta so države članice ob podpori Komisije in ustreznih agencij Unije okrepile prizadevanja, da bi zakonodajni sporazum prenesle v prakso in zagotovile, da bodo njihovi nacionalni azilni, sprejemni in migracijski sistemi do junija 2026 pripravljeni na polno izvajanje pakta. Hkrati obstaja splošna potreba po pospešitvi teh reform.

Po vsej Uniji in na nacionalni ravni se je po začetni fazi, ki je privedla do priprave nacionalnih izvedbenih načrtov in ustreznih ureditev upravljanja, pozornost preusmerila. Ta je zdaj osredotočena na prilagoditev zakonodaje, praktično operacionalizacijo in zagotavljanje virov za reforme.

Od zadnjega poročila so bili na vseh ravneh doseženi pomembni mejniki. To vključuje razvoj nacionalnih strategij in kontingenčnih načrtov, prilagoditve nacionalnih pravnih okvirovter sprejetje izvedbene uredbe Komisije o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2024/1351 12 . Število držav članic, ki naj bi dosegle cilje glede zadostne zmogljivosti za novi postopek na meji, se je povečalo, začelo pa se je tudi preskušanje sistema Eurodac.

Hkrati postajajo preostali izzivi jasnejši. To še zlasti velja za izvajanje sistema Eurodac, vzpostavitev postopka na meji ter potrebo po pravočasni vzpostavitvi potrebne infrastrukture in upravnih ureditev ter izpolnitvi kadrovskih potreb. Po vsej Uniji bi bilo treba kmalu dokončati ureditve preverjanja, sprejemne zmogljivosti pa prilagoditi novemu okviru, da bi zagotovili zadostne zmogljivosti in ustrezne standarde. Večina držav članic je to že storila, vendar je treba dokončati še preostale ureditve v zvezi s spremljanjem temeljnih pravic in pravnim svetovanjem.

Komisija in vse države članice morajo še naprej sodelovati za zagotovitev, da bo finančno načrtovanje učinkovito usklajeno z nacionalnimi načrti in da bodo za ključne elemente novega okvira na voljo zadostna sredstva, bodisi sredstva Unije bodisi nacionalna sredstva.

Podroben pregled stanja izvajanja pakta je na voljo v Prilogi.

III.Strateška slika razmer na področju azila, sprejema in migracij

Dokazi iz tega poročila so podlaga za sklep Komisije o opredelitvi migracijskih razmer v državah članicah in za predlog Komisije za izvedbeni sklep Sveta o vzpostavitvi letnega solidarnostnega fonda, potrebnega za obravnavanje migracijskih razmer. Poročilo kot tako zagotavlja celovito in strateško sliko razmer, ki je tudi orodje za zgodnje opozarjanje in ozaveščanje Unije na področju migracij in azila.

Strateška slika razmer obsega: (a) analizo glavnega dogajanja na področju azila, sprejema in migracij v Uniji in vseh državah članicah v 12-mesečnem obdobju med 1. julijem 2024 in 30. junijem 2025 in (b) napoved za leto 2026 ter informacije o ravni pripravljenosti v Uniji in državah članicah za odzivanje na pričakovane trende in prilagajanje nanje. Pregled v tem poročilu vključuje tudi ugotovitve na podlagi spremljanja, ki ga izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), in ocenjevanja, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2022/922 13 .

Temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih in informacijah, ki jih zagotovijo države članice, ustrezne agencije Unije 14 in Evropska služba za zunanje delovanje. Analiza in napoved temeljita tudi na rezultatih rednih izmenjav v okviru mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje 15 .

Strateška slika razmer je vključena v to poročilo, dopolnjujejo pa jo delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje statistično razčlenitev v podporo analizi v poročilu, delovni dokument služb Komisije, ki zagotavlja podrobne informacije v podporo analizi 16 , in delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje podrobnosti o napovedi za leto 2026 17 .

a.Analiza razmer na področju azila, sprejema in migracij med julijem 2024 in junijem 2025

Na splošno so se med julijem 2024 in junijem 2025 razmere na področju migracij v Uniji v primerjavi s preteklimi leti še naprej izboljševale. Število nezakonitih prihodov v EU, prošenj za mednarodno zaščito in nedovoljeno gibanje so se zmanjšali 18 , ta stabilni trend pa se kaže že od leta 2024. To je tudi rezultat skupnih prizadevanj Komisije in držav članic za povečanje sodelovanja z državami izvora in tranzita ter za krepitev zunanjih meja Unije.

Nedovoljene migracije na zunanjih mejah Unije 19

Nezakoniti prehodi meje 20 na zunanjih mejah Unije so se v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 zmanjšali za 35 %. Trende zmanjševanja je bilo zaznati na večini migracijskih poti, vključno s tistimi, ki predstavljajo večino nezakonitih prehodov meje v Unijo.

Slika 1 – Nezakoniti prehodi meje po migracijskih poteh 21

Vir: Podrobnejša pojasnitev podatkov agencije Frontex s strani Skupnega raziskovalnega središča.

Medtem ko so migracijske razmere v Grčiji ostale na splošno stabilne, je država zabeležila največje število nezakonitih prehodov meje glede na svoj BDP in število prebivalcev 22 , pa tudi večino nezakonitih prehodov meje vzdolž vzhodnosredozemske poti (več kot 60 000 nezakonitih prehodov meje), večinoma iz Turčije in Libije, pri čemer je bilo izrazito povečanje prihodov zabeleženo na Kreti. Na Cipru se je število nezakonitih prehodov meje znatno zmanjšalo – predvsem zaradi manjšega števila odhodov iz Sirije in Libanona –, med drugim zaradi padca Asadovega režima in večjega sodelovanja z libanonskimi oblastmi. Vendar je bil Ciper glede na svoj BDP in število prebivalcev še vedno na tretjem mestu v Uniji po številu nezakonitih prihodov – skoraj 3 000 nezakonitih prehodov meje. V Bolgariji se je število nezakonitih prehodov meje nekoliko zmanjšalo, pri čemer je bila izvor nezakonitih prihodov Turčija.

V Italiji in Španiji se je število nezakonitih prehodov meje v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 zmanjšalo, čeprav so številke v absolutnem smislu ostale visoke. Število odhodov v Italijo se je zmanjšalo, deloma zaradi tesnejšega sodelovanja s tunizijskimi organi 23 in strožjega nadzora na turški meji. Število odhodov iz Libije je ostalo visoko in se je še povečalo, saj so tihotapske mreže izkoriščale čedalje večjo nestabilnost v regiji. Število nezakonitih prehodov meje v Španijo se je zmanjšalo zaradi manjšega števila prihodov po atlantski poti na Kanarske otoke, potem ko je Unija okrepila dvostransko sodelovanje z zahodnoafriškimi državami, zlasti z Mavretanijo 24 in Senegalom. Zaradi okrepljenega nadzora meje v Mavretaniji in Senegalu so tihotapci odhode preusmerili prek Gvineje Bissau, Gvineje in Gambije. Na zahodnosredozemski poti je bila Alžirija glavna izhodiščna točka – predstavljala je 79 % nezakonitih prehodov meje na poti – in je zabeležila povečanje nezakonitih prehodov meje proti Balearskim otokom. Število odhodov iz Maroka se je znatno zmanjšalo zaradi okrepljenega dvostranskega sodelovanja s Španijo in večjega nadzora meje.

Vzdolž Rokavskega preliva se je število odhodov iz Francije v Združeno kraljestvo (nezakoniti prehodi meje ob izstopu) v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 povečalo za 15 %. Čeprav se je zaradi prizadevanj pri upravljanju meja v Franciji v 40 % primerov od več kot 72 000 evidentiranih nezakonitih prehodov meje preprečil izstop iz Francije v Združeno kraljestvo, se je število uspešnih prehodov (prihodi v Združeno kraljestvo) v primerjavi z obdobjem od julija 2023do junija 2024 še vedno povečalo za približno 35 %.

V regiji Zahodni Balkan se je število nezakonitih prihodov v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 znatno zmanjšalo. Izvajanje akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan 25 je zagotovilo politično, finančno in operativno podporo upravljanju migracij v regiji 26 . K zmanjšanju števila nezakonitih prihodov sta prispevala tudi okrepljen policijski nadzor, ki je onemogočil dejavnosti tihotapljenja migrantov, in zmanjšanje števila nezakonitih prehodov meje na vzhodnosredozemski poti. Koridor prek Bosne in Hercegovine ter Hrvaške je ostal najbolj uporabljen, čeprav je bilo na njem manj nezakonitih prehodov meje kot v obdobju od julija 2023 do junija 2024. Od konca oktobra 2023 so bile vzdolž tega koridorja opažene povečane migracijske dejavnosti, potem ko so tihotapci svoje dejavnosti preusmerili na ta mejni odsek, da bi se izognili okrepljenim policijskim operacijam v Srbiji. V obdobju poročanja je Hrvaška zabeležila 76 % prihodov v regijo – več kot 12 000 nezakonitih prehodov meje – in drugo največje število nezakonitih prehodov meje na ravni Unije glede na BDP in število prebivalcev.

Na vzhodni meji Unije je število nezakonitih prehodov meje ostalo nizko in razmeroma stabilno. Večina teh nezakonitih prehodov meje je vključevala ukrajinske državljane, ki so nezakonito prečkali mejo v Romunijo in zaprosili za začasno zaščito. Ukrepi Rusije in Belorusije še naprej vplivajo na migracijsko dinamiko na vzhodni meji, zlasti na Poljskem, v Latviji, Litvi, na Finskem in v Estoniji. V odziv na nenehne poskuse instrumentalizacije migracij, ki jih podpira država, so te države okrepile mejni nadzor in zmanjšale število nezakonitih prehodov meje iz Belorusije (1 421 nezakonitih prehodov meje, od tega 82 % na Poljsko). Tveganje instrumentalizacije migracij ostaja resen migracijski in varnostni izziv, ki prispeva k občasnim nasilnim incidentom in poskusom nezakonitega prehoda meje. Poljska je vzdolž svoje meje vzpostavila varovalni pas in začasno omejuje pravico do vložitve prošnje za mednarodno zaščito na tej meji, razen za ranljive skupine. Poleg tega sta Latvija in Litva okrepili nadzorne ukrepe na svoji meji z Belorusijo. Estonija je okrepila ukrepe upravljanja meja na meji z Rusijo, Finska pa je novembra 2023 v odziv na poskuse Rusije, da bi instrumentalizirala migracije, zaprla svoje mejne prehode z Rusijo. Od takrat so migracijske razmere na meji z Rusijo, vključno z Estonijo, ostale razmeroma umirjene.

Med julijem 2024 in junijem 2025 je bil več kot 110 000 osebam zavrnjen vstop na zunanjih mejah Unije, predvsem na kopenskih (55 %) in zračnih (41 %) mejah. Razlog za večino zavrnitev vstopa je bila manjkajoča ali neveljavna dokumentacija 27 . Poljska, Hrvaška, Francija in Romunija so zabeležile najvišje številke v absolutnem smislu, Hrvaška, Latvija in Estonija pa so izdale največ zavrnitev glede na svoj BDP in število prebivalcev. Večinoma je bil vstop zavrnjen Ukrajincem 28 , Albancem, Moldavcem in Turkom.

Kot je poudarjeno v poročilu o stanju schengenske ureditve za leto 2025, so potrebna trajna prizadevanja za okrepitev kakovosti in odpornosti zunanjih meja schengenskega območja, zlasti glede na čedalje večje varnostne grožnje 29 . Ocena ranljivosti, ki jo je agencija Frontex izvedla za leto 2025, je pokazala spodbudne rezultate 30 . Vendar je bilo v oceni tudi poudarjeno, da je treba v nekaterih državah članicah dodatno okrepiti zmogljivosti za upravljanje migracij na mejah, med drugim z dodelitvijo ustreznih človeških virov za izvajanje preverjanja in izpraševanja. Hkrati ostaja zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic na meji skupni izziv, zlasti v okviru instrumentaliziranih migracij.

Prihodi po morju po operacijah iskanja in reševanja 31

Število državljanov tretjih držav, ki so se po operacijah iskanja in reševanja izkrcali v Uniji, se je v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 zmanjšalo za 36 %. Od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 se je v Uniji po operacijah iskanja in reševanja izkrcalo skoraj 97 000 oseb. Skupno se je v Italiji in Španiji izkrcalo več kot 80 % vseh oseb, izkrcanih v Uniji.

Slika 2 – Osebe, izkrcane ob dogodkih iskanja in reševanja

Vir: Podrobnejša pojasnitev podatkov agencije Frontex s strani Skupnega raziskovalnega središča.

Zagotavljanje pomoči vsem osebam, ki se znajdejo v stiski na morju, je pravna obveznost držav članic, ki jo določata mednarodno pravo in pravo Unije 32 . Poskusi prihoda v Evropsko unijo s plovili, neprimernimi za plovbo, so bili še naprej razlog za izgubo življenj migrantov na morju; v obdobju poročanja se je poročalo o najmanj 3 000 smrtnih žrtvah ali pogrešanih osebah na morju. Osrednjesredozemska in atlantska pot sta ostali najbolj smrtonosni morski poti v Unijo 33 . Prečkanja po morju v majhnih čolnih iz Francije v Združeno kraljestvo čez Rokavski preliv, ki so jih omogočale tihotapske mreže, so predstavljala velik izziv za francoske organe, vključene v operacije iskanja in reševanja. Tihotapske mreže so organizirale hkratne odhode v prenatrpanih čolnih, da jih organi ne bi mogli obvladati, tako da se je po operacijah iskanja in reševanja v Franciji izkrcalo približno 7 000 oseb.

Mednarodna zaščita in začasna zaščita v Uniji 34

Število prošenj za mednarodno zaščito v Uniji se je v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 zmanjšalo za 21 %, čeprav je ostalo na splošno visoko, saj je bilo v Uniji vloženih 871 000 prošenj. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica manjšega števila nezakonitih prihodov in izrazitega zmanjšanja števila prošenj sirskih državljanov. Države članice so izdale 271 000 odločb o priznanju statusa mednarodne zaščite 35 , kar je 20 % manj kot v obdobju od julija 2023 do junija 2024 36 . Glede na BDP in število prebivalcev so bile glavne države članice pri priznanju mednarodne zaščite Grčija, Avstrija in Ciper. V absolutnem smislu so največ pozitivnih odločb o prošnjah za mednarodno zaščito izdale Nemčija, Francija in Grčija, medtem ko je bila Španija vodilna država pri podeljevanju humanitarnega statusa, predvsem Venezuelcem in Kolumbijcem.

Slika 3 – Prošnje za mednarodno zaščito v državah članicah v absolutnih vrednostih ter glede na število prebivalcev in BDP 37

Vir: podrobnejša pojasnitev podatkov agencije EUAA in podatkov Eurostata (BDP in število prebivalcev) s strani Skupnega raziskovalnega središča.

Grčija in Ciper sta na ravni Unije prejela največ prošenj glede na svoj BDP in število prebivalcev. V absolutnih številkah je največ prošenj za mednarodno zaščito prejela Nemčija – kljub 40-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 –, sledile pa so ji Francija, Španija in Italija. Venezuelci, ki so v Unijo pripotovali brez vizuma, so vložili rekordno veliko število prošenj za mednarodno zaščito, in sicer večinoma v Španiji. Afganistanski državljani so vložili manj prošenj za azil, bili pa so tretja najštevilčnejša skupina prosilcev. Za 25 % se je zmanjšalo tudi število prošenj mladoletnikov brez spremstva, in sicer so predstavljale 3 % vseh prošenj. Glede na BDP in število prebivalcev so na ravni Unije največ prošenj mladoletnikov brez spremstva prejeli Grčija, Bolgarija in Ciper, pri čemer se povečuje število prošenj egiptovskih mladoletnikov v Grčiji. V absolutnem smislu je bilo največ teh prošenj vloženih v Nemčiji, Grčiji in na Nizozemskem, predvsem s strani sirskih in afganistanskih državljanov.

Več držav članic je po padcu Asadovega režima začasno ustavilo obravnavo prošenj Sircev, vendar so bili Sirci še vedno največja skupina med prosilci za mednarodno zaščito v Uniji, predvsem v Nemčiji.

Slika 4 – Upravičenci do začasne zaščite v državah članicah

Vir: podrobnejša pojasnitev podatkov Eurostata s strani Skupnega raziskovalnega središča.

Po nadaljevanju ruske agresije in stopnjevanju napadov na Ukrajino od junija 2025 4,3 milijona oseb v Uniji uživa začasno zaščito. Večina jih še naprej prebiva v Nemčiji in na Poljskem, kar predstavlja 51 % vseh upravičencev v Uniji. Glede na BDP in število prebivalcev je največ upravičencev do začasne zaščite gostila Češka, sledile pa so ji Poljska, Slovaška in Estonija. Ukrajinci so še naprej stalno prihajali v Unijo, pri čemer so nekateri začasno potovali tja in nazaj zaradi družinskih obiskov ali sezonskega dela. Med julijem 2024 in junijem 2025 je bilo v Uniji zabeleženih več kot 681 000 registracij za začasno zaščito. Glede na BDP in število prebivalcev je daleč največ registracij za začasno zaščito izdala Češka, sledili pa so ji Poljska, Estonija, Litva, Bolgarija, Latvija, Slovaška in Ciper. Med julijem 2024 in junijem 2025 je naraščalo število ukrajinskih državljanov, ki so iskali dolgoročnejše oblike zaščite in zaprosili za mednarodno zaščito v Uniji, zlasti v Franciji in na Poljskem.

Države članice se soočajo s številnimi izzivi pri integraciji upravičencev do začasne in mednarodne zaščite. Kot je bilo ugotovljeno v vmesnem pregledu akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027, ostajajo izzivi zlasti na področju zagotavljanja stanovanj, izobraževanja in trga dela 38 . Med migranti, ki zaprosijo za mednarodno zaščito ali se pridružijo družinskim članom, je stopnja zaposlenosti običajno nižja kot med delovnimi migranti. Poleg tega dolgoročne raziskave kažejo, da prosilci za azil na trgu dela dosegajo rezultate, primerljive z rezultati domačih državljanov, šele po desetih letih prebivanja. Izziv ostaja tudi zagotavljanje ustreznih stanovanj: raziskave kažejo, da je leta 2023 več kot vsak šesti migrant v Uniji živel v prenaseljenih stanovanjskih prostorih (+70 % v primerjavi z domačim prebivalstvom) 39 . Ti dejavniki negativno vplivajo na rezultate integracije ter dodatno obremenjujejo sisteme socialne zaščite in delovanje sprejemnega sistema.

Več kot 75 % upravičencev do začasne zaščite predstavljajo ženske in otroci. Zagotavljanje nastanitve in socialne podpore se je med državami članicami razlikovalo. Večina držav članic je začela spodbujati samostojnost in ekonomsko neodvisnost, tako da so postopoma zagotavljale bolj omejeno stanovanjsko podporo in bolj omejene socialne prejemke, hkrati pa so vlagale v ukrepe vključevanja. Različni ukrepi, ki so jih sprejele države članice, so prispevali k boljšemu vključevanju na trg dela, čeprav je vključevanje žensk na trg dela zaradi specifičnih ovir še vedno težje 40 . Šolanje razseljenih otrok iz Ukrajine se razlikuje in prisotnost pri pouku je različna, pri čemer se invalidni otroci še vedno soočajo s posebnimi izzivi.

Nedovoljeno gibanje znotraj Unije 41

Več držav članic se je soočalo z velikim številom nedovoljenih gibanj migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito znotraj Unije. V skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba Dublin III) 42 prosilec za mednarodno zaščito ne more izbrati države članice, odgovorne za obravnavanje njegove prošnje. Gibanje iz ene države članice v drugo in pomanjkljivosti pri izvajanju pravil o odgovornosti iz Uredbe (EU) št. 604/2013 še zlasti obremenjujejo azilne, migracijske in sprejemne sisteme glavnih namembnih držav.

Čeprav ni natančnih podatkov, ki bi zajemali nedovoljeno gibanje, pa nadomestni kazalniki kažejo razsežnost in smer teh gibanj v Uniji 43 . Nova uredba o sistemu Eurodac in zbirka podatkov bosta omogočili natančnejše spremljanje nedovoljenega gibanja 44 . Trenutno razpoložljivi podatki iz sistema Eurodac kažejo, da se je nedovoljeno gibanje znotraj Unije zmanjšalo za približno 25 % v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 45 , in sicer večinoma zaradi splošnega zmanjšanja števila nezakonitih prihodov. Kljub temu zmanjšanju je nedovoljeno gibanje še naprej predstavljalo izziv za glavne namembne države. Nedovoljeno gibanje je običajno potekalo iz držav prvega vstopa v Unijo proti državam članicam na severozahodu Unije. V absolutnem smislu so bile glavne države odhoda Grčija, Nemčija, Hrvaška, Italija in Francija, najpogostejše ciljne države nedovoljenih gibanj pa so bile Nemčija, Francija, Belgija, Italija in Nizozemska. Glavne poti, na katerih je bilo zabeleženih največ nedovoljenih gibanj, so bile poti iz Grčije v Nemčijo, s Hrvaške v Nemčijo, iz Italije v Nemčijo in iz Italije v Francijo.

Slika 5 – Zemljevid nedovoljenega gibanja na podlagi zadetkov v sistemu Eurodac (poti z več kot 6 000 zadetki) 46

Vir: podrobnejša pojasnitev podatkov agencije EU-LISA s strani Skupnega raziskovalnega središča.

Če se ti podatki dopolnijo s podatki, zbranimi za spremljanje delovanja Uredbe (EU) št. 604/2013 (t. i. dublinska statistika) 47 , so bile države, ki jih je to glede na njihov BDP in število prebivalcev najbolj prizadelo, Slovenija, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Hrvaška in Avstrija. Več držav članic ne izdaja zaprosil, ker ta pogosto ne vodijo do dejanske predaje osebe. Poleg tega je stopnja izvedenih predaj še vedno zelo nizka in znaša 19 % 48 . Stopnja izvajanja je bila manjša tudi zaradi operativnih ovir in ovir na področju zmogljivosti, s katerimi se soočajo države članice sprejema in države članice predaje: pomanjkanje zadostnih stanovanj, slabi materialni pogoji za sprejem in omejene možnosti za zgodnjo integracijo so vplivali na število izvedenih predaj. Največ predaj je izvedla in prejela Nemčija, sledili pa sta ji Francija in Nizozemska. Hrvaška je prejela daleč največje število predaj iz drugih držav članic glede na svoj BDP in število prebivalcev. Grčija in Italija sta prejeli zelo malo predaj v primerjavi s številom pozitivnih odločb, ki sta jih sprejeli glede zaprosil, prejetih od drugih držav članic 49 .

Povečanje skupnega števila predaj, ponovna vzpostavitev predaj v države članice, ki ne sprejemajo predaj, zahtev za sprejem ali ponovni sprejem, in odprava pomanjkljivosti v nacionalnem sprejemnem sistemu so ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega delovanja sistema, zmanjšanje spodbud za nedovoljeno gibanje ter ohranjanje ravnovesja med odgovornostjo in solidarnostjo. Čeprav se pričakuje, da se bo izvajanje predaj z začetkom uporabe pakta znatno izboljšalo, se od držav članic pričakuje, da bodo brez odlašanja v celoti izvajale obstoječa pravila.

Sprejem 50

Kljub znatnim prizadevanjem za izboljšanje zbiranja podatkov o sprejemu statistični podatki niso povsem primerljivi in ostajajo nepopolni. To povzroča razdrobljeno sliko in preprečuje dokončno oceno pritiska na sprejemne sisteme 51 . Potekajo prizadevanja za izboljšanje kakovosti teh podatkov.

Glede na razpoložljive podatke 52 so države članice v svojih nacionalnih sprejemnih sistemih gostile približno 1 394 000 oseb, večinoma v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem in v Avstriji. Glede na BDP in število prebivalcev so imeli največ oseb v svojih sprejemnih sistemih Nemčija, Luksemburg, Avstrija in Irska 53 . Upravičenci do začasne zaščite, ki prejemajo podporo za pridobitev nastanitve zunaj tega sistema, se v poročilih držav članic ne upoštevajo.

Poleg tega se organizacija sprejemnih sistemov po Uniji razlikuje: samo nekatere države članice vključujejo in zbirajo podatke o osebah z različnimi pravnimi statusi v svojem sprejemnem sistemu, vključno z upravičenci do začasne zaščite, zavrnjenimi prosilci ali osebami, ki jim je bil izdan nalog za vrnitev. Na tej podlagi so upravičenci do začasne zaščite predstavljali med 50 % in 70 % oseb, vključenih v nacionalne sprejemne sisteme v Avstriji, na Finskem, v Litvi, na Slovaškem in Švedskem, medtem ko je bila velikemu številu upravičencev do začasne zaščite zagotovljena podpora za pridobitev nastanitve zunaj tega sistema, zlasti na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Romuniji.

Skupna stopnja zasedenosti nacionalnih sprejemnih sistemov v Uniji je konec junija 2025 znašala 81 % 54 . Zagotavljanje zadostnih zmogljivosti in ustreznih razmer za sprejem sta ključna elementa dobro pripravljenega azilnega, sprejemnega in migracijskega sistema, ključna pa sta tudi za dobro delovanje pravil o odgovornosti iz Uredbe (EU) št. 604/2013. Več držav članic se je soočalo z izzivi pri zagotavljanju zadostnih zmogljivosti v nacionalnih sprejemnih sistemih 55 , medtem ko so nekatere države članice zaradi omejenega števila prosilcev zmanjšale svoje nastanitvene zmogljivosti, med drugim Finska, Danska in Švedska.

Preselitev in humanitarni sprejem 56

Štirinajst držav članic je sprejelo zaveze v okviru ad hoc programa Unije za preselitev in humanitarni sprejem za obdobje 2024–2025. V obdobju poročanja je po teh poteh v Unijo prispelo skoraj 12 000 oseb. Več kot polovica upravičencev se je preselila v Nemčijo in Francijo, medtem ko se je glede na BDP in število prebivalcev največ upravičencev preselilo na Finsko in Švedsko. Nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu, zlasti v Libanonu in Siriji, so vplivale na programe preselitve in humanitarnega sprejema: število sprejetih oseb se je razen na Nizozemskem in Švedskem v vseh državah članicah, ki so poročale, zmanjšalo. Daleč najpomembnejša država izvora sprejetih oseb je bila Sirija, sledili pa so ji Afganistan, Demokratična republika Kongo, Južni Sudan in Eritreja.

Vračanje 57

Države članice so med julijem 2024 in junijem 2025 državljanom tretjih držav v Uniji izdale skupno 478 000 odredb o zapustitvi ozemlja, kar je 11 % več kot v obdobju od julija 2023 do junija 2024, predvsem zaradi več odredb o zapustitvi ozemlja, izdanih skupaj z negativnimi odločbami o azilu. Večino odredb so izdale Francija, Španija in Nemčija, medtem ko je glede na BDP in število prebivalcev daleč največ odredb o zapustitvi ozemlja izdal Ciper, sledili pa sta mu Grčija in Hrvaška. Državljanstva državljanov tretjih držav, ki jim je bila izdana odredba o zapustitvi ozemlja, so se med državami članicami močno razlikovala 58 .

Slika 6 – Število nalogov za vrnitev in vrnjenih državljanov tretjih držav po državah članicah

Vir: podrobnejša pojasnitev podatkov Eurostata s strani Skupnega raziskovalnega središča.

V tretjo državo je bilo dejansko vrnjenih 115 000 nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Več kot polovico vrnitev je izvedlo le pet držav članic (Nemčija, Francija, Švedska, Ciper in Poljska). To pomeni 20-odstotno povečanje v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024. Vendar pa ostaja splošna stopnja vračanja nizka, zato se povečuje število oseb, ki jim je bila izdana odredba o zapustitvi, vendar ostajajo na ozemlju Unije 59 . Med osebami, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo ozemlje, so bili večinoma državljani Alžirije, Maroka, Sirije, Turčije in Afganistana, pri čemer se je število Sircev povečalo za 14 %. Med vrnjenimi osebami je bilo največ državljanov Gruzije, Turčije, Albanije, Moldavije in Kolumbije. To kaže, da države z največjim številom državljanov tretjih držav, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo ozemlje, niso tudi države z največjim številom izvedenih vrnitev, izjema je le Turčija. Več kot polovica vseh vrnitev je bila prostovoljnih, kar je v skladu z naraščajočim trendom. Medtem ko stalna prizadevanja za ponovni sprejem prek mehanizma iz člena 25a Vizumskega zakonika in ciljno usmerjeni ukrepi koordinatorke EU za vračanje v zvezi s prednostnimi tretjimi državami, zlasti s ključnimi tretjimi državami, kot so Bangladeš, Irak in Etiopija 60 , že prinašajo rezultate, pa specifične ovire še naprej otežujejo vračanje. Še vedno je ključnega pomena, da države članice na podlagi nalogov za vrnitev zadevnim tretjim državam pošljejo zahteve za ponovni sprejem in sistematično zahtevajo potne listine za vrnitev za osebe s potrjenim državljanstvom 61 . Pri tematskem schengenskem ocenjevanju 2024 je bil ugotovljen napredek pri razvoju nacionalnih sistemov vračanja, neučinkovitosti pa ostajajo v ključnih fazah postopka 62 , kar vpliva na nedovoljeno gibanje, kot kažejo razpisi ukrepov za vrnitev v Schengenskem informacijskem sistemu (SIS) 63 .

Potrebna so nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev skupnega sistema Unije za vračanje, skupaj z učinkovitejšim sodelovanjem s tretjimi državami. Predlagana uredba o vračanju 64 bo ključnega pomena pri reševanju teh vprašanj in zagotavljanju, da lahko vrnitve prispevajo k splošnim ciljem migracijske in azilne politike Unije. Evropski parlament in Svet sta pozvana, naj nadaljujeta hitro sprejetje te reforme.

b.Napoved za prihodnje leto in informacije o ravni pripravljenosti v Uniji

Solidarnostni fond, ki ga predlaga Komisija, je namenjen obravnavi potreb držav članic, za katere je bilo v sklepu Komisije ugotovljeno, da so pod migracijskim pritiskom. V skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1351 mora Komisija pri opredelitvi teh potreb upoštevati glavne ugotovitve tega poročila, vključno z učinkom preteklih trendov na zadevne države članice in napovedjo za prihodnje leto 65 . Ta strateška slika služi kot orodje za zgodnje opozarjanje za Unijo ter pomaga predvideti morebitni razvoj dogodkov na področju migracijskih razmer in določiti, kako bi lahko ti dogodki vplivali na potrebe držav članic pod migracijskim pritiskom in na Unijo kot celoto.

Napoved temelji na metodologiji, ki jo je razvila znanstvena služba Komisije – Skupno raziskovalno središče (JRC) – in je bila preskušena v okviru mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje.

Napoved kaže, da se bo na ravni Unije število nezakonitih prihodov na vseh glavnih migracijskih poteh leta 2026 v primerjavi z letom 2024 66 po pričakovanjih zmanjšalo, in sicer v skladu s trendom upadanja, ki je bil opažen že v prvi polovici leta 2025. Pričakovano zmanjšanje je med drugim rezultat tesnega sodelovanja Unije s ključnimi državami izvora in tranzita, okrepljenih azilnih sistemov in sistemov varovanja meja ter odločnejšega ukrepanja proti mrežam za tihotapljenje migrantov v Uniji in tretjih državah. Osrednjesredozemska pot naj bi ostala najaktivnejša, vendar naj bi se skupno število v primerjavi z letom 2024 po napovedih stabiliziralo ali še dodatno zmanjšalo. Ta trend odraža vpliv okrepljenega sodelovanja s partnerskimi državami v Severni Afriki in širši regiji. Podobna dinamika se pričakuje tudi na zahodnosredozemski in atlantski poti, kjer odločna prizadevanja za spremljanje točk odhoda in razbitje tihotapskih mrež prinašajo rezultate. Na vzhodnosredozemski poti bo razvoj dogodkov v veliki meri odvisen od spreminjajočih se razmer na Bližnjem vzhodu, med drugim od novih alternativnih poti, vendar splošni obeti kažejo nadaljevanje trenda upadanja, ki se je začel že konec leta 2024, in sicer kot posledica spreminjajoče se regionalne dinamike in manjše prisotnosti državljanov nekaterih držav. Na zahodnobalkanski poti se prav tako pričakuje zmanjšanje števila prihodov, k čemur bosta pripomogla učinkovitejše razbijanje tihotapskih mrež ter okrepljeno sodelovanje med regijo, državami članicami in agencijami Unije. Na poti ob vzhodni meji bosta Rusija in Belorusija verjetno nadaljevali poskuse instrumentalizacije migracij proti Uniji; vendar se pričakuje, da se bo z okrepljenim upravljanjem meja število nezakonitih prehodov dodatno zmanjšalo. Nazadnje, pričakuje se, da bo stanje na področju nezakonitih izstopov po poti prek Rokavskega preliva še naprej zahtevno, čeprav naj bi se z nacionalnimi ukrepi v Franciji in nadaljnjim sodelovanjem z Združenim kraljestvom število odhodov omejilo ali zmanjšalo.

Trend zmanjševanja števila prošenj za mednarodno zaščito, ki je bil opažen v letu 2024 in v prvi polovici leta 2025, naj bi se nadaljeval tudi v letu 2026.

Kar zadeva začasno zaščito, bo zaradi vsesplošne vojne agresije Rusije proti Ukrajini zaščita ukrajinskih državljanov potrebna tudi v letu 2026. Registracije za začasno zaščito se bodo nadaljevale, vendar v manjšem obsegu kot v prejšnjih letih.

Ker bo migracijska dinamika sama po sebi še naprej negotova, bodo prizadevanja za krepitev pripravljenosti in kontingenčnega načrtovanja v državah članicah in Uniji še naprej ključnega pomena. Ustrezno kontingenčno načrtovanje je pomemben sestavni del dobro pripravljenega azilnega, sprejemnega in migracijskega sistema, saj krepi odpornost in pripravljenost za hitro in učinkovito odzivanje na spremembe migracijskih razmer, hkrati pa zagotavlja spoštovanje pravic in potreb posameznikov.

Obveznosti glede kontingenčnega načrtovanja so vključene v zakonodajo Unije 67 . Čeprav ima večina držav članic vzpostavljene kontingenčne načrte na različnih področjih upravljanja migracij, pa še vedno obstajajo vrzeli. Na splošno ima raven pripravljenosti na področju upravljanja migracij v Uniji in državah članicah koristi od izvajanja novih določb, uvedenih s paktom. Skoraj vse države članice so sprejele nacionalne kontingenčne načrte na področju sprejema in azila in jih priglasile Agenciji Evropske unije za azil (EUAA) 68 , čeprav z različno stopnjo popolnosti (več podrobnosti v Prilogi). Od leta 2019 morajo države članice razviti in sprejeti nacionalni kontingenčni načrt za upravljanje meja in vračanje 69 . Rezultati ocene ranljivosti, ki jo je agencija Frontex izvedla za leto 2024, kažejo, da večina držav članic poroča, da imajo vzpostavljene ustrezne kontingenčne načrte za upravljanje meja, čeprav obstajajo nekatere vrzeli, kot je bilo poudarjeno tudi s schengenskimi ocenjevanji. Poleg tega je tematsko ocenjevanje učinkovitosti vračanja za leto 2024 razkrilo znatne vrzeli v nacionalnem kontingenčnem načrtovanju, saj večina držav članic kljub taki zahtevi iz člena 9(3) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži nima namenskih kontingenčnih načrtov za operacije vračanja.

Na ravni Unije so agencije Unije pripravljene zagotoviti operativno podporo državam članicam v primeru nenadnega povečanja migracijskih tokov. Mreža EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje, ki ji predseduje Komisija, ima še naprej ključno vlogo pri zagotavljanju skupne slike razmer, zgodnjega opozarjanja in napovedovanja v podporo boljši pripravljenosti. V okviru mreže deluje posebna podskupina za kontingenčno načrtovanje.

IV.Ocena splošnih migracijskih razmer, migracijskega pritiska, tveganja migracijskega pritiska ali resnih migracijskih razmer

Na podlagi informacij, predstavljenih v tem poročilu, je Komisija ocenila, katere države članice se soočajo z nesorazmernimi obveznostmi, pri čemer je upoštevala splošne migracijske razmere v Uniji. Hkrati Svetu predlaga skupno število solidarnostnih prispevkov za solidarnostni fond na ravni Unije, ki so potrebni za uravnoteženo in učinkovito obravnavanje migracijskih razmer v prihodnjem letu.

Ob upoštevanju trendov, opisanih v tem poročilu za referenčno obdobje od julija 2024 do junija 2025, in metodologije je bilo v sklepu Komisije po zbiranju in oceni vseh ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov in informacij glede na splošne razmere v Uniji ugotovljeno, da sta Grčija in Ciper pod migracijskim pritiskom. Poleg tega je bilo v sklepu Komisije ugotovljeno, da sta Italija in Španija pod migracijskim pritiskom zaradi velikega števila prihodov kot posledice ponavljajočih se izkrcanj po operacijah iskanja in reševanja, ki je tako veliko, da ustvarja nesorazmerne obveznosti glede na splošne razmere v Uniji, tudi za dobro pripravljen azilni, sprejemni in migracijski sistem zadevne države članice.

Čeprav so trendi v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 na splošno ostali stabilni, se je Grčija soočala z nesorazmernimi obveznostmi glede na splošne razmere v Uniji, zlasti zaradi števila nezakonitih prehodov meje (več kot 60 000) in prošenj za mednarodno zaščito (več kot 70 000). To sta bili največji zabeleženi števili na ravni Unije glede na BDP in število prebivalcev. Grčija je glede na BDP in število prebivalcev zabeležila tudi največje število odločb o priznanju mednarodne zaščite, ki jih je bilo med julijem 2024 in junijem 2025 skoraj 32 000. Glede na svoj BDP in število prebivalcev je bila druga po številu odredb o zapustitvi ozemlja (več kot 30 000), vendar je bilo v analiziranem obdobju vrnjenih le 5 400 državljanov tretjih držav.

Medtem ko so se razmere na področju migracij in azila v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024 izboljšale, pa se je Ciper še vedno soočal z nesorazmernimi obveznostmi glede na splošne razmere v Uniji, zlasti zaradi nezakonitih prehodov meje, prošenj za mednarodno zaščito in registracij za začasno zaščito. Čeprav se je število nezakonitih prehodov meje (skoraj 3 000) znatno zmanjšalo, je število prihodov še naprej obremenjevalo ciprski azilni in migracijski sistem, saj se je Ciper glede na BDP in število prebivalcev pri nezakonitih prehodih meje uvrstil med prve tri države v Uniji. Prejel tudi drugo največje število prošenj za mednarodno zaščito (več kot 5 000) v Uniji glede na BDP in število prebivalcev. Podobno je Ciper glede na BDP in število prebivalcev prejel znatno število registracij za začasno zaščito (približno 3 500). Poleg tega je število državljanov tretjih držav, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo ozemlje (skoraj 16 000), sicer ostalo stabilno v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024, vendar je bilo na podlagi odredbe o zapustitvi ozemlja vrnjenih dvakrat več državljanov tretjih držav (skoraj 10 000) kot v obdobju od julija 2023 do junija 2024 (skoraj 5 000).

V Italiji in Španiji sta bila delež in absolutno število prihodov zaradi ponavljajočih se izkrcanj po operacijah iskanja in reševanja tako velika, da sta ustvarila nesorazmerne obveznosti za ti državi glede na splošne razmere v Uniji, saj je bilo v teh dveh državah članicah izkrcanih več kot 80 % od skoraj 97 000 oseb, ki so jim pomagali v operacijah iskanja in reševanja (vsaka približno 40 %).

Te štiri države članice bodo zato imele dostop do solidarnostnega fonda, ko bo začela veljati Uredba (EU) 2024/1351.

Da bi se zagotovilo ravnovesje med solidarnostjo in pravično delitvijo odgovornosti ter zaščitilo delovanje Uredbe (EU) 2024/1351, člen 60(3) te uredbe določa, da prispevajoče države članice niso zavezane k izpolnjevanju svojih solidarnostnih zavez do države članice prejemnice, kadar Komisija v njej ugotovi sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pravili o odgovornosti iz dela III Uredbe (EU) 2024/1351, ki bi lahko imele resne negativne posledice za delovanje te uredbe.

Del III Uredbe (EU) 2024/1351 med drugim določa obveznosti države članice, ki je odgovorna za sprejem in ponovni sprejem prosilcev in državljanov tretjih držav, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila registrirana v drugi državi članici ali za katere je bila kot odgovorna na podlagi Uredbe (EU) 2024/1358 določena druga država članica, vključno z izvedbo predaj navedenih oseb ob polnem spoštovanju temeljnih pravic prosilca v smislu Listine. Ta pravila so v skladu s pravili iz uredbe Dublin III in jih bodo nadomestila, ko se bodo začela uporabljati.

Komisija bo do 12. julija 2026 in ponovno do 15. oktobra 2026 ocenila uporabo pravil o odgovornosti s strani držav članic ter uporabila člen 60(3), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2024/1351, če bodo v državi članici ugotovljene sistemske pomanjkljivosti. V tej oceni bo posebna pozornost namenjena ravni sodelovanja med državami članicami, vključno z dejavnim prizadevanjem za olajšanje predaj ter vse večjim sodelovanjem pri praktičnih in logističnih zadevah.

Na podlagi ugotovitev tega poročila in metodologije je bilo ob upoštevanju vseh ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter informacij in njihove ocene glede na splošne razmere v Uniji v sklepu tudi ugotovljeno, da za Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Francijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko in Finsko obstaja tveganje migracijskega pritiska.

Med julijem 2024 in junijem 2025 sta bili Bolgarija in Hrvaška kot državi prvega vstopa še naprej posebej izpostavljeni nihanjem migracijskih tokov na zahodnobalkanski in vzhodnosredozemski poti. Znatno povečanje nezakonitih prihodov med letom bi lahko povzročilo, da bi na njune že tako obremenjene migracijske in azilne sisteme vplivale nesorazmerne obveznosti. Čeprav je Bolgarija zabeležila zmanjšanje števila prošenj za mednarodno zaščito v primerjavi z obdobjem od julija 2023 do junija 2024, je še vedno registrirala skoraj 10 000 prošenj, kar je znatno število glede na njen BDP in številno prebivalcev. Petino teh prošenj so vložili mladoletniki brez spremstva, zaradi česar je Bolgarija na ravni Unije glede na BDP in število prebivalcev druga država članica po številu prejetih prošenj mladoletnikov brez spremstva. Bolgarija je z več kot 21 000 novimi registracijami v obdobju od julija 2024 do junija 2025 glede na svoj delež BDP in števila prebivalcev zabeležila tudi veliko in stalno število registracij za začasno zaščito (med prvimi petimi državami članicami). Na Hrvaško so med julijem 2024 in junijem 2025 vplivali nezakoniti prehodi meje in zavrnitve vstopa. Zabeležila je več kot 12 000 nezakonitih prehodov meje, kar je predstavljalo 76 % vseh nezakonitih prihodov meje vzdolž zahodnobalkanske poti ter drugo največje število nezakonitih prihodov meje v Uniji glede na BDP in število prebivalcev. Hrvaška je zabeležila tudi podobno število zavrnitev vstopa, kar je največ na ravni Unije glede na BDP in število prebivalcev.

Hkrati je več držav članic zabeležilo veliko število nedovoljenih gibanj, kar je še zlasti obremenilo njihove azilne, migracijske in sprejemne sisteme. Izzivi, povezani s takim nedovoljenim gibanjem, se obravnavajo s priznavanjem možnosti uporabe poravnave obveznosti v teh primerih v okviru solidarnostnih prispevkov.

Med julijem 2024 in junijem 2025 je v Nemčijo vodilo znatno število nedovoljenih gibanj prosilcev za mednarodno zaščito v Uniji, kar je povzročilo veliko število prošenj za mednarodno zaščito ter vplivalo na njen azilni in sprejemni sistem. Razmere sta še dodatno zaostrila dejstvo, da Nemčija gosti največje število upravičencev do začasne zaščite v EU, in zelo veliko število prošenj za mednarodno zaščito v zadnjih desetih letih. Tudi v Francijo je vodilo veliko število nedovoljenih gibanj prosilcev za mednarodno zaščito znotraj Unije, država pa se je poleg tega soočala z naraščajočim številom nezakonitih prehodov meje pri izstopu v Združeno kraljestvo, kar je vplivalo na nacionalni azilni in sprejemni sistem. Nizozemska in Belgija sta bili prav tako prizadeti zaradi nedovoljenega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, kar je obremenilo njuna sprejemna sistema. Tudi Irska se je stalno soočala z velikim številom prošenj za mednarodno zaščito, pri čemer znaten delež oseb v državo vstopi nezakonito, predvsem s prečkanjem kopenske meje z Združenim kraljestvom. To je skupaj z znatnim številom prihodov oseb, upravičenih do začasne zaščite, vplivalo na nacionalni azilni in sprejemni sistem.

Kot je navedeno v oddelku III, ukrepi Rusije in Belorusije še naprej vplivajo na migracijsko dinamiko na vzhodni meji Unije, zlasti v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem in Finskem. Hibridne grožnje, povezane z instrumentalizacijo migracij, še naprej povzročajo resna migracijska in varnostna tveganja ter prispevajo k občasnim nasilnim incidentom in poskusom nezakonitega prehoda meje. Estonija je v odziv na nenehne poskuse instrumentalizacije migracij, ki jih podpira država, okrepila ukrepe za upravljanje meje Rusijo; Latvija in Litva sta okrepili nadzorne ukrepe na meji z Belorusijo; Poljska je vzpostavila varovalni pas vzdolž svoje meje in začasno omejuje pravico do vložitve prošnje za mednarodno zaščito na tej meji, razen za ranljive skupine; Finska pa je novembra 2023 zaprla svoje mejne prehode na meji z Rusijo. Nadaljnji poskusi Rusije in Belorusije, da bi instrumentalizirali migracije, bi lahko dodatno obremenili nacionalne sisteme varovanja meja, kar bi lahko povzročilo nesorazmerne obveznosti.

Teh 12 držav članic, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, bo imelo prednostni dostop do stalnega nabora orodij EU za podporo na področju migracij. Hkrati bo Komisija, če bi se razmere v teh državah članicah poslabšale, v skladu z Uredbo (EU) 2024/1351 pripravljena njihove razmere ponovno oceniti po hitrem postopku.

Na podlagi poročila in metodologije je bilo v sklepu Komisije tudi ugotovljeno, da se Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Avstrija in Poljska zaradi kumulativnega učinka kvantitativnih in kvalitativnih podatkov in informacij, zbranih in ocenjenih v zadnjem petletnem obdobju (od 1. julija 2020 do 30. junija 2025) soočajo z resnimi migracijskimi razmerami.

V Bolgariji je v zadnjih petih letih, zlasti od leta 2022, glede na njen delež BDP in število prebivalcev pritok registracij za začasno zaščito skupaj z razmeroma velikim številom prošenj za mednarodno zaščito obremenil sistem, zlasti ker je Bolgarija v relativnem smislu izdala znatno število pozitivnih odločb in zavrnitev, kar je povzročilo razmeroma veliko breme za sistem vračanja. Na Hrvaškem je v zadnjih petih letih pritisk na sistem vračanja glede na njen delež BDP in število prebivalcev poleg obveznosti, s katerimi se je soočala na svoji zunanji meji, močno vplival na zmogljivosti države, zlasti ker je Hrvaška v relativnem smislu izdala veliko število zavrnitev vstopa in ker je v zadnjem času zaradi povečanih dejavnosti tihotapljenja migrantov v regiji zabeležila relativno veliko število nezakonitih prehodov meje.

Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini sta Poljska in Češka zabeležili število registracij za začasno zaščito, ki je bilo glede na njun BDP in število prebivalcev med največjimi v Uniji. To je povzročilo izzive na področju integracije, poleg tega od leta 2022 močno obremenjuje migracijske in azilne sisteme ter sisteme upravljanja meja navedenih držav članic. Glede na svoj BDP in število prebivalcev je Estonija zabeležila veliko število registracij za začasno zaščito, skupaj z velikim številom prošenj za mednarodno zaščito, na podlagi katerih je bilo v zadnjih petih letih sprejetih veliko pozitivnih odločitev.

Avstrija je v zadnjem petletnem obdobju prejela veliko število prošenj za mednarodno zaščito. Čeprav se je to število med julijem 2024 in junijem 2025 v primerjavi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem zmanjšalo, sta skupno število prošenj za mednarodno zaščito in s tem povezano število pozitivnih odločitev v petletnem obdobju kumulativno vplivala na zmogljivosti njenega migracijskega, sprejemnega in azilnega sistema.

Te države članice bodo imele možnost, da pri Svetu zaprosijo za popolni ali delni odbitek svojih solidarnostnih prispevkov za prihodnje leto.

V.Sklep

Stalen napredek pri izvajanju vseh sestavin pakta na nacionalni ravni in ravni Unije, trend zmanjševanja števila nedovoljenih prihodov ter napoved za prihodnje leto, skupaj s pozitivnimi rezultati stalnega sodelovanja s partnerskimi državami, so trdna podlaga za urejeno, pravično in odločno upravljanje migracij in azila.

S polno uporabo novega pravnega in operativnega okvira pakta je mogoče doseči nadaljnji napredek pri zmanjševanju pritiska na države članice, zmanjševanju nedovoljenega gibanja, povečanju splošne učinkovitosti, zmanjševanju zaostankov ter razbremenitvi upravnih in operativnih struktur držav članic. Hkrati nekateri izzivi glede izvajanja pakta ostajajo, zato bo Komisija skupaj z ustreznimi agencijami Unije še naprej zagotavljala podporo državam članicam.

Hitro sprejetje predlogov Komisije, ki so v obravnavi, vključno s predlogom o skupnem evropskem sistemu vračanja in seznamu varnih izvornih držav na ravni Unije, lahko podpre naša prizadevanja. Komisija bo nadaljevala prizadevanja za okrepitev celovitih partnerstev s partnerskimi državami, pri tem pa bo strateško sodelovala na regionalni in svetovni ravni ter razvijala pametne medsektorske vzvode za spodbujanje boljšega sodelovanja na področju migracij.

Kar zadeva izvajanje pakta, morata solidarnost in pravična delitev odgovornosti še naprej beležiti skupen in uravnotežen napredek. Začetek prvega letnega cikla upravljanja migracij je pomemben korak pri pripravi podlage za operacionalizacijo novega solidarnostnega mehanizma. Na podlagi poročila, sklepa Komisije in predloga Komisije za izvedbeni sklep Sveta o vzpostavitvi letnega solidarnostnega sklada bi moral Svet v 15 dneh sklicati solidarnostni forum EU na visoki ravni, da bi se dogovorili o velikosti solidarnostnega fonda in o tem, kako bo vsaka država članica vanj prispevala. Komisija je pripravljena zagotavljati podporo Svetu v celotnem procesu. Koordinator EU za solidarnost bo sklical tudi solidarnostni forum EU na tehnični ravni za operacionalizacijo solidarnostnega mehanizma med državami članicami in obravnavanje solidarnostnih potreb z opredeljenimi prispevki pred začetkom uporabe sredi leta 2026.

Komisija bo marca 2026 ponovno poročala o napredku pri izvajanju pakta pred začetkom njegove uporabe. Razvila bo tudi dolgoročno evropsko strategijo za upravljanje azila in migracij, v kateri bo določila politiko na visoki ravni in operativni načrt za skupni sistem, ki bo trden in ga bo mogoče prilagajati hitro spreminjajočim se okoliščinam.

(1)

Člen 9 Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L, 2024/1351, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1351/oj ).

(2)

Uredba (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij.

(3)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Stanje izvajanja pakta o migracijah in azilu (COM(2025)319 final) ( EUR-Lex – 52025DC0319 – SL – EUR-Lex ).

(4)

Člen 11 Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij.

(5)

Člen 12 Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij.

(6)

Uredba (EU) 2024/1356 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817 (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1356/oj ).

(7)

Uredba (EU) 2024/1348 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1348/oj ) in Uredba (EU) 2024/1349 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi postopka vračanja na meji in spremembi Uredbe (EU) 2021/1148 (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1349/oj ).

(8)

(9)

Uredba (EU) 2024/1358 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov za učinkovito uporabo uredb (EU) 2024/1351 in (EU) 2024/1350 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 2001/55/ES in za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, o zahtevah organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Europola za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1358/oj ).

(10)

Direktiva (EU) 2024/1346 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1346/oj ).

(11)

Metodologija za namene izvedbenega sklepa Komisije na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta (SWD(2025) 792).

(12)

Izvedbena uredba Komisije o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z upravljanjem azila in migracij ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003.

(13)

Rezultati spremljanja, ki ga izvaja Agencija za azil, in spremljanja, ki se izvaja v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2024/1356 in ki je navedeno v členu 9(3), točka (e), Uredbe (EU) 2024/1351, niso na voljo, saj ta mehanizma spremljanja še ne delujeta.

(14)

Agencija Evropske unije za azil (EUAA), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA).

(15)

Mreža za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje, ki je zgodnji rezultat pakta, je operativni okvir, ki združuje ustrezne deležnike EU za spremljanje in predvidevanje migracijskih tokov in razmer. Vzpostavljena je bila s Priporočilom Komisije (EU) 2020/1366 z dne 23. septembra 2020 o mehanizmu EU za pripravljenost na krize v zvezi z migracijami in upravljanje takšnih kriz, EUR-Lex - 32020H1366 - SL - EUR-Lex .

(16)

Dokumenta SWD(2025) 790, Podpora analizi razmer na področju azila, sprejema in migracij v Uniji in državah članicah, in SWD(2025) 793, Statistična razčlenitev v podporo analizi razmer na področju azila, sprejema in migracij v Uniji in državah članicah, sta označena kot občutljiva, saj vsebujeta podatke, ki jih zaradi podrobnosti informacij ter tveganja oviranja operativnih dejavnosti agencij Unije in Komisije ni dovoljeno razkriti javnosti.

(17)

Dokument SWD(2025) 791, Napoved v skladu s členom 9(3), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta za leto 2026, označen kot „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“.

(18)

Ker to poročilo zajema obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025, se primerjava med leti („prejšnje obdobje poročanja“) nanaša na 12-mesečno obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024.

(19)

Analiza v tem oddelku temelji na podatkih agencije Frontex.

(20)

Število nezakonitih prehodov meje se nanaša na število državljanov tretjih držav ali državljanov EU/pridruženih schengenskih držav, ki jih organi držav članic odkrijejo pri nezakonitem vstopu na ozemlje ali poskusu nezakonitega izstopa z ozemlja med mejnimi prehodi na zunanjih mejah. Vendar je mogoče, da je državljan tretje države pri nezakonitem vstopu na ozemlje države članice ali izstopu z njega odkrit večkrat.

(21)

V ta zemljevid so vključene poti z več kot 500 nezakonitimi prehodi meja.

(22)

Izračunano s primerjavo deleža vsake države članice za ta kazalnik glede na njen deležem BDP in števila prebivalcev. Delež BDP in števila prebivalcev za vsako državo članico se izračuna v skladu z referenčnim ključem iz člena 66 Uredbe (EU) 2024/1351, pri čemer se uporabijo podatki Eurostata.

(23)

Memorandum of Understanding on a strategic and global partnership between the European Union and Tunisia (memorandum o soglasju o strateškem in globalnem partnerstvu med Evropsko unijo in Tunizijo), podpisan julija 2023.

(24)

Skupna izjava o vzpostavitvi migracijskega partnerstva med Islamsko republiko Mavretanijo in Evropsko unijo, ki se je začelo izvajati marca 2024.

(25)

Akcijski načrt EU za Zahodni Balkan z dne 5. decembra 2022, ki je na voljo na naslovu https://home-affairs.ec.europa.eu/eu-action-plan-western-balkans_sl .

(26)

Junija 2025 je bil z Bosno in Hercegovino podpisan sporazum o statusu nove generacije, ki uradnikom stalne enote agencije Frontex omogoča sodelovanje z lokalnimi organi za upravljanje meja z izvršilnimi pooblastili – kar pomeni, da je s takšnimi sporazumi in naknadnimi napotitvami zajeta celotna regija Zahodnega Balkana (razen Kosova – to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova).

(27)

To je vključevalo primere, ko so državljani tretjih držav prekoračili dovoljeno obdobje 90 dni v 180-dnevnem obdobju ali niso imeli veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje.

(28)

Ukrajinci, ki nimajo veljavnih dovoljenj ali za katere ne velja začasna zaščita.

(29)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Poročilo o stanju schengenske ureditve 2025 – EUR-Lex - 52025DC0185 - SL - EUR-Lex .

(30)

Po poročanju agencije Frontex kaže skupno število ugotovljenih ranljivosti glede zmogljivosti in pripravljenosti za nadzor meja v državah članicah pomemben splošni trend upadanja: The 2025 Vulnerability Assessment brings an encouraging outcome (Ocena ranljivosti za leto 2025 kaže spodbudne rezultate).

(31)

Analiza v tem oddelku temelji na podatkih agencije Frontex.

(32)

Priporočilo Evropske komisije o iskanju in reševanju iz leta 2020 ( https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32020H1365 ), zlasti sklici v točkah 5 in 7; Smernice Evropske komisije o izvajanju pravil EU o opredelitvi in preprečevanju pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju ( https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020XC1001(01) ), zlasti točki 4 in 5.

(33)

Podatki | Projekt v zvezi s pogrešanimi migranti , vir: IOM.

(34)

Analizi o mednarodni zaščiti in začasni zaščiti temeljita na podatkih agencije EUAA oziroma Eurostata.

(35)

Vključene so odločbe na prvi stopnji ter odločbe v pritožbenem ali revizijskem postopku o priznanju statusa begunca po Ženevski konvenciji in/ali statusa subsidiarne zaščite.

(36)

Stopnja ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito na prvi stopnji se je zmanjšala na 31 %, predvsem zaradi manjšega števila pozitivnih odločb, izdanih sirskim, afganistanskim in iraškim državljanom.

(37)

(38)

Delovni dokument služb Komisije Vmesni pregled akcijskega načrta Komisije za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 Spremni dokument k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Stanje izvajanja pakta o migracijah in azilu (SWD(2025) 162 final) EUR-Lex – 52025SC0162 – SL – EUR-Lex .

(39)

OECD/Evropska komisija (2023), Indicators of Immigrant Integration 2023: Settling In (Kazalniki vključevanja priseljencev: ustalitev v letu 2023), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/1d5020a6-en .

(40)

UNHCR , A poverty assessment of Ukrainian refugees in neighbouring countries (Ocena revščine med ukrajinskimi begunci v sosednjih državah), 17. marec 2025, str. 14.

(41)

Analiza o nedovoljenem gibanju temelji na podatkih agencij EUAA in eu-LISA.

(42)

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/604/oj ).

(43)

Nadomestni kazalniki vključujejo podatke, zbrane za spremljanje izvajanja Uredbe (EU) št. 604/2013 (t. i. dublinska statistika), in podatke, shranjene v sistemu Eurodac – zbirki podatkov o prstnih odtisih EU (vzpostavljeni z Uredbo (EU) št. 603/2013), v kateri se shranjujejo in primerjajo prstni odtisi posameznikov, ki so zaprosili za azil ali bili prijeti med nezakonitim prehodom zunanjih meja schengenskega območja.

(44)

(45)

Po poročanju je bilo v sistemu Eurodac zabeleženih 398 000 tujih zadetkov (kadar sta država odhoda in namembna država državi članici), kar je 27 % manj kot v obdobju od julija 2023 do junija 2024.

(46)

Na zemljevidu so prikazane glavne poti nedovoljenega gibanja, kot ga kažejo zadetki v sistemu Eurodac. Konica puščic prikazuje smer gibanja, širina puščic pa odraža število zadetkov.

(47)

Število poslanih zahtev za ponovni sprejem in poslanih zahtev za sprejem na podlagi nezakonitega vstopa in prebivanja je v obdobju poročanja znašalo približno 93 000.

(48)

Delež predaj po sprejetih zahtevah bi bilo treba za oceno uspešnosti države članice pri izvedbi predaj uporabljati previdno, saj ni podatkov o kohorti, poleg tega lahko med sprejeto zahtevo za predajo in dejansko izvedbo predaje preteče precej časa. Ta časovni zamik izkrivlja izračun deležev, če število sprejetih zahtev skozi čas ni stabilno.

(49)

Podatki, zbrani za spremljanje delovanja Uredbe (EU) št. 604/2013 (t. i. dublinska statistika), vključujejo število zahtev, ki jih je država članica poslala ali prejela od druge države članice v zvezi s postopki za ponovni sprejem in sprejem, odločitve o takih zahtevah ter število izdanih in izvedenih odločitev o predaji.

(50)

Analiza o sprejemu temelji na podatkih agencije EUAA.

(51)

Komisija in agencija EUAA sta določili „postopen pristop“, po katerem morajo države članice sporočati podatke o sprejemu vsaj za dva ključna kazalnika: osebe v sprejemnem sistemu (skupno število oseb v sprejemnem sistemu, vključno z razčlenitvijo po pravnem statusu oseb v sprejemu in številu mladoletnikov brez spremstva) in zmogljivost sprejemnega sistema (skupno število postelj, ki so na voljo ob koncu obdobja poročanja). Od leta 2027 bodo morale države članice poročati o celotnem naboru kazalnikov o sprejemu.

(52)

Ti podatki se nanašajo le na sprejemni sistem, ki se razume kot sklop ureditev, vzpostavljenih za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito v skladu s prenovljeno direktivo o pogojih za sprejem.

(53)

Na Irskem je velik delež prosilcev za mednarodno zaščito v državo vstopil nezakonito, predvsem s prečkanjem kopenske meje z Združenim kraljestvom. To je skupaj z velikim številom prihodov oseb s statusom začasne zaščite vplivalo na irski azilni in sprejemni sistem. V obdobju poročanja je bilo na Irskem vloženih 14 000 prošenj za mednarodno zaščito, v primerjavi z rekordno visokim številom v prejšnjem obdobju poročanja (18 000). Ta trend je opazen od začetka leta 2022, skupaj z velikim številom prihodov iz Ukrajine.

(54)

Konec junija 2025 je bilo mogoče izračunati stopnjo zasedenosti za 25 držav članic. Podatki, potrebni za izračun stopnje zasedenosti, so bili za Finsko in Portugalsko nepopolni.

(55)

To velja za Belgijo, Ciper, Hrvaško, Latvijo, Litvo in Grčijo.

(56)

Analiza o preselitvi in humanitarnem sprejemu temelji na podatkih agencije EUAA.

(57)

Analiza o vračanju temelji na podatkih Eurostata.

(58)

Francija je izdala največ odredb o zapustitvi ozemlja državljanom Alžirije, Tunizije in Maroka, Španija državljanom Malija, Senegala in Alžirije, Nemčija pa državljanom Sirije, Turčije in Afganistana. Ciper je izdal največ odredb o zapustitvi ozemlja državljanom Sirije, Demokratične republike Kongo in Nigerije, Grčija državljanom Afganistana, Sirije in Albanije, Hrvaška pa državljanom Turčije, Nepala ter Bosne in Hercegovine.

(59)

Stopnja vračanja na ravni EU je v obdobju poročanja znašala 24 %.

(60)

Mehanizem iz člena 25a Vizumskega zakonika je pripomogel k ugodni dinamiki in konkretnemu napredku s tretjimi državami. Stopnja vračanja za Bangladeš se je povečala z 9 % v letu 2023 na 17 % v letu 2024, za Irak pa s 14 % na 31 %. Poleg tega se je v primeru Etiopije, kjer so bili aprila 2024 sprejeti vizumski ukrepi, stopnja vračanja v letu 2024 povečala (13 % v primerjavi z 11 % v letu 2023), poleg tega se je izboljšala dejavnost držav članic pri zahtevah Etiopiji za ponovni sprejem njenih državljanov (več kot štirikrat več zahtev za ponovni sprejem v letu 2024 kot v letu 2023). S ciljno usmerjenimi ukrepi vračanja za prednostne tretje države, ki jih je začela koordinatorka EU za vračanje, sta se izboljšali osredotočenost in skladnost na področju ukrepov na ravni EU, tako da je bil pri več tretjih državah presežen cilj 25-odstotnega povečanja.

(61)

Po podatkih, ki jih je sporočila agencija Frontex, so države članice predložile manj zahtev za osebne dokumente in potne listine za vrnitev (–6 %, 68 908 v primerjavi s 73 449 v prejšnjem obdobju poročanja).

(62)

To vključuje izzive pri zagotavljanju nemotenega postopka vračanja zaradi neučinkovitosti v ključnih fazah, vključno s pritožbenim sistemom, učinkovito identifikacijo pred vrnitvijo in zadostnim spremljanjem izpolnjevanja obveznosti vrnitve. Tematsko schengensko ocenjevanje 2024 je tudi pokazalo, da je treba okrepiti operativno izvajanje razpisov ukrepov za vrnitev v okviru Schengenskega informacijskega sistema v vseh nacionalnih organih, da se doseže učinkovitejše odločanje v postopkih vračanja.

(63)

V obdobju poročanja je bilo v državah članicah, ki niso država članica, ki je izdala razpis ukrepa (t. i. zadetki v SIS), identificiranih skoraj 54 600 oseb, za katere so bili v SIS izdani razpisi ukrepov za vrnitev. Od tega je bilo približno 33 600 državljanov tretjih držav odkritih pri kontrolah znotraj ozemlja, približno 16 500 državljanov tretjih držav pa je bilo prestreženih pri mejnih kontrolah ob izstopu iz EU prek države članice, ki ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa.

(64)

COM(2025) 101 final.

(65)

Dokument SWD(2025) 791, Napoved v skladu s členom 9(3), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta za leto 2026, označen kot „RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

(66)

Ker podatki za celotno leto 2025 v času sprejetja poročila niso na voljo, se uporabljajo podatki za leto 2024, ki so najnovejša in popolna letna referenčna točka za kontekstualizacijo napovedi za prihodnje leto 2026. Je pa bil v analizi v celoti upoštevan trend, opažen leta 2025.

(67)

Uredba (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013; Direktiva (EU) 2024/1346 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito; Uredba (EU) 2024/1359 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 (UL L, 2024/1359, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1359/oj ); Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj ); Uredba (EU) 2021/2303 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010 (UL L 468, 30.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2303/oj ).

(68)

Razen Madžarske in Poljske.

(69)

Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži (UL L 295, 14.11.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj ).

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.11.2025

COM(2025) 795 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU O EVROPSKEM LETNEM POROČILU O AZILU IN MIGRACIJAH (2025)

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU O EVROPSKEM LETNEM POROČILU O AZILU IN MIGRACIJAH (2025)

Drugo stanje izvajanja pakta o migracijah in azilu

Uvod

Komisija je zadnje poročilo o stanju izvajanja pakta o migracijah in azilu objavila junija 2025 1 . To drugo poročilo o stanju zajema obdobje od takrat do začetka oktobra 2025.

V tem času so države članice, Komisija in agencije Unije skupaj z različnimi deležniki in partnerji še naprej obravnavale vse gradnike, da bi se zagotovilo nadaljevanje izvajanja.

Doseženi so bili nadaljnji napredek in pomembni mejniki, vključno z razvojem nacionalnih strategij in kontingenčnih načrtov, prilagoditvami nacionalnih pravnih okvirov ter sprejetjem izvedbene uredbe k Uredbi (EU) 2024/1351, pa tudi s pripravami na izvedbo prvega letnega cikla upravljanja migracij.

Hkrati izzivi ostajajo, zlasti v zvezi s sistemom Eurodac in zagotavljanjem, da bodo sistemi pravočasno pripravljeni, v zvezi s postopkom na meji ter potrebo po vzpostavitvi potrebne infrastrukture, kadrovskimi zahtevami in upravnimi ureditvami za spoštovanje rokov. Poleg tega bi bilo treba po vsej Uniji dokončati ureditve za preverjanje ter sprejemne zmogljivosti uskladiti z dejanskimi potrebami in novim okvirom. Nazadnje bi bilo treba sprejeti ureditve za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic in pravno svetovanje.

Komisija je julija 2025 predstavila svoj predlog novega večletnega finančnega okvira in predlagala potrojitev finančne podpore Unije za migracije, varnost in upravljanje meja v naslednjem obdobju, skupaj z znatnim povečanjem sredstev za agencije na področju notranjih zadev. Predlagana dodatna finančna podpora Unije za področje notranjih zadev in migracij bi tako skupaj znašala 81 milijard EUR.

Izvajanje na ravni Unije

Prva in bistvena faza načrtovanja se je začela s predstavitvijo skupnega izvedbenega načrta junija 2024, ki je zagotovil okvir za pripravo nacionalnih izvedbenih načrtov držav članic in vzpostavitev ustreznih ureditev upravljanja 2 .

Prizadevanja v zvezi z izvajanjem pakta so za zdaj v celoti osredotočena na prilagoditev zakonodaje, praktično operacionalizacijo in zagotovitev virov za potrebne reforme. Vzpostavljeni mehanizmi usklajevanja v tej fazi še naprej dobro delujejo, tako na horizontalni ravni v okviru Strateškega odbora za priseljevanje, meje in azil (v nadaljnjem besedilu: SCIFA) kot tudi v okviru dvostranskega dialoga z državami članicami, ki ga je namensko vzpostavila Komisija. Splošnejše izmenjave z Evropskim parlamentom so še naprej potekale v okviru rednih srečanj delovne skupine Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za azil – izvajanje pakta/skupnega evropskega azilnega sistema.

Različni zakonodajni predlogi, ki jih je Komisija v zadnjih sedmih mesecih predložila za izpopolnitev in dopolnitev pakta, se obravnavajo v okviru zakonodajnega postopka. To vključuje predlog nove uredbe o vračanju, predlog v zvezi s konceptom „varne tretje države“ ter predlagani seznam varnih izvornih držav na ravni Unije 3 . Evropski parlament je imenoval svoje poročevalce in začeli so se tehnični sestanki. Svet je začel pripravljati svoja stališča, o katerih potekajo razprave v ustreznih organih. Medtem v kontaktnih odborih Komisije napreduje delo v zvezi z izvedbenimi akti na podlagi zakonodaje pakta (glej po gradnikih v oddelku spodaj).

Različne agencije Unije 4 so tesno sodelovale s Komisijo in državami članicami ter zagotavljale podporo reformam v skladu s svojimi pooblastili. Agencije so na splošno na dobri poti, da zagotovijo različne smernice, predloge in gradivo za usposabljanje, ki so predvideni v skupnem izvedbenem načrtu. Poleg tega na zahtevo zagotavljajo podporo različnim državam članicam ter se odzivajo na nove in nastajajoče izzive. V okviru priprav na popolno uvedbo večletnega programa spremljanja Agencije Evropske unije za azil (EUAA) (od leta 2026) sta bili z Estonijo in Nizozemsko izvedeni pilotni vaji spremljanja agencije EUAA. V okviru vaj sta dve skupini strokovnjakov, ki so ju sestavljali agencija EUAA, Komisija in države članice ter UNHCR kot opazovalec, junija 2025 opravili obiske na kraju samem. Končna poročila z ugotovitvami so bila dokončana in posredovana zadevnima državama članicama. Od junija 2026 se bo v petletnem ciklu spremljalo tehnično in operativno izvajanje pakta v vseh državah članicah.

Načrtovanje finančne podpore za izvajanje pakta se je začelo s stalnim sodelovanjem z državami članicami (glej oddelek 3.1). To zajema dodatne 3 milijarde EUR, ki so državam članicam na voljo za podporo izvajanju pakta in gostitvi razseljenih oseb iz Ukrajine. Večina držav članic je dobila tudi dostop do dodatnih sredstev, ki so na voljo v okviru vmesnega pregleda skladov za notranje zadeve, kar znaša še dodatnih 1,6 milijarde EUR.

Vzporedna podpora državam članicam prek Instrumenta za tehnično podporo, ki ga upravlja Komisija, se nadaljuje. Zdaj organi devetih držav članic 5 v dveletnem prehodnem obdobju do leta 2026 prejemajo prilagojeno podporo za izvajanje specifičnih reform, ki izhajajo iz njihovih nacionalnih izvedbenih načrtov.

Sodelovanje s civilno družbo je na ravni Unije potekalo v različnih forumih in v okviru dvostranskega sodelovanja. Poseben element ozaveščanja v zadnjem mesecu je bilo med drugim sodelovanje s pravosodnimi mrežami za spodbujanje sodelovanja in izmenjave informacij v zvezi s postopkovnimi spremembami, uvedenimi s paktom, vključno z novimi roki za dokončanje različnih postopkov 6 . Vloga sodstva je še posebej pomembna za delovanje pravil o odgovornosti v azilnih postopkih in postopkih vračanja na meji (Uredba (EU) 2024/1351), ukrepe za pridržanje, sprejemne zmogljivosti, imenovanje predstavnikov za mladoletnike brez spremstva ter pravno pomoč in zastopanje.

Širši pomen reform ostaja popolnoma jasen: po zakonskem roku 12. junija 2025 je 22 držav članic dokončalo nacionalne strategije na področju migracij in azila 7 . Te strategije odražajo celovit, vsevladni in strateški pristop k migracijam in azilu. Hkrati bodo podlaga za prvo evropsko strategijo za upravljanje azila in migracij, ki naj bi bila pripravljena do konca leta.

Operacionalizacija gradnikov – pregled napredka

Število nacionalnih izvedbenih načrtov za pakt ostaja od junija 2025 nespremenjeno. Na ravni držav članic so se ureditve usklajevanja in upravljanja še dodatno razvile, tudi na podlagi opredelitve pomembnih deležnikov za izvajanje reform in nadaljnje izmenjave z njimi. To lahko na primer vključuje potrebo po večji vključenosti oddelkov ali resornih ministrstev, pristojnih za zagotavljanje storitev, kot sta izobraževanje ali zdravje, ter okrepljeno sodelovanje z organizacijami civilne družbe in izvajalskimi partnerji, da bi dosegli napredek pri operacionalizaciji potrebnih partnerskih sporazumov. Države članice, ki tega še niso storile, bi morale okrepiti sodelovanje, zlasti s sodstvom, da bi se predvidele s tem povezane potrebe.

Za lažje prepoznavanje in odpravo morebitnih zamud bo čedalje pomembneje, da se zagotovita jasna opredelitev in spremljanje preostalih mejnikov in vmesnih ciljev na nacionalni ravni. To je bil splošnejši izziv, ki je bil opredeljen že v prvem poročilu o izvajanju pakta. Nekatere države članice so v zvezi s tem vzpostavile dobre prakse in postopke izvajanja 8 .

Zakonodajne reforme v zvezi z usklajevanjem nacionalnih pravnih okvirov s paktom in prenosom Direktive (EU) 2024/1346 so zdaj v polnem teku. Manjše število držav članic je delno ali v celoti že sprejelo ustrezno nacionalno zakonodajo 9 . Vse več držav članic je že dokončalo pripravo zakonodaje ali pa je v zaključni fazi priprave predlogov 10 . V večini primerov ta proces vključuje različne ravni posvetovanja s civilno družbo in ključnimi deležniki 11 .

Države članice, ki še pregledujejo svoje zakonodajne okvire, bi morale ta postopek zaključiti čim prej, da bo priprava zakonodaje končana in se bodo lahko postopki sprejemanja začeli že v začetku naslednjega leta 12 . V okviru dela v kontaktnih odborih Komisije se bodo razvijale nadaljnje smernice ter obravnavala nova vprašanja in poizvedbe.

Finančna podpora: nacionalno načrtovanje programov

Od zadnje posodobitve je Komisija tesno sodelovala z vsemi državami članicami pri programskem načrtovanju finančne podpore, namenjene paktu. Z dodelitvijo 3 milijard EUR za to se bo pomagalo zagotoviti, da bodo ključni elementi novega okvira ustrezno financirani, bodisi iz sredstev Unije bodisi iz nacionalnih sredstev 13 . Razen ene 14 so vse države članice predložile obrazce s svojimi predlogi, ki so podlaga za dialog o financiranju s službami Komisije. Ta način dela Komisiji omogoča, da prouči izzive, s katerimi se soočajo države članice, in jim pomaga pri odločanju o najprimernejši uporabi sredstev Unije, ki dopolnjujejo nacionalni proračun, v skladu z nacionalnimi izvedbenimi načrti.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Trenutno je več držav članic že zaključilo dialog o programskem načrtovanju dodatnih sredstev in so na dobri poti, da do konca leta zaključijo postopek spremembe programa. Večina držav članic je v zadnjih fazah dialoga. Ta postopek morajo zaključiti čim prej, da bodo lahko prešle v fazo sprememb, ki lahko traja več mesecev.

Na splošno je ta delovna metoda omogočila zelo konstruktivno izmenjavo med državami članicami in službami Komisije v zvezi z nacionalnimi pripravami, kot dopolnitev nacionalnih izvedbenih načrtov in nacionalnih strategij, z njo pa je se je uveljavila dobra praksa rednih stikov med državami članicami in službami Komisije na področju operativnih zadev. Te razprave zagotavljajo tudi trdno podlago za sodelovanje in skupno spremljanje izvajanja pakta v prihodnjih letih. Nadaljevanje rednega dialoga z državami članicami, tudi o napredku pri črpanju proračuna, bo pripomoglo k spremljanju izzivov in po potrebi zagotovilo dodatno prilagojeno podporo, bodisi operativno bodisi finančno. Del proračuna tematskega instrumenta Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2026–2027 se lahko nameni za nadaljnjo podporo državam članicam na podlagi potreb, ugotovljenih med nadaljnjo izmenjavo informacij o izvajanju pakta.

Gradnik 1 – Eurodac

Države članice še naprej tesno sodelujejo s Komisijo in agencijo eu-LISA, da bi zagotovile pravočasen začetek delovanja sistema Eurodac junija 2026. Na zadnjem srečanju svetovalne skupine za Eurodac so države članice na splošno poročale o dobrem napredku: v večini držav članic so bila za ta cilj določena finančna sredstva, in sicer iz nacionalnih proračunov, iz sredstev Unije ali kot kombinacija obojega. V več državah članicah so bili izbrani ponudniki ustreznih storitev ali pa so bili postopki javnega naročanja pospešeni z okvirnimi pogodbami, medtem ko se je v drugih državah članicah javno naročanje šele začelo 15 .

Do septembra je osem držav članic skupaj z Europolom poročalo, da so v celoti na dobri poti 16 . 18 držav članic je poročalo, da se še vedno soočajo z različnimi izzivi, vendar pričakujejo, da bodo lahko odprta vprašanja pravočasno rešile 17 . Ena država članica morda ne bo pravočasno pripravljena 18 . V zadnjih mesecih je agencija eu-LISA državam članicam omogočila preskus delovanja, v prihodnjih mesecih pa bo državam članicam na voljo še več preskusov.

Na ravni Unije je Komisija ustanovila regulativni odbor Eurodac, poleg tega je bil dosežen napredek pri delu na področju nezakonodajnih aktov, povezanih s sistemom Eurodac, zlasti glede medsistemske statistike in zagotavljanja interoperabilnosti. Akti so na dobri poti, da bodo sprejeti še letos 19 .

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Izvajanje sistema Eurodac je v državah članicah še vedno različno, kar odraža različne stopnje napredka. Obstoječe izzive je treba nujno obravnavati, saj vstopamo v zadnjo fazo pred začetkom uporabe pakta. V več primerih izzivi vključujejo reševanje preostalih težav s povezljivostjo, določitev jasnih ciljev za dokončanje preskušanja, začetek še neizvedenih postopkov javnega naročanja in pojasnitev podrobnih pravil v zvezi z imenovanjem točke dostopa 20 .

Države članice se močno spodbuja, naj začnejo s preskušanjem čim prej, saj bo to agenciji eu-LISA in tudi državam članicam omogočilo, da pravočasno prepoznajo morebitne težave in imajo dovolj časa za njihovo odpravo. Pet držav članic in Švica so že začele preskušati dejansko delovanje, številne druge pa bodo to začele v prihodnjih mesecih 21 . Vendar se večina držav članic še ni vključila, v nekaterih primerih zato, ker še niso zaključile preskusa povezljivosti, ki je predpogoj za preskus delovanja 22 . Komisija in agencija eu-LISA ohranjata tesen tehnični dialog z državami članicami o tej zadevi, poleg tega bo agencija eu-LISA še naprej zagotavljala podporo vsem državam članicam, kjer bo to potrebno.

Gradnik 2 – Nov sistem za upravljanje migracij na zunanjih mejah Unije

Napredek pri vzpostavljanju obveznih azilnih postopkov in postopkov vračanja na meji se nadaljuje. Od junijskega sporočila o stanju izvajanja pakta se je število držav članic, ki že imajo vzpostavljene sprejemne zmogljivosti in tudi človeške vire za doseganje ustrezne zmogljivosti ali jih bodo kmalu imele, še povečalo 23 . Več držav članic vzpostavlja in organizira novo obvezno preverjanje, vključno s pripravo urnikov usposabljanja 24 .

Delo v ustreznih odborih se je nadaljevalo, kar je med drugim vodilo v pripravo posebnih smernic Komisije o azilnih postopkih in postopkih vračanja na meji ter rednih posodobitev smernic o preverjanju, ki dopolnjujejo Praktični priročnik za mejne policiste. Nedavne teme, obravnavane na sejah odborov, so vključevale tudi uporabo obsežnih informacijskih sistemov za namene varnostnih preverjanj in ugotavljanja identitete. Ker postopek vračanja na meji temelji na zmožnosti zagotavljanja vračanja zavrnjenih prosilcev, je Komisija v letni oceni za leto 2025 na podlagi člena 25a Vizumskega zakonika prvič namenila posebno pozornost državam izvora, za državljane katerih bi se uporabljal postopek na meji.

Agencija EUAA in agencija Frontex sta v tesnem sodelovanju razvili usklajeno ponudbo usposabljanja o preverjanju. Ta uvodni modul je bil uporabnikom na voljo konec septembra. Celovit modul usposabljanja o preverjanju bo na voljo od marca 2026. Nabor orodij za preverjanje, ki so ga ob podpori Europola in strokovnjakov držav članic skupaj razvile agencija Frontex, agencija EUAA in Komisija, naj bi bil pripravljen do konca leta. Nabor orodij dopolnjuje smernice Komisije in vsebuje sklop uporabniku prijaznih predlog, smernic in praktičnih virov 25 . Operativno preskušanje nabora orodij naj bi se začelo oktobra 2025.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Kljub napredku več izzivov, opredeljenih v prejšnjem poročilu, ostaja. Nerešena organizacijska vprašanja vključujejo prilagoditev nacionalne zakonodaje, revizijo ali pripravo standardnih operativnih postopkov in smernic, zagotovitev zadostnega osebja, izvedbo postopkov javnega naročanja za gradnjo ali obnovo objektov, izvajanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje tveganja pobega ali nadaljnjo integracijo podatkovnih zbirk IT 26 . Ponekod bi bili potrebni nekateri začasni premostitveni ukrepi 27 . Na tej stopnji je popolna in pravočasna vzpostavitev ustreznih zmogljivosti v nekaterih državah članicah še vedno negotova 28 . Čeprav je zakonski rok, do katerega morajo države članice uradno sporočiti lokacije za postopke na meji, 11. april 2026, so države članice pozvane, naj lokacije navedejo čim prej, da se olajša načrtovanje njihove vzpostavitve.

Kar zadeva preverjanje, mora več držav članic še jasneje opredeliti porazdelitev nalog znotraj nacionalnih struktur ter uskladiti postopke in/ali pregledati zahteve glede interoperabilnosti. Nekatere države članice že imajo centre za preverjanje, saj že izvajajo postopke ob prihodu 29 . Pri drugih bo treba v načrtih za centralizirane lokacije upoštevati, da te morda ne bodo v celoti pripravljene do junija 2026. Druge države članice so se odločile za decentraliziran pristop, zlasti za preverjanje na ozemlju. V več primerih je treba še določiti ureditev zdravstvenih pregledov, tudi na podlagi sodelovanja z zdravstvenimi službami.

Gradnik 3 – Ponovni premislek o sprejemu

Številne države članice izboljšujejo sprejemne zmogljivosti, in sicer po količini in tudi po kakovosti. Sprejele so nadaljnje ukrepe za odpravo vrzeli v zmogljivostih ali za zagotovitev, da se lahko nove določbe začnejo izvajati. To vključuje izgradnjo novih objektov ter rekonstrukcijo in/ali nadgradnjo obstoječih. Številne države članice so konkretizirale svoje načrte, pri čemer so se nekatere osredotočile na vzpostavitev novih večnamenskih centrov 30 . V zvezi s tem so koristni modeli in načrti, ki sta jih razvili agencija EUAA in Komisija, saj so centri zasnovani tako, da zagotavljajo vrsto storitev, od identifikacije in registracije do sprejemnih zmogljivosti za različne kategorije ljudi ter dostopa do socialnih delavcev in storitev pravnega svetovanja.

Nekatere države članice uporabljajo simulacijske vaje, da bi ocenile pripravljenost svojega sprejemnega sistema na uvedbo novih postopkov/dejavnosti, ki jih prinaša pakt, kot sta postopek na meji in preverjanje 31 .

Upoštevana je bila tudi možnost različnih ureditev sprejema glede na različne vrste in skupine prosilcev, kot je določena v Direktivi (EU) 2024/1346. Države članice uvajajo ali konsolidirajo posebne ureditve za primere prenosa odgovornosti 32 , hkrati pa si prizadevajo tudi za boljše obravnavanje potreb ranljivih oseb ali družin v sprejemnih centrih 33 . Več držav članic je doseglo napredek tudi v zvezi s sistemi za upravljanje primerov in digitalizacijo postopkov za izboljšanje dostopa in izmenjave podatkov ali siceršnjo prilagoditev zahtevam pakta 34 .

Na splošno so si države članice in agencija EUAA od zadnje posodobitve junija močno prizadevale za zapolnitev vrzeli pri zbiranju podatkov o sprejemu 35 . Vendar so nacionalni sprejemni sistemi zelo zapleteni in raznovrstni. Da bi lahko Komisija zagotovila celovitejšo in bolj primerljivo sliko sprejemnih zmogljivosti v Uniji in državah članicah za namene letnega cikla upravljanja migracij, bi bilo treba od vseh držav članic prejeti podrobnejše podatke. Za prva dva letna cikla (2025 in 2026) sta Komisija in agencija EUAA določili postopen pristop, po katerem morajo države članice sporočati podatke o sprejemu za glavne kazalnike 36 . Od leta 2027 bodo države članice agenciji EUAA sporočale podatke o celotnem naboru kazalnikov o sprejemu.

Države članice in službe Komisije se še naprej sestajajo v okviru kontaktnega odbora za sprejem, da bi pripravile prenos Direktive (EU) 2024/1346 in razjasnile odprta vprašanja. V nedavnih razpravah so bila obravnavana vprašanja, kot so ukrepi za zgodnje vključevanje, omejevanje svobode gibanja, pridržanje in alternative pridržanju, pa tudi na splošno medsebojno delovanje z drugimi elementi pakta. Mreža agencije EUAA za sprejem nadaljuje delo na področju prepoznavanja operativnih izzivov in izmenjave dobrih praks. Vse te razprave bodo upoštevane tudi v prihajajočih revidiranih smernicah agencije EUAA o standardih in kazalnikih. Tudi praktični vodnik agencije o vzpostavitvi in upravljanju centra za prihod in sprejem je v zaključni fazi.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Nekateri ključni izzivi v nacionalnih sprejemnih sistemih ostajajo. Morebitna nova gradnja bi se morala začeti pravočasno, po potrebi pa je treba uvesti vmesne ukrepe za zagotovitev skladnosti z Direktivo (EU) 2024/1346 ter zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti do začetka izvajanja pakta 37 . Izzivi še vedno obstajajo v zvezi z ranljivimi skupinami, ki jih gostijo sprejemni sistemi, kot so mladoletniki brez spremstva in žrtve nasilja na podlagi spola (oddelek 3.10).

Države članice, ki so v zgodnji fazi načrtovanja večnamenskih centrov in tega še niso storile, bi morale sodelovati z agencijo EUAA, da bi razmislile o načrtu in modelih, razvitih posebej za zagotovitev usklajenosti z določbami in načeli pakta.

Na splošno izzivi, povezani z zmogljivostjo in integracijo sistemov upravljanja, kažejo na stalno potrebo po strateškem dodeljevanju virov. Ta postopek za več držav članic še vedno poteka. Komisija še naprej pozorno spremlja primere, ko države članice nameravajo ali že začenjajo zmanjševati svoje sprejemne zmogljivosti, saj želi zagotoviti, da so morebitni taki ukrepi v skladu s splošno potrebo po dobro pripravljenih sistemih. Državam članicam se tudi svetuje, naj zagotovijo, da bo pridržanje popolnoma usklajeno z zakonodajo pakta, pri čemer mora biti pridržanje ukrep v skrajni sili.

Sporočanje podatkov in raven podrobnosti o nacionalnem sprejemnem sistemu je treba dodatno izboljšati, da se zagotovi podlaga za oceno razmer na področju sprejema, vključeno v evropsko letno poročilo o azilu in migracijah 38 . Glede na osrednjo vlogo sprejema bodo potrebna nadaljnja prizadevanja, da bodo statistični podatki o sprejemu dovolj primerljivi in popolni, kar bo omogočilo celovitejšo oceno.

Gradnik 4 – Pravični, učinkoviti in usklajeni azilni postopki

O reformah v zvezi z zakonodajo pakta se še naprej razpravlja v ustreznih forumih. Agencija EUAA je posodobila ustrezne smernice ter operativne standarde in kazalnike o azilnih postopkih, ki naj bi bili dokončani do konca leta, skupaj s praktičnim vodnikom o registraciji in vložitvi prošenj za mednarodno zaščito.

Različne države članice sprejemajo ukrepe za odpravo obstoječih zaostankov v azilnih zadevah in izboljšanje vodenja zadev. To zajema vse od zaposlovanja dodatnega osebja do reformiranja procesov z digitalizacijo in integriranimi sistemi vodenja zadev ter usklajevanja delovnih procesov in postopkov med različnimi deležniki 39 . Različne države članice uporabljajo podporo agencije EUAA, na primer da skupaj razvijajo postopke, zaprosijo za napotitve ali usposabljanja ali da usmerjajo operativno podporo 40 . Sedanje zmanjševanje števila prošenj za azil v Uniji bo državam članicam dodatno pomagalo zmanjšati zaostanke v azilnih zadevah.

Večina držav članic je pri izvajanju zagotovila sodelovanje s pravosodnimi organi 41 . To je ključnega pomena za zagotovitev usklajenosti med nacionalnimi sodnimi praksami in določbami pakta ter omogočanje učinkovitih pravosodnih sistemov, da se skrajša čas obravnave prošenj in povečajo zmogljivosti za obravnavo pritožb.

Kot je navedeno zgoraj, zakonodajni postopek za predloge Komisije v zvezi s konceptom varne tretje države in vzpostavitvijo seznama varnih izvornih držav, ki bo olajšal postopke, še poteka 42 .

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Kljub sprejetim ukrepom so potrebna dodatna prizadevanja za zmanjšanje zaostankov in preprečitev nastajanja novih 43 . To lahko vključuje pravočasen začetek postopkov zaposlovanja, tako za začasne kot tudi dolgoročne ureditve, in usposabljanj, potrebnih za seznanitev osebja z novim okvirom, po možnosti v sodelovanju z agencijo EUAA. Samo z zmanjšanjem zaostankov bodo lahko države članice čim bolj omejile stanje vzporednega delovanja dveh sistemov po juniju 2026 (enega, ki bo temeljil na takrat starem pravnem redu Direktive 2013/32/EU, in drugega, ki bo temeljil na Uredbi (EU) 2024/1348 za zadeve, prejete po 12. juniju 2026).

Vse države članice se spodbuja, naj se še bolj osredotočijo na sodelovanje s sodstvom ter obravnavajo morebitna tveganja preobremenjenosti pravosodnih sistemov in pomanjkanja osebja, tudi glede na skrajšane roke v okviru novih postopkov.

Države članice morajo med prilagajanjem svojih sistemov še naprej zagotavljati učinkovit dostop do azilnih postopkov in uporabo načela nevračanja.

V skladu s Sporočilom 2024/570 o preprečevanju hibridnih groženj, ki izvirajo iz instrumentalizacije migracij, in krepitvi varnosti na zunanjih mejah Unije morajo biti ukrepi, sprejeti za obravnavanje takšne instrumentalizacije migracij na mejah z Belorusijo in Rusijo, ki pomenijo resen poseg v temeljne pravice, kot so pravica do azila in z njo povezana jamstva, začasni, sorazmerni in omejeni na tisto, kar je nujno potrebno, ter zagotavljati spoštovanje bistva teh pravic, hkrati pa izpolnjevati cilje splošnega interesa, ki jih priznava Unija.

Gradnik 5 – Učinkovitejši in pravičnejši postopki vračanja

V okviru skupnih prizadevanj za poenostavitev in racionalizacijo upravnih postopkov, poleg izdajanja negativnih odločb o azilu skupaj z odločbami o vrnitvi 44 , države članice nadgrajujejo svoje nacionalne sisteme za upravljanje primerov vračanja in sprejemajo ukrepe za učinkovitejši postopek vračanja.

Več držav članic je pripravilo načrte za povečanje zmogljivosti za svetovanje pri vračanju. Drugi ukrepi vključujejo okrepitev programov pomoči pri prostovoljnem vračanju, načrte za povečanje človeških zmogljivosti organov, ki upravljajo postopke vračanja, ali ustanovitev uradov za vračanje, da bi se olajšali medinstitucionalni odnosi in povečala učinkovitost postopkov vračanja 45 .

Agencija Frontex bo na zahtevo držav članic dodatno okrepila svojo svetovalno podporo, posebej namenjeno državljanom tretjih držav, ki imajo zaradi pritožbe zoper negativno odločbo o azilu pravico ostati na ozemlju do zaključka preizkusa na prvi stopnji 46 . Poleg tega agencija Frontex pripravlja usposabljanje za strokovnjake za vračanje o sodelovanju s tretjimi državami, informacijskih sistemih za vračanje ter svetovanju na področju vračanja in reintegracije. Vse države članice še naprej aktivno uporabljajo program EU za reintegracijo, ki ga vodi agencija Frontex.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Komisija daje še naprej prednost napredku pri pogajanjih o predlagani uredbi o vračanju 47 , da bi bil dosežen hiter dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom, v vsakem primeru pa pred začetkom uporabe pakta junija 2026. Koordinatorka za vračanje bo še letos pripravila priročnik o učinkovitih delovnih procesih v postopku vračanja na meji. Hkrati službe Komisije v tesnem sodelovanju z državami članicami proučujejo možnost vzpostavitve mehanizmov za podporo tistim državam članicam, ki še ne izdajajo odločb o vrnitvi hkrati z negativnimi odločbami o azilu, da bi razvile zmogljivosti in postopke za to.

Agencija Frontex bo še naprej evidentirala informacijske sisteme držav članic za upravljanje primerov vračanja z izvajanjem analiz vrzeli in svetovanjem o nadaljnjih izboljšavah ter si prizadevala za vzpostavitev povezav med informacijskimi sistemi agencije Frontex in nacionalnimi informacijskimi sistemi držav članic za upravljanje primerov vračanja. Splošneje agencija Frontex trenutno ocenjuje, kako najbolje prilagoditi podporo državam članicam pri izvajanju prisilnih in prostovoljnih vrnitev v okviru pakta. To bi lahko vključevalo vzpostavitev dodatnih poti za vračanje, olajšanje odhodov z obrobnih letališč ter zmožnost prožnega odzivanja na zahteve po čarterskih letih, napovedane v zadnjem trenutku. Agencija Frontex lahko na zahtevo držav članic napoti tudi spremljevalce in podporne uradnike ter specializirane skupne mobilne skupine za vračanje. Poleg tega bo razširila geografsko pokritost programa EU za reintegracijo.

Gradnik 6 – Uresničevanje odgovornosti

Na horizontalni ravni so bila nova izvedbena pravila za Uredbo (EU) 2024/1351 dokončno oblikovana julija, njihovo dokončno sprejetje pa je predvideno za oktober. Pravila zajemajo pravila o odgovornosti in tudi elemente solidarnostnega mehanizma. V njih so opredeljeni načini izmenjave informacij med državami članicami ter praktične podrobnosti za učinkovito izvajanje pravil o odgovornosti iz navedene uredbe (t. i. dublinska pravila) in solidarnostnega mehanizma, s čimer se učinkovito dosega več ključnih mejnikov v okviru šestega in sedmega gradnika skupnega izvedbenega načrta.

V podporo reformam pravil o odgovornosti v skladu z Uredbo (EU) 2024/1351 je agencija EUAA objavila dve predlogi obrazcev za iskanje družinskih članov 48 , Praktični vodnik o iskanju družinskih članov 49 in Smernice o razgovorih na daljavo iz aprila 2025 50 . Pripravlja tudi revizijo Smernic agencije EUAA o dublinskem postopku: operativni standardi in kazalniki, načrtovano za leto 2026.

Države članice še naprej napredujejo pri reformah, povečujejo število osebja, zagotavljajo usposabljanje o novih pravilih o odgovornosti, vzpostavljajo namenske zmogljivosti, izpopolnjujejo postopke za ranljive skupine ali družine in nadgrajujejo svojo informacijsko infrastrukturo 51 . Sprejemajo tudi ukrepe za zmanjšanje možnosti in spodbud za nedovoljeno gibanje z reformami sprejemnega sistema (glej oddelek 3.4 zgoraj), kot je vzpostavitev dublinskih centrov, ter z zakonodajnimi spremembami, ki uporabljajo nove določbe o omejevanju svobode gibanja, pa tudi z okrepljenim dvostranskim sodelovanjem.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Na ravni držav članic še vedno obstajajo sistemski izzivi, zlasti pomanjkanje osebja, kopičenje zaostankov, nezadostne sprejemne zmogljivosti za prihajajoče predaje in pobegi prosilcev. Da bi zagotovili celovito izvajanje novega sistema, je bistveno poslati jasno sporočilo, da pravil o odgovornosti ni mogoče zaobiti.

Ker so vzpostavljeni pogoji za predaje v vse države članice in iz njih ter glede na veljavna pravila bi jih bilo treba izvajati v vse države članice. Brez tega učinkovit prehod na nova pravila in uspešno delovanje letnega solidarnostnega cikla nista mogoča.

Kot je poudarjeno v evropskem letnem poročilu o azilu in migracijah ter tudi v prejšnjem sporočilu o stanju izvajanja pakta, morajo države članice odpraviti morebitne preostale operativne ali zmogljivostne omejitve. To vključuje tudi ukrepe v zvezi z drugimi ključnimi gradniki, zlasti pogoji za sprejem in priložnostmi za zgodnje vključevanje. Tesno je povezano tudi z učinkovitim izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1358.

Na podlagi novih pravil agencija eu-LISA zdaj razvija tehnične in operativne ukrepe za komunikacijo med državami članicami prek omrežja DubliNet. Poleg tega bo agencija EUAA objavila revizijo Smernic agencije EUAA o dublinskem postopku: operativni standardi in kazalniki.

Gradnik 7 – Uresničevanje solidarnosti

Začetek izvajanja prvega letnega cikla upravljanja migracij in vzpostavitev prvega solidarnostnega sklada sta ključna rezultata pakta, prepletena z vidikom odgovornosti v okviru reform. Evropsko letno poročilo o azilu in migracijah, ki vključuje tudi napoved prihodov, zagotavlja dokazno podlago za izvedbeni sklep Komisije in predlog Komisije za izvedbeni akt Sveta 52 .

Pripravljalno delo za izvajanje solidarnostnega mehanizma se je nadaljevalo v okviru solidarnostne platforme, prav tako tudi priprava praktičnega vodnika agencije EUAA o operativnem izvajanju premestitev in poravnavi obveznosti, ki se pričakuje marca 2026. Tekoče skupno delo Komisije, agencij Unije in držav članic v okviru mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje 53 je prineslo zadovoljiv rezultat pri posredovanju in zbiranju podatkov za namene letnega cikla upravljanja migracij, kar je zagotovilo trdno in objektivno podatkovno podlago za oceno migracijskih razmer v Uniji.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Naslednji koraki so opredeljeni v evropskem letnem poročilu o azilu in migracijah. Najpomembneje je, da se bodo morale države članice dogovoriti o skupni ravni solidarnosti in opredeliti svoje zaveze na solidarnostnem forumu Unije na visoki ravni, da bi dosegle dogovor o solidarnostnem skladu. Hkrati potekajo v Komisiji in državah članicah priprave za operacionalizacijo solidarnostnega mehanizma, zlasti s prizadevanji za vzpostavitev solidarnostnega foruma na tehnični ravni.

Skupna dokazna podlaga in izmenjava podatkov ostajata bistveni za uspešno izvajanje pakta. Države članice se spodbuja, naj še naprej sodelujejo z agencijami Unije in Eurostatom pri zbiranju in posredovanju točnih in pravočasnih podatkov, ob upoštevanju določenih rokov in skupno dogovorjene opredelitve kazalnikov. Poteka racionalizacija podatkov o mednarodni zaščiti, da bi se zagotovil enoten sklop uradne evropske statistike o mednarodni zaščiti 54 . Izboljšanje zbiranja in kakovosti podatkov se bo nadaljevalo, tudi s sprejetjem Uredbe (EU) 2024/1358.

Gradnik 8 – Pripravljenost in kontingenčno načrtovanje

Večina držav članic je sprejela nacionalne kontingenčne načrte na področju sprejema in azila ter jih priglasila agenciji EUAA 55 , potem ko so bili v predlogi, ki jo je zagotovila agencija EUAA, določeni skupni in primerljivi standardi. S tem so dosegle še en pomemben mejnik, določen v zakonodaji.

Večina nacionalnih kontingenčnih načrtov, priglašenih agenciji EUAA, odraža osrednje elemente predloge (azil, sprejem in mladoletniki brez spremstva), čeprav z različno stopnjo popolnosti in jasnosti 56 . Večina načrtov je vključevala tudi podrobne scenarije z jasnimi kazalniki in pragovi ter povezave med scenariji in odzivnimi ukrepi. V večini načrtov je pojasnjen postopek za aktivacijo/deaktivacijo ustreznih scenarijev 57 . Pregled ureditev upravljanja se je prav tako razlikoval, pri čemer so nekatere države članice podrobneje opisale, kako so bili različni organi vključeni v oblikovanje načrta ter kako bodo vključeni v njegovo aktivacijo v različnih scenarijih in na različnih področjih.

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Komisija in agencija EUAA sta v stiku z državami članicami glede tega, kako okrepiti popolnost in jasnost načrtov. Nekatera splošna področja izboljšav se nanašajo na boljšo opredelitev dobro oblikovanih in merljivih kazalnikov za vsak scenarij. Poleg tega bi morali načrti zajemati jasne odzivne ukrepe po posameznih področjih in scenarijih. To vključuje morebitno uporabo podpore agencije EUAA. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za pripravljenost (npr. logistika in priprava javnih naročil, ustvarjanje zalog, usposabljanje ali rezervne sprejemne zmogljivosti), da se zagotovi prožna in učinkovita uporaba zmogljivosti, in jih vključiti v kontingenčni načrt. Čeprav so skoraj vse države članice navedle povezave z drugimi ustreznimi kontingenčnimi načrti (npr. meje, primeri vračanja), pa vse niso vključile takih sklicev. V večini načrtov niso pojasnjeni postopek in akterji, ki bi bili vključeni v zagotavljanje obveznih revizij, predvidenih v Direktivi (EU) 2024/1346.

Kot so navedle nekatere države članice, bi lahko tekoče zakonodajne in upravne priprave za začetek uporabe pakta še vedno vplivale na vsebino njihovih kontingenčnih načrtov. Komisija zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi načrti po potrebi posodobljeni in sporočeni agenciji EUAA do začetka uporabe pakta. Priporočljivo bi bilo tudi zagotoviti krepitev zmogljivosti in preskušanje načrtov.

Gradnik 9 – Novi zaščitni ukrepi za prosilce za mednarodno zaščito in ranljive osebe ter okrepljeno spremljanje temeljnih pravic

V zadnjih nekaj mesecih je večina držav članic pojasnila svoje ureditve v zvezi s pravnim svetovanjem. V nekaterih primerih morajo države članice uvesti zakonodajne spremembe, ki so trenutno v pripravi 58 . Medtem ko več držav še naprej uporablja obstoječe ureditve, jih na operativni ravni večina uvaja spremembe z razširitvijo obstoječih ureditev ali vzpostavitvijo novih. Velika večina držav članic načrtuje sodelovanje s partnerji, neodvisnimi agencijami in/ali odvetniki oziroma združenji za pravno pomoč 59 . Podobno je večina držav članic do zdaj opredelila partnerje ali institucionalne ureditve za vzpostavitev mehanizma za spremljanje temeljnih pravic. V večini primerov bo naloga dodeljena obstoječim varuhom človekovih pravic 60 .

Kar zadeva zaščitne ukrepe, je agencija EUAA septembra 2025 dokončala gradivo o zagotavljanju informacij v zvezi z novimi postopki in izdala Praktični vodnik za brezplačno pravno svetovanje v upravni fazi postopka 61 . Za države članice je bila zlasti uvedba preverjanja razlog za ponovno osredotočenost in usposabljanje, zlasti v povezavi z ugotavljanjem ranljivosti in odzivanjem nanjo 62 . V okviru teh prizadevanj se organizirajo usposabljanja. Za podporo zgodnjemu prepoznavanju ter ustreznim in usklajenim odzivom navedeni novi nabor orodij za preverjanje (oddelek 3.3) vključuje tudi praktično prilogo o izvajanju predhodnega pregleda ranljivosti. Poleg tega je na voljo prilagojeno usposabljanje 63 . Agencija EUAA zaključuje tudi revizijo širšega modula usposabljanja „Uvod v ranljivost“, da bi odražal zakonodajo iz pakta. Kar zadeva vračanje, agencija Frontex v sodelovanju z drugimi deležniki razvija mobilno aplikacijo za delo z ranljivimi skupinami, ki vključuje tudi pregled ranljivosti. Agencija za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija FRA) še naprej svetuje institucijam Unije in nacionalnim vladam o temeljnih pravicah.

Države članice so se osredotočile tudi na ukrepe v zvezi z otroki, ki vključujejo korake za zagotovitev ustreznega sprejema, v nekaterih primerih spremembe postopkov ugotavljanja starosti ter nadaljnje ukrepanje v zvezi z imenovanjem skrbnikov in njihovim nadzorom 64 .

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Države članice, ki še niso opredelile ureditev v zvezi s pravnim svetovanjem 65 ali neodvisnim mehanizmom za temeljne pravice 66 , bi to morale storiti. Vse države članice bi morale obravnavati vsa odprta vprašanja v zvezi z zagotavljanjem usposobljenosti in ustrezne neodvisnosti ter jasno opredeliti pristojnosti in odgovornosti. To pomeni, da se je treba izogniti razdelitvi te vloge med različne akterje oziroma jasno opredeliti vodilno vlogo, kadar so izbrane sestavljene ureditve. Agencija FRA na podlagi svojih smernic iz decembra 2024 v zvezi z vzpostavitvijo samega mehanizma trenutno pripravlja metodološke smernice za delo bodočih imenovanih opazovalcev.

Še vedno je treba reševati tudi izzive v zvezi z ranljivimi skupinami, ki jih gosti sprejemni sistem, kot so mladoletniki brez spremstva in žrtve nasilja na podlagi spola. Vzpostavljene bi morale biti zadostne in ustrezne sprejemne zmogljivosti za mladoletnike brez spremstva, ki načeloma ne bi smeli biti nastanjeni skupaj z odraslimi. Države članice bi morale okrepiti prizadevanja za zagotovitev pravočasnih in ustreznih zastopnikov za mladoletnike v vseh fazah azilnega postopka ter otrokom zagotoviti dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev v skladu s paktom. V zveznih sistemih je treba posebno pozornost nameniti uskladitvi zakonodaje in prakse na vseh ravneh oblasti.

Naslednje srečanje strokovne skupine Komisije za otroke v procesu migracije bo osredotočeno predvsem na reforme skrbništva, ki se zahtevajo s paktom. V zvezi s tem si agencija FRA prizadeva posodobiti Priročnik o skrbništvu za otroke brez spremstva iz leta 2014 v skladu z določbami, uvedenimi s paktom. Še letos bo agencija EUAA objavila posodobitev smernic za ugotavljanje starosti iz leta 2018 (3. izdaja).

Gradnik 10 – Integracija in zakonite poti do zaščite

Preselitev in zakonite poti: Komisija je predstavila predlog prvega dvoletnega načrta Unije za preselitev in humanitarni sprejem (v nadaljnjem besedilu: načrt Unije). Cilj predloga načrta Unije je določiti skupno število državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo zaščito, ki naj bi jih države članice v Uniji sprejele v letih 2026 in 2027. Odraža razpravo na sejah Odbora na visoki ravni za preselitev in humanitarni sprejem, prostovoljne prispevke sodelujočih držav članic ter predvidene svetovne potrebe po preselitvi, ki jih je opredelil UNHCR. V predlaganem načrtu Unije so opredeljene regije, iz katerih naj bi potekal sprejem, da bi se zagotovile izvedljive varne alternative nedovoljenim potovanjem ter dodatno okrepila vloga preselitve in humanitarnega sprejema pri vzpostavljanju partnerstev s tretjimi državami.

Agencija EUAA zagotavlja podporo državam članicam s tovrstnimi potrebami in predčasno zaključuje posodobitev svojih modulov usposabljanja o dopolnilnih poteh ter o fazi izbora v okviru preselitve in humanitarnega sprejema, in sicer do konca leta 2025.

Integracija upravičencev do mednarodne zaščite: večina držav članic si je prizadevala za vključitev določb pakta, povezanih z integracijo in ukrepi za zgodnjo integracijo, v nacionalne postopke izvajanja in prenosa. Kot je bilo ugotovljeno junija, je več držav članic v nacionalnih izvedbenih načrtih obravnavalo potrebo po večjih naložbah ali podpori nadaljnjim ukrepom integracije, vključno z razvojem ukrepov za zgodnjo integracijo ter učinkovitejšega postopka za priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti. Nekatere države članice so napredovale pri nacionalnih strategijah integracijo 67 ali si prizadevajo za razširitev prizadevanj za integracijo z novimi ali zgodnejšimi tečaji integracije in jezikovnimi tečaji 68 .

Ključni izzivi in naslednji koraki:

Svet bo moral na podlagi predloga Komisije do konca leta sprejeti načrt Unije za preselitev in humanitarni sprejem. Komisija je pripravljena države članice podpreti pri njegovem izvajanju.

Delujoča in skladna politika integracije, vključno z ukrepi za zgodnjo integracijo, ostaja predpogoj za podporo samostojnosti prosilcev, spodbujanje socialne kohezije in omogočanje, da upravičenci do mednarodne zaščite čim prej prispevajo k družbam gostiteljicam 69 . Prispeva tudi k zmanjšanju spodbud za nedovoljeno gibanje.

Čeprav so ukrepi za podporo integraciji ključnega pomena, se še vedno zelo razlikujejo, več držav članic pa mora še okrepiti svoja prizadevanja, zlasti glede podpore za dostop do ustreznih stanovanj, podpore vključevanju na trg dela, priznavanja kvalifikacij in vzpostavitve ukrepov za zgodnjo integracijo 70 . Da bi države članice povečale učinkovitost svoje podpore, bi si morale dodatno prizadevati za zagotavljanje prilagojenih ukrepov za posebne potrebe in odpravo ovir za ciljne skupine, kot so ženske migrantke, otroci ali osebe s potrebami, povezanimi z duševnim zdravjem, kot je poudarjeno v vmesnem pregledu akcijskega načrta za integracijo in vključevanje.

Komisija še naprej podpira politike integracije držav članic z zagotavljanjem financiranja (tudi za dolgoročno integracijo v okviru kohezijskih skladov Unije), razvojem smernic in spodbujanjem partnerstev na več ravneh, ki vključujejo migrante, družbe gostiteljice, lokalne in regionalne organe, socialne in gospodarske partnerje, civilno družbo ter zasebni sektor.

Zaključek

V naslednjih osmih mesecih je treba doseči trajen napredek, da bi se zagotovil uspešen začetek izvajanja reform pakta, kar bo zagotovilo stabilne temelje za prihodnje ukrepanje Unije na področju upravljanja migracij in azila. Za to si je treba prizadevati že zdaj, v prihodnosti pa bo potrebno skupno delo.

Osredotočiti bi se bilo treba na izzive, opisane v tem poročilu, pri tem pa zagotoviti, da sistemi solidarnosti in odgovornosti delujejo, da so sistemi Eurodac pripravljeni, da so vzpostavljene ureditve za postopek na meji ter da so v vseh državah članicah zagotovljene ustrezne sprejemne zmogljivosti. Nadaljnji pomembni elementi pakta so spremljanje temeljnih pravic, pravno svetovanje in nove določbe o zaščitnih ukrepih za ranljive skupine.

Komisija ostaja v celoti zavezana tej poti ter bo svoje delo nadaljevala na horizontalni in tudi dvostranski ravni prek dela posebnih skupin za posamezne države.

Z začetkom izvajanja letnega cikla upravljanja migracij je treba doseči napredek pri odpravljanju obstoječih pomanjkljivosti dublinskega sistema in se v celoti pripraviti na uporabo okvira odgovornosti iz Uredbe (EU) 2024/1351. Hkrati se bodo nadaljevala prizadevanja za izvajanje solidarnostnega sklada.

Na ravni Unije bo pomemben rezultat sprejetje evropske strategije za upravljanje azila in migracij decembra 2025. Ta strategija bo temeljila na nacionalnih strategijah, ki so jih države članice junija predložile Komisiji in ki zajemajo tako notranjo kot zunanjo razsežnost migracij v okviru celovitega in celostnega pristopa.

Komisija bo naslednje stanje izvajanja pakta Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila marca 2026.

(1)

Glej prvo poročilo o stanju izvajanja pakta o migracijah in azilu, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52025DC0319 .

(2)

Skupni izvedbeni načrt za pakt o migracijah in azilu – Evropska komisija .

(3)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, ter razveljavitvi Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive Sveta 2001/40/ES in Odločbe Sveta 2004/191/ES (COM(2025) 101 final), EUR-Lex – 52025PC0101 – SL – EUR-Lex ; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2024/1348 glede vzpostavitve seznama varnih izvornih držav na ravni Unije (COM(2025) 186 final), EUR-Lex – 52025PC0186 – SL – EUR-Lex ; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2024/1348 glede uporabe koncepta „varna tretja država“ (COM(2025) 259 final), EUR-Lex – 52025PC0259 – SL – EUR-Lex .

(4)

Zlasti Agencija Evropske unije za azil, agencije eu-LISA, Frontex in Europol ter Agencija Evropske unije za temeljne pravice.

(5)

Belgija, Češka, Estonija, Irska, Grčija, Italija, Litva, Romunija in Slovaška.

(6)

Na primer delovna skupina za azil in priseljevanje Združenja evropskih upravnih sodnikov.

(7)

Hrvaška, Madžarska, Luksemburg in Romunija svojih strategij še niso posredovali. Romunija je Komisiji predložila osnutek, ki še čaka na dokončno sprejetje, medtem ko sta Luksemburg in Hrvaška sporočila zamude.

(8)

Bolgarski organi so na primer pripravili šestmesečno poročilo o izvajanju nacionalnega izvedbenega načrta in posodobili svoj nacionalni izvedbeni načrt, pri čemer so upoštevali izid dialoga o financiranju pakta s Komisijo in napredek, dosežen pri praktičnem izvajanju.

(9)

Med njimi sta Češka in Grčija.

(10)

Avstrija, Danska, Ciper, Estonija, Litva, Nizozemska, Portugalska in Španija so zaključili pripravo ali pa so v zaključni fazi. Nemčija je predlog Parlamentu predložila 12. septembra. V Bolgariji, na Hrvaškem, Finskem, v Franciji, na Irskem, v Italiji, na Malti, na Slovaškem, v Sloveniji in na Švedskem priprava še poteka. Države članice, ki še niso zaključile pregleda zakonodaje za vsa področja ali dele področij, ki jih zajema pakt, so Belgija, Grčija in Romunija.

(11)

Na primer v Avstriji, Bolgariji, na Hrvaškem, Cipru, na Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Nemčiji, na Irskem, v Litvi, na Nizozemskem, Portugalskem, v Sloveniji in na Švedskem.

(12)

Zakonodajni pregled v Belgiji in Romuniji še poteka, v Grčiji je delno še nedokončan, v Latviji in na Poljskem pa so možne zamude.

(13)

Na primer, vzpostavitev postopkov na meji in preverjanja (po potrebi tudi z večnamenskimi centri), ustrezne naložbe v sistem Eurodac in druge prilagoditve, povezane z informacijsko tehnologijo, zagotavljanje ustreznih sprejemnih zmogljivosti, tudi v skladu s pravnimi obveznostmi glede ustreznih zmogljivosti vsake države članice na zunanji meji, ter vzpostavitev neodvisnih in učinkovitih nacionalnih mehanizmov za spremljanje temeljnih pravic in brezplačnega pravnega svetovanja.

(14)

Madžarska.

(15)

Belgija, Nemčija (uporaba okvirnih pogodb), Bolgarija in Hrvaška (začetek javnega naročanja).

(16)

Hrvaška, Češka, Estonija, Grčija, Nizozemska, Romunija, Španija, Švedska.

(17)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska, Portugalska, Slovaška in Slovenija.

(18)

Madžarska.

(19)

Dne 24. julija so bile izglasovane spremembe naslednjih aktov, ki bodo kmalu sprejete: izvedbena sklepa Komisije C(2021) 6176 in C(2021) 6174 o določitvi tehničnih pravil za ustvarjanje povezav med podatki iz različnih informacijskih sistemov EU v skladu s členom 28(7) Uredbe (EU) 2019/817 in členom 28(7) Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta ter izvedbena sklepa Komisije C(2023) 645 in C(2023) 649 o določitvi in razvoju standarda univerzalnega formata sporočil (UMF) v skladu z Uredbo (EU) 2019/817 in Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta. Sprememba delegiranega sklepa o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede priročnika o postopkih in pravilih, potrebnih za poizvedbe, preverjanja in ocene (za vizume za kratkoročno bivanje, vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje), pripravljenega v skladu s členoma 9h in 22b, zamuja.

(20)

Med zadevnimi državami članicami so Avstrija, Malta, Slovenija in Grčija.

(21)

Države članice, ki so septembra agenciji eu-LISA sporočile, da so že začele s preskušanjem, so Francija, Irska, Luksemburg, Romunija in Švedska.

(22)

Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija.

(23)

Poleg Belgije, Finske, Luksemburga, Češke, Cipra, Francije, Malte in Nizozemske, ki so bili omenjeni v prvem poročilu o stanju izvajanja pakta, so dosegle ustrezne zmogljivosti ali dobro napredujejo še Avstrija, Irska, Portugalska, Švedska in Litva.

(24)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Ciper, Estonija, Francija, Grčija, Irska, Litva, Nizozemska, Poljska in Španija so trenutno na dobri poti, da začnejo izvajati preverjanje.

(25)

Zbirka orodij za preverjanje vključuje predloge obrazcev za preverjanje in prilogo, v kateri je opisan postopek iskanja po ustreznih podatkovnih zbirkah, predlogo za zagotavljanje informacij na podlagi člena 11 Uredbe (EU) 2024/1356 in praktično prilogo o izvajanju predhodnega pregleda ranljivosti. Vključuje tudi podroben dokument z navodili po korakih za izvajanje preverjanja, ki zagotavlja praktično pomoč pri uporabi predlog in vodenju postopka preverjanja, ter opis ponudb usposabljanja, ki jih agencija Frontex in agencija EUAA ponujata v zvezi s preverjanjem.

(26)

Med njimi so Danska, Nemčija, Finska, Italija, Litva, Slovenija in Portugalska, od katerih se vsaka sooča z enim ali več navedenimi izzivi.

(27)

To bi lahko veljalo za Hrvaško, Irsko, Estonijo, Italijo, Latvijo in Romunijo ter zadevalo začasne zmogljivosti ali ureditve v zvezi z osebjem. Grčija in Bolgarija bosta dosegli ustrezno zmogljivost, vendar bo treba zagotoviti kakovost zmogljivosti.

(28)

Ker še ni izbranih zmogljivosti ali začetih postopkov javnega naročanja, bi lahko v Nemčiji, Latviji, Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji prišlo do zamud.

(29)

Na primer Grčija, Italija, Španija in Ciper.

(30)

Med njimi so Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

(31)

Na primer Irska, Romunija in Švedska.

(32)

O tem razmišljajo Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska.

(33)

To vključuje Avstrijo, Ciper, Češko, Italijo, Litvo, Portugalsko in Slovenijo.

(34)

Na primer Češka, Estonija, Italija, Hrvaška, Francija, Bolgarija, Portugalska in Španija.

(35)

Na podlagi razpoložljivih podatkov je zdaj mogoče pridobiti pregled nad številom oseb, vključenih v uradne nacionalne sprejemne sisteme držav članic, kar se razume kot sklop ureditev, vzpostavljenih za nastanitev prosilcev za azil v skladu z Direktivo (EU) 2024/1346. Vendar pa trenutni podatki ne zajemajo podpore za pridobitev nastanitve, ki se upravičencem do začasne zaščite zagotavlja zunaj ureditve iz Direktive (EU) 2024/1346, prav tako niso dovolj podrobni, da bi bilo mogoče primerjati razmere na področju sprejema v različnih državah članicah.

(36)

Osebe v sprejemnem sistemu (skupno število oseb v sprejemnem sistemu, vključno z razčlenitvijo po pravnem statusu oseb v sprejemu in številu mladoletnikov brez spremstva) in zmogljivost sprejemnega sistema (skupno število postelj, ki so na voljo ob koncu obdobja poročanja).

(37)

Pomisleki se nanašajo na primer na Belgijo, kjer sodišča še naprej ugotavljajo, da ni ustreznih pogojev za sprejem. Drugi pomisleki se nanašajo tudi na Bolgarijo, Ciper, Hrvaško, Latvijo, Grčijo in Nizozemsko.

(38)

Na splošno se organizacija sprejemnih sistemov po Uniji razlikuje. Upravičenci do začasne zaščite, ki prejemajo podporo za pridobitev nastanitve zunaj tega sistema, se v sporočenih podatkih držav članic ne upoštevajo.

(39)

Države članice, ki so trenutno vključene v te različne reforme, so Belgija, Ciper, Finska, Nemčija, Irska, Italija in Malta.

(40)

Na primer Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Nemčija, Grčija, Italija in Litva.

(41)

Več držav članic je dalo poudarek na krepitev sodstva, med njimi Avstrija, Češka, Litva, Luksemburg, Finska in Estonija. Na primer, v Avstriji je zvezno upravno sodišče začelo izvajati interni projekt „Ready 4 GEAS“.

(42)

V zvezi s prvim je Evropski parlament imenoval svojega poročevalca, prvi tehnični sestanek pa je potekal 25. septembra. Svet je začel oblikovati svoje stališče, razprave pa potekajo v okviru Delovne skupine za azil. Kar zadeva predlog za seznam varnih izvornih držav na ravni Unije, razprave v Svetu napredujejo, dansko predsedstvo pa pripravlja kompromisni predlog. Evropski parlament je imenoval svojega poročevalca, septembra pa sta potekala dva tehnična sestanka.

(43)

Države članice, ki se soočajo s tovrstnimi izzivi, so Belgija, Hrvaška, Estonija, Nemčija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija. Hkrati so se v več državah članicah, vključno z Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Ciprom, Finsko, Nemčijo, Litvo, Malto, Slovaško in Švedsko, nerešene zadeve v obdobju od junija 2024 do junija 2025 zmanjšale za 24 % do 50 %.

(44)

V skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2024/1348.

(45)

To vključuje Avstrijo, Italijo, Romunijo, Slovenijo (svetovanje), Ciper, Bolgarijo in Češko (pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji, v zvezi z uradi za vračanje: Bolgarijo, Švedsko).

(46)

Glej člena 38 in 68 Uredbe (EU) 2024/1348.

(47)

(48)

Obrazec za iskanje družinskih članov – otrok | Agencija Evropske unije za azil in Obrazec za iskanje družinskih članov – odrasla oseba | Agencija Evropske unije za azil .

(49)

Practical Guide on Family Tracing Part I (Praktični vodnik o iskanju družine, del I): https://euaa.europa.eu/publications/practical-guide-family-tracing-part-i-principles-practices ; Practical Guide on Family Tracing Part II (Praktični vodnik o iskanju družine, del II): https://euaa.europa.eu/publications/practical-guidefamily-tracing-part-ii-tracing-AMMR.

(50)

EUAA Guidance on Remote Interviews (Smernice agencije EUAA o razgovorih na daljavo): https://euaa.europa.eu/publications/guidance-remote-interviews .

(51)

To vključuje Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Estonijo, Nemčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Malto in Portugalsko.

(52)

Glej člene 9, 11 in 12 Uredbe (EU) 2024/1351.

(53)

Mreža EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje, ki je zgodnji rezultat pakta, je operativni okvir, ki združuje ustrezne deležnike Unije, za spremljanje in predvidevanje migracijskih tokov in razmer. Vzpostavljena je bila s Priporočilom Komisije (EU) 2020/1366 z dne 23. septembra 2020 o mehanizmu EU za pripravljenost in upravljanje kriz, povezanih z migracijami – EUR-Lex – 32020H1366 – SL – EUR-Lex .

(54)

Za izboljšanje statistike o mednarodni zaščiti je vzpostavljen skupni projekt EUAA-EUROSTAT.

(55)

Poljska in Madžarska svojih kontingenčnih načrtov še nista priglasili agenciji EUAA.

(56)

Pomisleki so na primer povezani z neobstojem azila v načrtu (Francija), neobstojem ali nejasnostjo odzivnih ukrepov v zvezi z mladoletniki brez spremstva (Ciper, Estonija, Nizozemska, Portugalska in Španija), ukrepov za pripravljenost in odzivnih ukrepov (Ciper) ter nejasnostjo glede ukrepov po scenarijih (Estonija in Nizozemska). Večina teh držav članic je potrdila, da nameravajo načrte revidirati in dopolniti, da bi jih bolje uskladile s predlogo agencije EUAA. Ciper, Estonija in Nizozemska svoje načrte že revidirajo ob podpori agencije EUAA.

(57)

30. julija 2025 so bile državam članicam poslane skupne navedbe za obveščanje Komisije in agencije EUAA o aktivaciji in deaktivaciji načrta v primerih, predvidenih v Direktivi (EU) 2024/1346.

(58)

To vključuje Ciper, Avstrijo, Finsko, Španijo, Bolgarijo, Nizozemsko, Slovenijo in Švedsko.

(59)

Na primer Avstrija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška (čeprav nadgrajuje sedanji sistem), Češka, Irska (odbor za pravno pomoč), Italija, Latvija, Litva, Portugalska, Romunija, Slovaška (razširja sedanjo ureditev), Slovenija, Španija, Nizozemska, Nemčija in Finska se opirajo na notranje ureditve.

(60)

V večini primerov je ali bo naloga dodeljena obstoječemu varuhu človekovih pravic (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Latvija, Litva, Estonija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška), čeprav obstajajo izjeme, kot sta Hrvaška in Nizozemska. V Romuniji je varuh človekovih pravic to nalogo že uradno prevzel. Irska predlaga vzpostavitev neodvisnega nadzornega mehanizma prek glavnega inšpektorja za azilne postopke in postopke na meji, ki bi mu podporo zagotavljal svetovalni odbor.

(61)

Do konca leta bo gradivo o zagotavljanju informacij prevedeno v 23 jezikov Unije in še 20 drugih jezikov.

(62)

Avstrija je na primer začela izvajati pobudo za vzpostavitev uradnikov za ranljive skupine in okrepitev sodelovanja z UNHCR.

(63)

Vulnerability in the Pact on Migration and Asylum (Ranljivost v paktu o migracijah in azilu), https://euaa.europa.eu/publications/euaa-tailor-made-training-plan-pact-migration-and-asylum .

(64)

Tu pakt prispeva k širšim reformam: po obdobju prezasedenosti, ki je pokazalo, da sta potrebni razširitev in reforma sprejemnega sistema, se bo trden irski sistem za zaščito otrok z izvajanjem pakta še okrepil.

(65)

Grčija in Madžarska.

(66)

Med njimi so iz različnih razlogov: Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Malta, Slovenija, Španija in Švedska.

(67)

Malta je januarja 2025 predstavila strategijo in akcijski načrt za integracijo (2025–2030).

(68)

Na primer Avstrija, Češka, Estonija, Italija, Luksemburg in Slovenija.

(69)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (COM(2020) 758 final), EUR-Lex – 52020DC0758 – SL – EUR-Lex .

(70)

Kot so Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Madžarska, Latvija, Slovaška in Romunija.

Top

Choose the experimental features you want to try