EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.3.2025

COM(2025) 98 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o solidarnosti in nekaterih vidikih v zvezi s skladiščenjem plina na podlagi Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta

1.Uvod

Podzemna skladišča plina so ključnega pomena za zanesljivo oskrbo EU z energijo. S skupno zmogljivostjo 1 147 TWh (približno 105 milijard kubičnih metrov, kar ustreza približno tretjini skupnega povpraševanja EU) zagotavljajo bistveno sezonsko prilagodljivost plinskega sistema, pri čemer se običajno iz njih zagotovi 25–35 % plina, ki se dejansko porabi v EU, pozimi pa so pogosto glavni vir oskrbe. Skladišča plina omogočajo učinkovitejšo uporabo plinskega sistema EU, saj zmanjšujejo potrebo po velikih uvoznih tokovih v obdobjih največje porabe, ko so cene plina višje, ter preprečujejo, da bi bile naložbe v infrastrukturo za prenos preobsežne, s čimer prispevajo k stabilnosti cen in blaženju pretresov na strani ponudbe.

EU je leta 2021 doživela daljše obdobje nestanovitnih in visokih cen energije, kar je bilo med drugim posledica nižje ravni napolnjenosti skladišč od običajne. Zaradi povečane geopolitične napetosti po obsežni ruski invaziji na Ukrajino v začetku leta 2022 so se povečale negotovosti in razkrila potreba po ustrezno napolnjenih skladiščih plina za prihodnje zime.

Sozakonodajalca sta zato junija 2022 sprejela predlog Komisije za spremembo 1 Uredbe (EU) 2017/1938 o zanesljivosti oskrbe s plinom (v nadaljnjem besedilu: uredba o zanesljivosti oskrbe s plinom) 2 . V predlogu spremembe so med drugim določeni obvezni letni cilji napolnjenosti do 1. novembra vsako leto, in sicer 80 % leta 2022 in 90 % od leta 2023 naprej, ter krivulje polnjenja za doseganje teh ciljev. Države članice brez skladišč plina morajo vsaj 15 % svoje letne porabe plina skladiščiti v drugi državi članici. Poleg tega je bila z Uredbo (EU) 2022/1032 oziroma uredbo o skladiščenju plina uvedena tudi obveznost certificiranja operaterjev skladiščnih sistemov v vsaki državi članici. 

Skupaj so se ti ukrepi izkazali za ključne pri premagovanju nezadostne oskrbe s plinom ter so znatno prispevali k zmanjšanju negotovosti na trgu in nestanovitnosti cen. Scenarij dramatičnega porasta cen plina iz leta 2022 se leta 2023 oziroma 2024 ni ponovil, z obveznostjo certificiranja operaterjev skladiščnih sistemov pa se je odpravila praksa iz leta 2021, ko so bila nekatera skladišča plina v lasti tretjih oseb namerno napolnjena pod zmogljivostjo ali pozno pred zimskimi meseci.

Vendar je zanesljivost oskrbe EU še vedno izpostavljena tveganjem zaradi geopolitične nestabilnosti, zlasti morebitnega nadaljnjega ruskega izsiljevanja z oskrbo s plinom v okviru vojaške agresije Rusije proti Ukrajini. Zaradi teh tveganj se bo verjetno podaljšalo obdobje zaostrenih razmer in negotovosti na trgu plina ter bo poudarjena ključna vloga, ki jo bodo skladišča še naprej imela za zanesljivost oskrbe EU. Ta ugotovitev je bila nedavno potrjena v obsežnem poročilu Računskega sodišča o ukrepih EU za energetsko varnost 3 .

To poročilo zagotavlja pregled izvajanja uredbe o skladiščenju plina v letu 2024. V veliki meri sledi strukturi, vzpostavljeni s prejšnjima letnima poročiloma, vendar uvaja nekatere nove elemente, ki odražajo zakonodajne spremembe, uvedene s sprejetjem Uredbe (EU) 2024/1789 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika (uredba o trgu plina) in spremembi uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom. Novi elementi se nanašajo predvsem na oceno tveganja in določbe o solidarnosti. Posodobitve ukrepov za skladiščenje plina, napredek pri postopkih certificiranja ter ukrepi, povezani z oceno tveganja in solidarnostjo, predstavljeni v navedenem poročilu, temeljijo predvsem na informacijah, ki so jih predložile države članice, dopolnjujejo pa jih podatki Eurostata, Skupnega raziskovalnega središča, Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G).

2.Pravna podlaga in ozadje

Člen 17a uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letna poročila. Ta poročila morajo vsebovati:

·pregled ukrepov, ki so jih države članice sprejele za izpolnitev svojih obveznosti skladiščenja;

·pregled časa, potrebnega za postopek certificiranja, ki je bil prej 4 določen v členu 3a Uredbe (ES) št. 715/2009 5 (uredba o plinu);

·pregled ukrepov, ki jih je Komisija zahtevala za zagotovitev skladnosti s krivuljami polnjenja in cilji napolnjenosti;

·analizo možnih učinkov te uredbe na cene plina in možne prihranke plina v zvezi s členom 6b(4).

V spremembah člena 17a uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, uvedene z uredbo o trgu plina, se nadalje zahteva, da Komisija zagotovi splošno oceno uporabe členov 6a do 6d, člena 7(1) in (4), točka (g), členov 13 in 13a, člena 16(3), členov 17a in 18a, člena 20(4) ter Prilog Ia in Ib.

3.Pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice

Spremembe, uvedene z uredbo o skladiščenju plina, določajo, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnitev ciljev napolnjenosti. Prizadevati bi si morale za uporabo tržnih ukrepov, kadar je to mogoče, da bi preprečile nepotrebne motnje na trgu. Ukrepi lahko vključujejo tudi regulativne ukrepe, finančne spodbude ali nadomestila za udeležence na trgu.

Uredba o skladiščenju vsebuje nazoren in neizčrpen seznam možnih ukrepov in orodij. Komisija je jeseni 2024 organom držav članic poslala anketo, da bi zbrala podatke o ukrepih in orodjih, ki so jih uporabili za zagotovitev napolnjenosti svojih skladišč. Ti so vključevali tudi sporazume, memorandume o soglasju in mehanizme za delitev bremena, ki so jih podpisale države članice brez podzemnih skladišč plina in vključujejo ureditve za uporabo podzemnih skladišč.

Države članice s podzemnimi skladišči so potrdile, da se je večina ukrepov, ki so se uporabljali v letih 2022 in 2023, nadaljevala tudi v letu 2024. Lani so Avstrija, Latvija, Nizozemska in Španija sprejele nove ukrepe in/ali podaljšale ali preklicale obstoječe ukrepe. Avstrijska strateška rezerva pod državnim nadzorom je bila podaljšana, Latvija je uvedla nov produkt združene zmogljivosti, da bi spodbudila dolgoročno uporabo skladišč, Nizozemska pa je imenovani subjekt ponovno zadolžila za polnjenje skladišča. V Španiji je bil ukinjen popust na tarifo za skladiščenje za zmogljivosti nad 20 dni stalne porabe. Ugodne tržne razmere v sezoni polnjenja 2024 so olajšale pravočasno in učinkovito polnjenje skladišč brez potrebe po uveljavljanju skrajnih ukrepov. Med najpogostejšimi ukrepi, ki so jih izvajale države članice, so bili:

–minimalne količine v skladiščih plina: naložitev obveznosti operaterjem skladiščnih sistemov glede minimalne ravni napolnjenosti, ki jo morajo doseči v skladu z nacionalnim ciljem;

–oddaja prek razpisov: zahteva, da operaterji skladiščnih sistemov oddajo zmogljivosti udeležencem na trgu (v večini primerov prek dražb zmogljivosti);

–imenovanje posebnega subjekta: imenovanje subjekta za zagotavljanje zasilne storitve skladiščenja;

–strateško skladiščenje: sprejetje učinkovitih instrumentov za nakup in upravljanje strateških zalog s strani javnih ali zasebnih subjektov;

–neizkoriščene rezervirane zmogljivosti: zagotavljanje, da se rezervirane zmogljivosti učinkovito uporabljajo, in sicer z izvajanjem mehanizma za prezasedenost „uporabi ali izgubi“ za sprostitev rezerviranih, vendar neizkoriščenih skladiščnih zmogljivosti.

Dodatne podrobnosti o izvedbenih ukrepih so na voljo v Preglednici 1.

Preglednica 1 – Ukrepi iz člena 6b po državah članicah s podzemnimi skladišči plina

T pomeni začasni ukrep.

Vir: odgovori držav članic na anketo Komisije ter poročilo ACER in družbe VIS o skladiščenju plina iz leta 2023 .

4.Pregled postopka certificiranja

Z določbami uredbe o skladiščenju plina, vključenimi v uredbo o plinu 6 , je uvedena obveznost certificiranja operaterjev skladiščnih sistemov s strani pristojnih nacionalnih organov, da bi se zmanjšala vsa tveganja za zanesljivost oskrbe s plinom na regionalni ali nacionalni ravni ali ravni Unije, ki bi nastala med drugim zaradi:

(a) lastništva, dobave ali drugih poslovnih odnosov, ki bi lahko negativno vplivali na spodbude in sposobnost operaterja skladiščnega sistema, da napolni podzemno skladišče plina;

(b) pravic in obveznosti Unije v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz mednarodnega prava ter iz katerega koli sporazuma, sklenjenega z eno ali več tretjimi državami, katerega pogodbenica je Unija in ki obravnava zanesljivost oskrbe z energijo;

(c) pravic in obveznosti zadevnih držav članic v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih med zadevnimi državami članicami in eno ali več tretjimi državami, če so ti sporazumi v skladu s pravom Unije, ali

(d) katerih koli drugih posebnih dejstev in okoliščin primera.

Z zakonodajo se od držav članic zahteva, da do 2. januarja 2024 izdajo osnutke odločitev o certificiranju in jih priglasijo Komisiji. Nekatere države članice so svoje odločitve o certificiranju skladiščenja predložile že leta 2023, Komisija pa je izdala šest mnenj 7 . Leta 2024 se je postopek certificiranja nadaljeval in doslej je bilo izdanih pet mnenj, 17 mnenj za štiri države članice pa je v različnih fazah postopka sprejetja. Nekatere države članice še niso predložile osnutkov odločitev. V omejenem številu primerov je priprava mnenja odvisna od sprememb nacionalnega zakonodajnega ali regulativnega okvira, zato traja dlje. Možnost, da se postopek certificiranja za večino držav članic zaključi do konca leta 2025, se zdi realna. Države članice so z uspešnim zaključkom postopka certificiranja ponovno pridobile popoln nadzor nad svojimi strateškimi sredstvi, s čimer se je preprečila ponovitev scenarija iz leta 2021, ko so nekateri operaterji skladiščnih sistemov napolnjenost skladišč namenoma ohranjali na zelo nizki ravni.

Preglednica 2 – Pregled postopka certificiranja v letu 2024

 
`[1] Certifikate izda operater in/ali skladišče.

[2] Na podlagi izmenjave z državami članicami, GIE – AGSI+ ter poročila ACER in družbe VIS o skladiščenju plina iz leta 2023 .

5.Skladnost s cilji napolnjenosti skladišč v letu 2024

Novembra 2023 je bila sprejeta izvedbena uredba (EU 2023/2633) 8 o določitvi vmesnih ciljev napolnjenosti za leto 2024. Vmesni cilji napolnjenosti državam članicam zagotavljajo potrebno prožnost, ki jim omogoča, da do začetka kurilne sezone novembra dosežejo končni cilj napolnjenosti 90 %. V letu 2024 je krivulja polnjenja potekala v skladu z določenimi cilji.

Konec marca 2024 je raven zalog v podzemnih skladiščih plina v EU dosegla 60 % (670 TWh), kar odraža nadaljnje nadpovprečne ravni napolnjenosti v primerjavi s preteklimi ravnmi. Ravni skladiščenja plina v drugem in tretjem četrtletju leta 2024 so bile tesno usklajene z ravnmi iz leta 2023, pri čemer je EU skupno raven 90 % dosegla 19. avgusta, skoraj na isti dan kot leta 2023 (16. avgusta). Ker so bile zaloge velike že po sezoni praznjenja 2023/2024, je bilo polnjenje v zadnjih mesecih obdobja vbrizgavanja počasnejše kot običajno. Približno 60 % plina, shranjenega poleti, je bilo vbrizganega v mesecih od maja do julija (glej sliko 1). Do 1. novembra 2024 so skladišča plina v EU dosegla 95 %, pri čemer so cilj napolnjenosti presegle vse države članice, razen Danske (glej sliko 2).

Slika 1 – Dnevno preteklo neto vbrizgavanje

Vir: preglednica zanesljivosti oskrbe Skupnega raziskovalnega središča 9 .

Slika 2 – Plin v podzemnih skladiščih EU v letih 2024 in 2023 (do decembra) v primerjavi s prejšnjim šestletnim povprečjem in razponom.

Do 1. novembra so skoraj vse države članice več kot 90-odstotno napolnile svoja skladišča, s čimer so izpolnile cilj, določen v izvedbeni uredbi. Edina izjema je bila Danska, kjer je bila raven skladiščenja 1. novembra 75-odstotna. To, da skladišča na Danskem niso bila napolnjena do ciljne vrednosti, je bilo posledica kombinacije tehničnih infrastrukturnih težav, povezanih z začetkom obratovanja proizvodne platforme Tyra, in nenačrtovanega vzdrževanja plinskega terminala Nybro. Poleg tega je Nemčija do 31. decembra 2024 uporabljala tako imenovano dajatev za skladiščenje plina, tj. davčno dajatev na preneseni plin, ki je bila uvedena za kritje stroškov polnjenja skladišč. Uvoz plina iz nemške smeri se je zato zdel manj privlačen in je akterje na trgu spodbudil, da so plin raje odvzemali iz skladišč, vključno z danskimi skladišči. Čeprav cilj za 1. november ni bil dosežen, so splošne razmere na področju energetske varnosti na Danskem ostale stabilne, predvsem zaradi nedavnega začetka obratovanja baltskega plinovoda in stalno naraščajočega deleža proizvodnje biometana, ki pokriva skoraj 40 % domače porabe plina. Vendar pa je iz tega stanja razvidno, da ima lahko ukrep, sprejet v eni državi članici, škodljive učinke na razmere na področju energetske varnosti v drugi državi članici in da se je treba izogibati enostranskim nacionalnim ukrepom. Evropska komisija je v dejavnem dialogu z Dansko in pristojnim nacionalnim organom, ki je sprejel ukrepe, da bi lahko Danska izpolnila vmesni cilj za 1. februar 2025.

Opozoriti je treba, da so skladiščne zmogljivosti Latvije in Nizozemske bistveno večje od obsega domače porabe in je zaradi tega končni letni cilj za ti dve državi članici v skladu s členom 6a uredbe o skladiščenju plina določen drugače, zato sta obe državi izpolnili cilj 90-odstotne zapolnitve, čeprav je bila nominalna vrednost nekoliko nižja (glej tudi opombo 11 za dodatno razlago metodologije zmanjšanja).

Kar zadeva Energetsko skupnost, je bil dosežen določen napredek pri izvajanju določb o skladiščenju plina iz uredbe o zanesljivosti oskrbi s plinom. Srbija in Ukrajina, pogodbenici s skladišči, sta izpolnjevali svoje cilje glede skladiščenja (stanje maja 2024). Več podrobnosti je v letnem poročilu Sekretariata Energetske skupnosti za leto 2024 10 . 

Preglednica 3 - Skladnost s cilji napolnjenosti iz uredbe o skladiščenju za leto 2024 11

Vir: ravni polnjenja na podlagi GIE – AGSI+.

Zmanjšanje povpraševanja

Povpraševanje po plinu se je med avgustom 2022 in septembrom 2024 zmanjšalo za 18 %, s čimer je bil presežen prostovoljni cilj zmanjšanja za 15 % iz Uredbe (EU) 2022/1369 12 in Priporočila Sveta C/2024/2476 13 .

Slika 3 – Mesečno povpraševanje po plinu

Vir: preglednica zanesljivosti oskrbe Skupnega raziskovalnega središča .

Ocena tveganja

Simulacija motenj v zanesljivosti oskrbe za vso EU, ki jo je novembra 2024 izvedla mreža ENTSO-G, upošteva scenarije dolgotrajnejše motnje enega samega vira oskrbe. Kot izhodišče se v vseh scenarijih šteje zlasti popolna prekinitev oskrbe iz Rusije. V vseh scenarijih so predvidene tudi izjemno nizke ravni skladiščenja na začetku zimske sezone in obravnavane dodatne motnje v infrastrukturi, ki odražajo tveganja v zvezi z nadzorom nad infrastrukturo, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, kot so zlorabe obstoječe infrastrukture, vključno s kopičenjem skladiščnih zmogljivosti, ali kršitve prava Unije. V ugotovitvah je potrjena odpornost plinskega sistema EU, poudarjeno pa je tudi, da je ključno zmanjšati povpraševanje po plinu s prihranki energije ali ukrepi za energetsko učinkovitost.

6.Solidarnostna pomoč

Solidarnostni mehanizmi, uvedeni z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom, imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da zaščiteni odjemalci, kot so gospodinjstva in bolnišnice, ohranijo dostop do plina v izrednih krizah. Solidarnostna pomoč se je sprva izvajala s prostovoljnimi dvostranskimi solidarnostnimi sporazumi med neposredno povezanimi državami članicami EU, razen Malte, Cipra in Irske, za katere se uporablja odstopanje (ker niso neposredno povezane z nobeno drugo državo članico). Doslej je bilo podpisanih devet solidarnostnih sporazumov od pričakovanih štiridesetih, vključno s sporazumi med Nemčijo, Italijo in Švico, ki so bili podpisani leta 2024. Leta 2022, na vrhuncu plinske krize, je bila EU zaradi majhnega števila ratificiranih sporazumov izpostavljena tveganju za zanesljivost oskrbe, koncept prostovoljnih sporazumov pa je bil ponovno ocenjen. Zato je bil koncept solidarnosti okrepljen z uredbo o trgu plina, ki določa privzete določbe o solidarnosti za operacionalizacijo načela solidarnosti v primeru krize in v razmerah, ko dvostranski solidarnostni sporazumi niso sklenjeni.

Poleg tega uredba o trgu plina razširja solidarnostno obveznost tudi na posredno povezane države članice in jim omogoča dostop do večje solidarnostne pomoči z uporabo tržnih ukrepov, med drugim prek oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom. Simulacijska (predhodna) krizna vaja, ki jo je novembra 2024 organizirala Komisija, je pokazala učinkovitost novih določb o solidarnosti, pri čemer je bila poudarjena vloga tržnih ukrepov, ki zmanjšujejo skupne stroške solidarnostne pomoči za EU. Poleg tega je lahko utekočinjeni zemeljski plin ključen pri prošnjah za solidarnostno pomoč, saj lahko države članice olajšajo razpravo med akterji na trgu, hkrati pa nimajo pravne obveznosti, da od pošiljateljev utekočinjenega zemeljskega plina zahtevajo preusmeritev dobave. V okviru vaje so bila opredeljena tudi področja, na katerih je treba izboljšati izvajanje solidarnostne pomoči v primeru kriz, vključno s potrebo po jasnejših postopkih, smernicah za ukrepe spremljanja in pogodbenih dogovorih med zadevnimi stranmi, da se olajša izvajanje solidarnostnih mehanizmov.

7.Izvajanje uredbe o skladiščenju plina v letu 2025

Vmesni cilji krivulj polnjenja za leto 2025 temeljijo na informacijah, ki so jih predložile države članice, in oceni Komisije o splošni zanesljivosti oskrbe, pri čemer se upoštevajo stopnje polnjenja v zadnjih petih letih in zimska napoved ENTSO-G glede ponudbe. Cilji za leto 2025 so bili uradno določeni novembra 2024 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2995 ob pomoči odbora za skladiščenje plina. Ti vmesni cilji se štejejo za minimalne cilje, ki omogočajo največjo prožnost trga, da se doseže raven 90 %, če se bodo prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja nadaljevala in bo oskrba ostala na podobni ravni kot prejšnje leto.

Preglednica 4 – Vmesni cilji za leto 2025 za države članice, ki imajo podzemna skladišča plina, kot so bili sprejeti z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2995 14 z dne 29. 11. 2024 (https://energy.ec.europa.eu/publications/implementing-regulation-setting-filling-trajectory-intermediary-targets-2025-member-states_en)

Iz zimske napovedi ENTSO-G glede ponudbe za obdobje 2024/2025 je razvidno, da bi lahko Evropa po referenčnem zimskem scenariju (brez daljših obdobij hudega mraza) ob koncu te zimske sezone še vedno dosegla 40-odstotno raven zalog plina tudi brez ruskega plina iz plinovodov.

8.Analiza morebitnih učinkov na cene plina

Skladišča plina so še naprej ključnega pomena za zmanjšanje napetosti na trgih plina, saj lahko zagotovijo velike količine plina na trgu, ko je ponudba omejena, ter tako ublažijo nihanja in zvišanja cen. Ugotovljeno je bilo, da so promptne cene plina običajno višje, kadar so ravni napolnjenosti pod povprečjem 16 . Mednarodna agencija za energijo je v zvezi s tem v Srednjeročnem poročilu o plinu za leto 2023 ugotovila, da je v tretjem četrtletju leta 2023 visoka raven skladiščenja skupaj s šibkim povpraševanjem „vplivala na promptne cene plina v Evropi“. Podobno je agencija ACER v svojem poročilu iz junija 2023 navedla, da so „ravni napolnjenosti skladišč znatno nad povprečjem zadnjih let in so prispevale k znižanju cen“.

Kot je razvidno iz grafa v nadaljevanju, so se veleprodajne cene plina v zadnjih mesecih gibale med 30 in 50 EUR/MWh. Cene so se od vrhunca krize poleti 2022, ko so dosegle doslej najvišje ravni nad 300 EUR/MWh, znatno znižale, vendar so še vedno precej višje kot pred krizo in večkrat precej nestanovitne.

Države članice in Komisija so vzpostavile obsežen sveženj ukrepov, ki so skupaj prispevali k izboljšanju razmer na trgu in pomagali zmanjšati pritisk na cene. Zaveza za skladiščenje minimalnih količin plina pred zimo, kot je določena v uredbi o zanesljivosti oskrbe s plinom, je imela pomembno vlogo v tem sklopu pobud, zelo visoka raven napolnjenosti skladišč, ugotovljena od pozne jeseni 2022, pa je bila ključni (čeprav ne edini) dejavnik za zmanjšanje napetosti na trgu in znižanje cen plina.

Vendar se je konec jeseni 2024/v začetku leta 2025 ob omejeni ponudbi in večjem povpraševanju zaradi hladnejšega vremena na evropskem trgu plina začel pojavljati trend negativnega poletno-zimskega razmika. Ta cenovna konfiguracija ni ugodna za vbrizgavanje v skladišča poleti, kar je običajno obdobje za polnjenje skladišč. Trend je razmeroma nov in januarja 2025, v času priprave tega poročila, še vedno ni bilo soglasja o natančnih vzrokih za to. Pojav je bilo mogoče opaziti tudi na drugih trgih (npr. v jugovzhodni Aziji) in ga zato ni mogoče pojasniti samo s stanjem ponudbe in povpraševanja v Evropi. K nedavnemu zvišanju cen plina in večjemu praznjenju skladišč lahko prispevajo nekateri dejavniki, značilni za Evropo, kot so hladno vreme in nizka proizvodnja obnovljivih virov energije. Verjetno je, da bo prihodnji val dodatnih zmogljivosti za utekočinjanje zemeljskega plina, ki naj bi se začele uporabljati v prihodnjih letih, vplival na znižanje prihodnjih svetovnih cen. Medtem bo Komisija za zmanjšanje obremenitve sistema in preprečevanje izkrivljanja trga, povezanega s ponovnim polnjenjem skladišč plina, izkoristila manevrski prostor, ki ga uredba zagotavlja državam članicam, in izdaja priporočilo Komisije, da bi države članice podprla pri boljšem usklajevanju in zagotavljanju še višje stopnje prožnosti pri krivuljah polnjenja, da bi lahko z lastnim tempom izpolnile cilje napolnjenosti skladišč plina.

 
Slika 4 – Cene TTF za dan vnaprej in za mesec vnaprej – junij 2021–september 2025

Vir: ENER na podlagi podatkov družbe S&P Global.

9.Zaključek

Leta 2024 so bili vsi cilji, določeni v uredbi o skladiščenju plina, v veliki meri doseženi ali preseženi. Do 1. novembra so regulativni cilj izpolnile vse države članice, razen Danske. Vendar nižje ravni napolnjenosti niso ogrozile splošne energetske varnosti Danske, ki je uspela izpolniti vmesni cilj, določen za 1. februar 2025.

Iz zimske napovedi ENTSO-G glede ponudbe za obdobje 2024/2025 in četrtletnih poročil Komisije o trgu plina za leto 2024 so skozi leto 2024 razvidne razmeroma nemotene krivulje polnjenja. To potrjuje dejstvo, da v letu 2024 od prejšnjega leta nobena država članica ni sprejela novih ukrepov za polnjenje. Netržni ukrepi niso bili uporabljeni in obstajajo razlogi za domnevo, da mehanizem minimalnih vmesnih ciljev državam članicam še naprej omogoča zadostno raven prožnosti pri določanju lastnih ukrepov in časovnih razporedov. Hkrati je doseganje ciljev, določenih z uredbo o skladiščenju plina, pripomoglo, da se je znižala premija za tveganje na trgu plina ob koncu leta.

Postopek certificiranja skladišč plina se je v letu 2024 nadaljeval. Nacionalni organi so dosegli napredek pri sprejemanju odločitev o certificiranju, Komisija pa je med letom izdala več mnenj. Čeprav nekatere države članice še niso predložile svojih odločitev, se je nadzor EU nad strateškimi sredstvi izboljšal, možnosti za tržno manipulacijo pa so se v primerjavi z letom 2021 precej zmanjšale.

V letu 2024 nobena država članica ni razglasila novih stopenj krize iz člena 11 uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom. Finska se je s stopnje pripravljenosti vrnila na stopnjo zgodnjega opozarjanja, Danska, Švedska in Estonija pa so zgodnje opozarjanje deaktivirale. Razglasitev krize je pogoj, da lahko država članica zaprosi za uporabo solidarnostnih ukrepov, zato v letu 2024 ni bila vložena nobena prošnja za solidarnostno pomoč. Komisija je bila na podlagi ankete, opravljene med državami članicami, obveščena, da v letu 2024 ni bil podpisan noben bilateralni sporazum o delitvi bremena.

S preizkusom določb o solidarnosti, uvedenih z uredbo o trgu plina 2024/1789, je bilo potrjeno, da so države članice, Komisija in ENTSO-G pripravljene na izredne razmere pri oskrbi s plinom, z uporabo obstoječih in na novo dogovorjenih določb EU o solidarnosti pa se na splošno zagotavlja ustrezen okvir za sprožitev hitrega in učinkovitega odzivanja na krizne razmere. Z novimi določbami o solidarnosti, s katerimi se mehanizmi razširjajo na posredno povezane države članice, je omogočen dostop do večje in domnevno cenejše solidarnostne pomoči z uporabo tržnih ukrepov, kadar so v neposredno povezanih sosednjih državah izredne razmere. Poleg tega je utekočinjen zemeljski plin sicer lahko ključen pri prošnjah za solidarnostno pomoč, vendar je učinkovitost na koncu odvisna od pogodbenih dogovorov med zadevnimi stranmi.

Razmere na področju energetske varnosti v Evropi v letu 2024 so bile nedvomno boljše kot v letu 2022, k čemur so pozitivno prispevale stabilne krivulje polnjenja skladišč plina. Vendar se zaradi razmeroma hladnega začetka zime 2024/2025 skladišča plina praznijo hitreje kot leta 2023, skupna raven skladiščenja v EU, ki je bila v prejšnjih letih rekordno visoka, pa se je v samo štirih tednih znižala na povprečno raven pred krizo. Poleg tega lahko splošne geopolitične razmere, stagnacija svetovne oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom in stalno svetovno povpraševanje po njem privedejo do krhkejšega ravnovesja na svetovnih trgih plina v letu 2025. Trenutni tržni kazalniki ne predvidevajo, da bodo cene plina v EU dosegle rekordne ravni iz leta 2022, vendar tveganja, povezana z nenehno napetimi geopolitičnimi razmerami, vključno z morebitno uporabo oskrbe z ruskim plinom kot orožja, ostajajo visoka in bi lahko povzročila določen pritisk na cene.

Ta kombinacija dejavnikov potrjuje pomen uredbe o skladiščenju plina in pomen zagotavljanja visokih ravni skladiščenja pred naslednjo zimsko sezono.

(1)

Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (uredba o skladiščenju plina), (UL L 173, 30.6.2022, str. 17).

(2)

Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (uredba o zanesljivosti oskrbe s plinom)

(UL L 280, 28.10.2017, str. 1).

(3)

  Posebno poročilo št. 09/2024: Zanesljivost oskrbe s plinom v EU .

(4)

Obveznost certificiranja operaterjev skladiščnih sistemov je zdaj določena v členu 15 Uredbe (EU) 2024/1789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi uredb (EU) št. 1227/2011, (EU) 2017/1938, (EU) 2019/942 in (EU) 2022/869 ter Sklepa (EU) 2017/684 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 (prenovitev), ki se uporablja od 5. februarja 2025 (UL L, 2024/1789, 15.7.2024) (uredba o trgu plina).

(5)

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (uredba o plinu) (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).

(6)

Kot je bilo že navedeno, je obveznost certificiranja operaterjev skladiščnih sistemov zdaj določena v členu 15 uredbe o trgu plina (Uredba (EU) 2024/1789).

(7)

https://energy.ec.europa.eu/topics/energy-security/gas-storage_en#certification-for-storage-system-operators.

(8)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2633 z dne 20. novembra 2023 o določitvi krivulje polnjenja z vmesnimi cilji za leto 2024 za vsako državo članico, ki ima na svojem ozemlju podzemna skladišča plina, ki so neposredno povezana z njenim tržnim območjem (UL L, 2023/2633, 23.11.2023).

(9)

  Povezava do preglednice zanesljivosti oskrbe Skupnega raziskovalnega središča .

(10)

https://www.energy-community.org/news/Energy-Community-News/2024/05/28b.html.

(11)

 Regulativni cilji iz preglednice 3 se zmanjšajo v skladu s členom 6a uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom. Preglednica, v kateri so navedeni cilji, je vzeta iz priloge k Izvedbeni uredbi Komisije 2023/2633. Za Prilogo veljajo sorazmerne obveznosti posameznih držav članic na podlagi uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, zlasti člena 6a, člena 6b in člena 6c. Pri državah članicah, za katere velja člen 6a(2), se sorazmerni vmesni cilj izračuna tako, da se vrednost iz preglednice pomnoži z mejo 35 % in rezultat deli z 90 %.

(12)

 Uredba Sveta (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu.

(13)

Priporočilo Sveta C/2024/2476 z dne 25. marca 2024 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu.

(14)

Za preglednico veljajo sorazmerne obveznosti posameznih držav članic na podlagi Uredbe (EU) 2017/1938, zlasti členov 6a, 6b in 6c uredbe.

(15)

Glej člen 6a(1), točka (b), Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010.

(16)

  What Drives Natural Gas Prices? (Kaj vpliva na cene zemeljskega plina?) na spletišču JSTOR .