This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024PC0576
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on cooperation among enforcement authorities responsible for the enforcement of Directive (EU) 2019/633 on unfair trading practices in business-to-business relationships in the agricultural and food supply chain
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o sodelovanju izvršilnih organov, odgovornih za izvrševanje Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o sodelovanju izvršilnih organov, odgovornih za izvrševanje Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi
COM/2024/576 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.12.2024
COM(2024) 576 final
2024/0318(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o sodelovanju izvršilnih organov, odgovornih za izvrševanje Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Direktiva (EU) 2019/633 1 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) od držav članic zahteva, da imenujejo izvršilne organe za zagotovitev učinkovitega izvrševanja prepovedi iz člena 3 Direktive. Izvršilni organi bi morali imeti možnost, da ukrepajo bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pritožb strank, prizadetih zaradi nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.
Z Direktivo so bila uvedena tudi pravila v zvezi s pooblastili izvršilnih organov, ki zagotavljajo, da lahko ti organi preiskujejo, zbirajo informacije in odredijo prenehanje nepoštene trgovinske prakse (člen 6 Direktive).
Poleg tega se z Direktivo zahteva, da izvršilni organi učinkovito sodelujejo drug z drugim in s Komisijo ter da si medsebojno pomagajo pri preiskavah s čezmejno razsežnostjo (člen 8 Direktive).
Izkušnje izvršilnih organov so, da so zbiranje informacij, ugotavljanje kršitev ter nalaganje in izvrševanje glob in drugih enako učinkovitih kazni lahko težavni, če se kupec nahaja v drugi državi članici. Zato bi bilo treba okrepiti možnost sodelovanja izvršilnih organov v takih primerih.
Cilj odprave vrzeli pri izvrševanju je okrepiti položaj kmetov v verigi preskrbe. Za reševanje tega izziva je Komisija 15. marca 2024 predložila dokument za razpravo, v katerem je napovedala sklop ukrepov za okrepitev položaja kmetov v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi. V sklop ukrepov, ki jih je napovedala Komisija, je bil vključen samostojen pravni akt, ki uvaja nova pravila o čezmejnem izvrševanju Direktive.
Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2024–2029 vsebujejo zavezo h krepitvi položaja kmetov in njihovi nadaljnji zaščiti pred nepoštenimi trgovinskimi praksami. Poleg tega se je v strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva EU, ki ga je predsednica Evropske komisije napovedala v svojem govoru o stanju v Uniji 13. septembra 2023 in ki se je začel januarja 2024 ter v okviru katerega je v končnem poročilu 2 sodelovalo 29 glavnih deležnikov iz evropskega agroživilskega sektorja, civilne družbe, podeželskih skupnosti in univerz, pozvalo k proaktivnih korakom na evropski in tudi na nacionalni ravni, med drugim za boljšo obravnavo nepoštenih trgovinskih praks.
Poročilo o strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva EU je vključevalo priporočila za učinkovit, uravnotežen in sorazmeren okvir za obravnavo nepoštenih trgovinskih praks, med drugim za učinkovito izvrševanje zakonodaje o nepoštenih trgovinskih praksah, sodelovanje med izvršilnimi organi v čezmejnih primerih, vključno s skupno spletno platformo za izmenjavo preiskav in informacij o primerih, ter potrebo, da imajo izvršilni organi ustrezne in sorazmerne vire za izvrševanje zakonodaje.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog dopolnjuje Direktivo, da se zagotovi, da imajo izvršilni organi potrebna orodja za zbiranje informacij, ugotavljanje kršitev ter nalaganje in izvrševanje glob in drugih enako učinkovitih kazni za kupce, ki se nahajajo v drugi državi članici.
Predlog ne posega v tekoče ocenjevanje Direktive, ki ga Komisija izvaja v skladu s svojo pravno obveznostjo na podlagi same Direktive, ali prejudicira rezultat te ocene.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Kot je pojasnjeno v obrazložitvenem memorandumu predloga, na podlagi katerega je bila sprejeta Direktiva, ima konkurenčno pravo drugačno področje uporabe kot pravila o nepoštenih trgovinskih praksah, saj so nepoštene trgovinske prakse enostranske prakse, ki v večini primerov ne vključujejo obstoja prevladujočega položaja na določenem trgu ali zlorabe tega položaja.
V skladu s tem so pravila iz tega predloga, ki določajo ukrepe izključno za izvršilne organe, imenovane v skladu z Direktivo, združljiva s pravili EU o konkurenci in jih dopolnjujejo.
Čeprav je EU sprejela tudi pravila o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov 3 , se področje uporabe teh pravil razlikuje od pravil iz tega predloga, saj se pravila o varstvu potrošnikov uporabljajo za odnose med podjetji in potrošniki in kot taka ne zajemajo odnosov med podjetji, čeprav se lahko države članice odločijo za razširitev njihovega področja uporabe.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta predlog temelji na členu 43(2) PDEU, saj dopolnjuje Direktivo, ki temelji na členu 43(2) PDEU.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ta predlog se nanaša na nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo. Države članice ne morejo v zadostni meri obravnavati čezmejne razsežnosti izvrševanja pravil o nepoštenih trgovinskih praksah, zlasti v primerih nepoštenih trgovinskih praks, ki vplivajo na več kot dve državi članici.
•Sorazmernost
Namen predloga je izboljšati in okrepiti sodelovanje med izvršilnimi organi, hkrati pa ohraniti minimalno poseganje v pravne rede držav članic. Predlagana pravila o zbiranju informacij in predlagana pravila o izvrševanju ne spreminjajo nacionalnih pravil, ki urejajo zbiranje informacij in sprejemanje izvršilnih ukrepov. Namen predlaganih pravil je zagotoviti pravno podlago, ki bo omogočala izmenjavo informacij in prošenj za izvršilne ukrepe, pri čemer bo zaprošeni organ upošteval svoja nacionalna pravila.
Predlog prav tako ne vpliva na upravni sistem ali procesno pravo držav članic, ki lahko še naprej prosto oblikujejo svoje sisteme izvrševanja pravil o nepoštenih trgovinskih praksah.
•Izbira instrumenta
Izbrana je bila uredba (kot za druge take instrumente sodelovanja EU, zlasti tiste o carinskem sodelovanju 4 , sodelovanju na področju DDV 5 , nadzoru krme in živil 6 ter varstvu potrošnikov 7 ), saj predlagana pravila v bistvu določajo dogovore o sodelovanju med javnimi organi, ki se neposredno uporabljajo.
Brez ustreznega pravnega okvira EU, ki bi se neposredno uporabljal v vseh državah članicah, lahko vsaka država članica uporabi drugačen pristop pri določanju pravil, ki urejajo prošnje za informacije ali prošnje za izvršilne ukrepe, in lahko pogojuje ukrepanje izvršilnega organa z več dejavniki. To lahko povzroči pravno negotovost in privede do oviranega izvrševanja na področju nepoštenih trgovinskih praks v čezmejnih primerih, ki je predvideno v Direktivi.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
To je predlog nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta in ne sledi naknadni oceni ali preverjanju primernosti obstoječe zakonodaje.
•Posvetovanja z deležniki
Zaradi nujnosti ni bil izveden uradni poziv k predložitvi dokazov. Vendar je bilo organiziranih več delavnic, dogodkov in srečanj z deležniki, na katerih so deležniki predložili pripombe, dokaze in predloge o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati izvrševanje zakonodaje o nepoštenih trgovinskih praksah.
Izvršilni organi, odgovorni za izvrševanje Direktive, se sestanejo vsaj enkrat letno in razpravljajo o najboljših praksah, novih primerih in novem razvoju na področju nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter izmenjujejo informacije. Komisija omogoča vse te sestanke in je v zvezi s tem zbrala mnenja izvršilnih organov o čezmejnem izvrševanju.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Čeprav zaradi nujnosti ukrepanja ni bil izveden poziv k predložitvi dokazov ali javno posvetovanje, je Komisija predlagane ukrepe večkrat predstavila deležnikom in izvršilnim organom ter na dvostranskih srečanjih, ki so vključevala vsa ustrezna združenja s sedežem v EU iz verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, vključno s potrošniki.
Izvršilni organi so potrdili izzive, ki jih prinaša čezmejno izvrševanje na področju nepoštenih trgovinskih praks, ter razvili skupne smernice, predloge in postopke za zagotovitev učinkovitejšega medsebojnega usklajevanja.
•Ocena učinka
Ocena učinka za ta predlog ni bila izvedena zaradi omejene izbire med možnimi politikami, ki so na voljo Komisiji. Predlog je treba obravnavati kot orodje za izvrševanje, ki določa že obstoječe obveznosti iz direktive o nepoštenih trgovinskih praksah (za katere trenutno ni postopkovnih pravil), s čimer se krepi sodelovanje med izvršilnimi organi.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ta predlog je eden od ukrepov, napovedanih v dokumentu Komisije za razpravo z dne 15. marca 2024 v okviru svežnja za poenostavitev.
Z določitvijo pravnega okvira EU, ki se bo uporabljal v vseh državah članicah, se bo zagotovilo, da ne bo različnih pristopov, ki bi lahko ogrozili pravno varnost, povzročili dolgotrajne postopke in povzročili zmedo pri sodelovanju med izvršilnimi organi.
Poleg tega je v mnenju platforme Pripravljeni na prihodnost navedeno, da bi večja harmonizacija sicer lahko privedla do manjše prožnosti pri prilagajanju pravil na nacionalni ravni, vendar številni izzivi, ki se pojavljajo pri obravnavanju nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo, ustvarjajo potrebo po sprejetju pravnih pravil, ki se bodo uporabljala v vseh državah članicah pri obravnavanju nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo.
•Temeljne pravice
EU je zavezana visokim standardom varstva temeljnih pravic.
Ta predlog spoštuje pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah. Dobaviteljem bo olajšal poslovanje. Namen predloga je tudi zagotoviti, da za izvajanje pooblastil iz te uredbe veljajo ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi s pravico kupcev do obrambe, vključno s pravico biti slišan in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Predlog nadalje zahteva, da se izvršilni postopki izvršilnih organov izvedejo v razumnem roku.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne vpliva na proračun EU. Za izmenjavo informacij med izvršilnimi organi in Komisijo bi bila potrebna uporaba obstoječega spletnega mesta.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ta predlog je predlog nove uredbe EU kot dopolnilnega orodja k Direktivi. Zato načrt za izvedbo ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja ostajajo enaki kot v sedanjem okviru.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Predlog se nanaša na uredbo EU.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Prvič, določiti bi bilo treba postopkovna pravila za izmenjavo informacij med izvršilnimi organi. Prošnje za informacije se predložijo v pisni obliki, pri čemer je treba navesti ustrezno določbo Direktive in nacionalno pravo. Zahtevane informacije zbira zaprošeni izvršilni organ, uporablja pa jih izvršilni organ prosilec v skladu s svojim nacionalnim pravom.
Drugič, uvedena je možnost, da zaprošeni izvršilni organ v skladu z nacionalnimi pravili svoje države članice izvaja pooblastila, ki so mu dodeljena z Direktivo.
Tretjič, izvršilni organ bi moral imeti možnost, da na zahtevo drugega izvršilnega organa v skladu z nacionalnimi pravili svoje države članice izvrši končne odločbe o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov, sprejete v skladu z Direktivo.
Četrtič, da bi povečali preglednost, bi morali imeti izvršilni organi možnost, da o odločbah uradno obvestijo druge izvršilne organe.
Petič, za zagotovitev uvedbe mehanizma medsebojne pomoči, vzpostavljenega s to uredbo, bi bilo treba določiti izčrpna pravila, ki bi izvršilnim organom omogočala, da zavrnejo prošnjo za medsebojno pomoč.
Šestič, da bi se izognili oviram za nemoteno sodelovanje, povezanim s tem, da ni bilo dogovora o jezikovni ureditvi, bi bilo treba določiti pravila, ki izvršilnim organom omogočajo, da se dogovorijo o jeziku, ki se uporablja pri vseh uradnih obvestilih, prošnjah in komunikaciji med njimi, ter pravila v primeru nesoglasij med njimi.
Sedmič, v skladu s to uredbo bi bilo treba nepošteno trgovinsko prakso s čezmejno razsežnostjo, ki vključuje vsaj tri države članice, šteti za razširjeno nepošteno trgovinsko prakso.
Osmič, v primerih razširjenih nepoštenih trgovinskih praks bi morali imeti izvršilni organi zadevnih držav članic možnost, da izdajajo opozorila, izvajajo usklajene ukrepe in imenujejo koordinatorja za usklajevanje sodelovanja med ustreznimi organi, na ozemlju katerih morda poteka tovrstna praksa.
Devetič, določiti bi bilo treba postopke za usklajevanje preiskovalnih in izvršilnih ukrepov v zvezi z razširjenimi nepoštenimi trgovinskimi praksami s čezmejno razsežnostjo.
Desetič, navesti je treba primere, v katerih se zadevni izvršilni organ lahko odloči, da zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju.
Enajstič, za zagotovitev, da imajo izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, vsa orodja, potrebna za komunikacijo, sodelovanje in usklajevanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila o jezikovni ureditvi.
2024/0318 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o sodelovanju izvršilnih organov, odgovornih za izvrševanje Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Direktivo (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta 10 je bil uveden minimalni standard Unije za zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, da bi zmanjšali pojavljanje takih praks, ki lahko negativno vplivajo na življenjski standard kmetijske skupnosti.
(2)Direktiva (EU) 2019/633 od držav članic zahteva, da imenujejo izvršilne organe, ki zagotavljajo učinkovito izvrševanje prepovedi iz navedene direktive. Navedena direktiva tudi zahteva, da Komisija in ti izvršilni organi tesno sodelujejo, da zagotovijo skupen pristop v zvezi z uporabo pravil iz navedene direktive. Zlasti bi si morali izvršilni organi medsebojno pomagati, med drugim z izmenjavo informacij in pomočjo pri preiskavah s čezmejno razsežnostjo.
(3)Zaradi načela teritorialnosti bi lahko imeli izvršilni organi težave pri zbiranju informacij, ugotavljanju kršitev ter nalaganju in izvrševanju glob in drugih enako učinkovitih kazni, če ima kupec sedež v drugi državi članici. Take težave vplivajo na sistem izvrševanja, vzpostavljen z Direktivo (EU) 2019/633, ki je odvisen od sodelovanja med izvršilnimi organi, in lahko privedejo do neenakega izvrševanja zakonodaje o nepoštenih trgovinskih praksah, kar ogroža zaščito dobaviteljev kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je predvidena z navedeno direktivo. Zato je primerno določiti pravila za krepitev sodelovanja med izvršilnimi organi v čezmejnih primerih.
(4)Glede na to, da Direktiva (EU) 2019/633 državam članicam omogoča, da ohranijo ali uvedejo strožja nacionalna pravila proti nepoštenim trgovinskim praksam, bi bilo treba pojasniti, da ta uredba ne zajema teh pravil. Vendar bi morala ta uredba državam članicam omogočiti, da se odločijo, da lahko njihovi izvršilni organi v zvezi s takimi pravili izkoristijo možnost izmenjave informacij v okviru mehanizma medsebojne pomoči, vzpostavljenega s to uredbo. V teh primerih bi morali imeti izvršilni organi še vedno pravico, da tako prošnjo zavrnejo.
(5)Da bi zagotovili učinkovito izvajanje obveznosti izvršilnih organov iz te uredbe, bi jim bilo treba zagotoviti potrebne vire in strokovno znanje.
(6)Izvršilni organi bi morali biti pooblaščeni, da si v skladu s svojim nacionalnim pravom medsebojno sporočajo vse dejanske ali pravne okoliščine, vključno z zaupnimi informacijami, in jih uporabijo kot dokazno sredstvo. Izmenjane informacije se uporabljajo kot dokazno sredstvo samo za namen uporabe pravil, določenih z Direktivo (EU) 2019/633, in v zvezi s predmetom preiskave, v okviru katerega jih je zbral predajni organ.
(7)Izvršilni organi bi morali biti na svojem ozemlju pooblaščeni za izvajanje pooblastil iz člena 6(1), točki (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633 v skladu s svojim nacionalnim pravom v imenu in za račun drugih izvršilnih organov.
(8)Izvršilni organi bi se morali medsebojno obveščati o nepoštenih trgovinskih praksah s čezmejno razsežnostjo, ki so se pojavile oziroma se pojavljajo na njihovem ozemlju.
(9)Izvršilni organi bi morali biti na svojem ozemlju in v skladu s svojim nacionalnim pravom pooblaščeni za izvrševanje ali začetek postopka za izvršitev končnih odločb o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni v imenu in za račun drugih izvršilnih organov, pod pogojem, da so si ti drugi izvršilni organi razumno prizadevali ugotoviti, da kupci, zoper katere je treba izvršiti globe ali druge enako učinkovite kazni, v državah članicah teh drugih izvršilnih organov nimajo dovolj sredstev.
(10)Izvršilni organi bi morali imeti možnost, da si z izdajo prošenj za informacije izmenjujejo informacije z drugimi izvršilnimi organi. V teh prošnjah bi bilo treba navesti, katere informacije se v posameznem primeru štejejo za potrebne za izvajanje preiskav nepoštenih trgovinskih praks.
(11)Izvršilni organi ne bi smeli imeti pravice, da zavrnejo prošnjo za informacije ali sodelovanje pri izvršilnih ukrepih, razen če je verjetno, da bi izvršilni ukrepi in upravne odločbe, sprejeti na nacionalni ravni zunaj mehanizma medsebojne pomoči, zagotovili prenehanje nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo. Poleg tega bi morali izvršilni organi navesti razloge za tako zavrnitev.
(12)Pomanjkanje postopkovnih ureditev glede jezikovne ureditve lahko ovira nemoteno sodelovanje izvršilnih organov. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki izvršilnim organom omogočajo, da se dogovorijo o jeziku, ki se uporablja pri vseh uradnih obvestilih, prošnjah in komunikaciji med njimi, ter pravila v primeru nesoglasij med njimi.
(13)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja ukrepov iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za pripravo standardnih obrazcev za prošnje za informacije ali prošnje za izvršilne ukrepe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 11 . Če Komisija ne pripravi standardnih obrazcev, bi morali imeti izvršilni organi pravico, da pripravijo take obrazce za olajšanje mehanizma medsebojne pomoči.
(14)Kadar obstaja sum razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, ki vključuje vsaj tri države članice, bi morali imeti izvršilni organi, ki jih ta praksa zadeva, možnost, da izdajajo opozorila, izvajajo usklajene ukrepe in imenujejo koordinatorja za usklajevanje sodelovanja med ustreznimi organi, na ozemlju katerih morda poteka tovrstna praksa. Da bi ugotovili, katere izvršilne organe zadeva močno razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, bi bilo treba upoštevati vse ustrezne vidike, zlasti kraj, kjer ima kupec sedež, in lokacijo dobaviteljev, na katere bi lahko vplivala tovrstna praksa. Odkrivanje razširjenih nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo bi bilo treba podpreti z izmenjavo informacij med izvršilnimi organi, kadar obstaja utemeljen sum takih nepoštenih trgovinskih praks s čezmejno razsežnostjo. Koordinator bi moral svoje pristojnosti izvajati v okviru tesnega sodelovanja z drugimi zadevnimi izvršilnimi organi. Prav tako bi morali vsi zadevni izvršilni organi že v zgodnji fazi dejavno sodelovati v preiskavi in izdajati opozorila za Komisijo in izvršilne organe, ki jih zadeva razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, ter deliti potrebne informacije, ki so jim na voljo o takih praksah.
(15)Določiti bi bilo treba postopke za usklajevanje preiskovalnih in izvršilnih ukrepov v zvezi z razširjenimi nepoštenimi trgovinskimi praksami s čezmejno razsežnostjo. Usklajeni ukrepi proti razširjenim nepoštenim trgovinskim praksam s čezmejno razsežnostjo bi morali zagotoviti, da lahko izvršilni organi izberejo najustreznejša in najučinkovitejša orodja za zaustavitev teh praks.
(16)Navesti je treba primere, v katerih se zadevni izvršilni organ lahko odloči, da zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju. Zlasti se pomanjkanje razpoložljivih virov s strani izvršilnega organa, ki ga zadeva ta nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, ne bi smelo šteti kot utemeljeno za zavrnitev sodelovanja pri usklajenem ukrepanju.
(17)Za zagotovitev, da imajo izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, vsa orodja, potrebna za komunikacijo, sodelovanje in usklajevanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila o jezikovni ureditvi.
(18)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in so del ustavnih tradicij držav članic. Skladno s tem bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.
(19)Uporaba te uredbe ne bi smela vplivati na kazenske preiskave in sodne postopke v državah članicah.
(20)Ker cilja te uredbe, in sicer sodelovanja med izvršilnimi organi, odgovornimi za izvrševanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks v skladu z Direktivo (EU) 2019/633, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, saj ne morejo zagotoviti sodelovanja in usklajevanja, temveč se zaradi ozemeljskega in osebnega področja uporabe to lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(21)Da bi imeli izvršilni organi dovolj časa, da lahko začnejo izvajati pravila iz te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti za eno leto po začetku njene veljavnosti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa nekatera pravila, v skladu s katerimi izvršilni organi, ki so jih njihove države članice imenovale kot odgovorne za izvrševanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v skladu z Direktivo (EU) 2019/633, medsebojno sodelujejo in usklajujejo ukrepe.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za izvrševanje prepovedi nepoštenih trgovinskih praks med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi iz člena 3(1) in (2) Direktive (EU) 2019/633 s čezmejno razsežnostjo.
Vendar se člen 5 te uredbe uporablja tudi v zvezi z nacionalnimi pravili v smislu člena 9 Direktive (EU) 2019/633, če se država članica tako odloči v skladu z odstavkom 4 navedenega člena.
2. Ta uredba ne posega v pravila Unije in nacionalna pravila o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti ne v pravila o pristojnosti sodišč in o pravu, ki se uporabi.
3. Ta uredba ne posega v uporabo ukrepov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah v državah članicah, zlasti ne v delovanje Evropske pravosodne mreže, vzpostavljene s Sklepom Sveta 2008/976/PNZ 12 .
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive (EU) 2019/633. Poleg teh se uporabljajo še naslednje:
(a) „izvršilni organ“ pomeni nacionalni organ ali nacionalne organe, ki jih država članica imenuje na podlagi člena 4(1) Direktive (EU) 2019/633;
(b) „izvršilni organ prosilec“ pomeni izvršilni organ, ki vloži prošnjo za medsebojno pomoč;
(c) „zaprošeni izvršilni organ“ pomeni izvršilni organ, ki prejme prošnjo za medsebojno pomoč;
(d) „nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo“ pomeni vsako nepošteno trgovinsko prakso v smislu Direktive (EU) 2019/633, ki vključuje enega dobavitelja in enega kupca, ki se nahajata v različnih državah članicah;
(e) „razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo“ pomeni vsako nepošteno trgovinsko prakso v smislu Direktive (EU) 2019/633, ki vključuje vsaj tri države članice;
(f) „končna odločba“ pomeni odločbo, zoper katero ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva ali zoper katero ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva.
POGLAVJE II
VIRI IN STROKOVNO ZNANJE
Člen 4
Viri in strokovno znanje
Države članice zagotovijo, da imajo izvršilni organi potrebne vire in strokovno znanje za uporabo te uredbe.
POGLAVJE III
MEHANIZEM MEDSEBOJNE POMOČI
Člen 5
Prošnje za informacije
1. Zaprošeni izvršilni organ na prošnjo izvršilnega organa prosilca nemudoma in v 60 dneh, razen če ni dogovorjeno drugače, izvršilnemu organu prosilcu zagotovi zahtevane informacije, da ugotovi, ali se je v državi članici zaprošenega izvršilnega organa pojavila oziroma se v njej pojavlja nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo.
2. Izvršilni organ prosilec pri pošiljanju prošnje za informacije zaprošenemu izvršilnemu organu kot pravno podlago navede to uredbo, nacionalno pravo, s katerim se prenaša Direktiva (EU) 2019/633, ustrezne določbe Direktive (EU) 2019/633 in namen prošnje ter navede, katere informacije potrebuje.
3. Predložene informacije zbira samo zaprošeni izvršilni organ, uporablja pa jih izvršilni organ prosilec v skladu s svojim nacionalnim pravom.
4. Države članice se lahko odločijo, da lahko izvršilni organi uporabijo možnosti iz tega člena v zvezi z nacionalnimi pravili v smislu člena 9 Direktive (EU) 2019/633.
Kadar izvršilni organ prosilec uporabi možnost iz pododstavka 1, lahko zaprošeni izvršilni organ zavrne predložitev informacij, pri čemer navede razloge za zavrnitev.
Člen 6
Prošnje za izvršilne ukrepe
1. Zaprošeni izvršilni organ na zahtevo in v imenu izvršilnega organa prosilca v skladu z nacionalnimi pravili svoje države članice izvaja pooblastila iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633.
2. Kadar zaprošeni izvršilni organ na zahtevo in v imenu izvršilnega organa prosilca izvaja pooblastila iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Direktive (EU) 2019/633, lahko uradniki in drugo spremljevalno osebje, ki jih pooblasti ali imenuje izvršilni organ prosilec, sodelujejo z zaprošenim izvršilnim organom in mu pomagajo pod nadzorom uradnikov zaprošenega izvršilnega organa.
3. Zaprošeni izvršilni organ sporoči izvršilnemu organu prosilcu korake in ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.
Člen 7
Prošnje za izvršitev odločb o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov
1. Zaprošeni organ na prošnjo izvršilnega organa prosilca v skladu s svojim nacionalnim pravom izvrši končne odločbe o naložitvi glob ali drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov, sprejete v skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (e), Direktive (EU) 2019/633.
2. Odstavek 1 se uporablja samo, če izvršilni organ prosilec po razumnih prizadevanjih na svojem ozemlju ugotovi, da kupec, zoper katerega so izvršljive globe in druge kazni ter začasni ukrepi, na ozemlju svoje države članice nima zadostnih sredstev.
3. Izvršilni organ prosilec lahko zaprosi samo za izvršitev končne odločbe.
4. Vprašanja glede zastaralnih rokov za izvrševanje glob, drugih enako učinkovitih kazni in začasnih ukrepov ureja nacionalno pravo države članice zaprošenega organa.
Člen 8
Mehanizem uradnega obveščanja
Izvršilni organ uradno obvesti vse druge izvršilne organe v enem mesecu po sprejetju odločbe o ugotovitvi obstoja nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo v svoji državi članici.
Člen 9
Postopek za prošnje za medsebojno pomoč
1. Izvršilni organ prosilec pri prošnji za medsebojno pomoč zagotovi vse ustrezne informacije, ki jih zaprošeni izvršilni organ potrebuje za ugoditev tej prošnji, vključno z vsemi informacijami, ki jih je mogoče pridobiti samo v državi članici izvršilnega organa prosilca.
2. Prošnje za medsebojno pomoč in vsa z njimi povezana sporočila se predložijo v pisni obliki z uporabo standardnih obrazcev.
Člen 10
Zavrnitev prošnje za medsebojno pomoč
1. Zaprošeni izvršilni organ lahko zavrne prošnjo za informacije v skladu s členom 5 samo, če velja eno ali oboje od naslednjega:
(a) po posvetovanju z izvršilnim organom prosilcem ta ne potrebuje zahtevanih informacij, da bi ugotovil, ali se je pojavila oziroma se pojavlja nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo;
(b) pred sodnimi organi v državi članici zaprošenega izvršilnega organa ali izvršilnega organa prosilca se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso.
2. Zaprošeni izvršilni organ lahko zavrne prošnjo za izvršilne ukrepe v skladu s členoma 6 in 7 samo, če po posvetovanju z izvršilnim organom prosilcem velja eno ali oboje od naslednjega:
(a) v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso so se pred sodnimi organi v državi članici zaprošenega izvršilnega organa že začele kazenske preiskave ali sodni postopki, izdala sodba ali dosegla sodna poravnava;
(b) potrebna izvršilna pooblastila so se že začela izvajati ali pa je bila že sprejeta upravna odločba v zvezi z isto kršitvijo znotraj Unije in zoper istega trgovca v državi članici zaprošenega organa, da bi se doseglo hitro in učinkovito prenehanje iste nepoštene trgovinske prakse;
(c) pred sodnimi organi izvršilnega organa prosilca se je že začela kazenska preiskava ali sodni postopek zoper istega kupca v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso;
(d) izvršilni organ prosilec ni zagotovil informacij, ki so potrebne v skladu s členom 5.
3. Zaprošeni izvršilni organ sporoči izvršilnemu organu prosilcu vse zavrnitve prošenj za medsebojno pomoč skupaj z razlogi za zavrnitev.
Člen 11
Jezikovna ureditev
1. O jezikih, ki jih izvršilni organi uporabljajo za prošnje, uradna obvestila in vsa druga sporočila iz tega poglavja, ki so povezani z mehanizmom medsebojne pomoči, se dogovorijo zadevni izvršilni organi.
2. Če zadevni izvršilni organi ne morejo doseči dogovora, se prošnje za medsebojno pomoč pošljejo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izvršilnega organa prosilca in odgovori v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice zaprošenega izvršilnega organa.
Člen 12
Izvedbena pooblastila
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne obrazce za prošnje za medsebojno pomoč v skladu s členom 9(2).
Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.
POGLAVJE IV
PREISKOVALNI IN IZVRŠILNI MEHANIZMI ZA RAZŠIRJENE NEPOŠTENE TRGOVINSKE PRAKSE S ČEZMEJNO RAZSEŽNOSTJO
Člen 13
Začetek usklajenega ukrepanja in imenovanje koordinatorja
1. Kadar obstaja utemeljen sum razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo, izvršilni organi, ki jih ta praksa zadeva, sporazumno sprejmejo usklajene ukrepe. Komisija se nemudoma uradno obvesti o začetku usklajenega ukrepanja.
2. Izvršilni organi, ki jih zadeva razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, za koordinatorja imenujejo izvršilni organ.
3. Izvršilni organi, ki jih zadeva razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, na podlagi razpoložljivih informacij opravijo preiskave. O rezultatih takih preiskav uradno obvestijo druge izvršilne organe na podlagi člena 19.
4. Izvršilni organ se vključi v usklajeno ukrepanje, če se med tem usklajenim ukrepanjem izkaže, da ga zadeva razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo.
5. Pri ugotavljanju, ali izvršilni organ zadeva razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, se upoštevajo vsi elementi, zlasti:
(a) države članice, v katerih imajo sedež kupci;
(b) države članice, v katerih imajo sedež dobavitelji, na katere bi lahko vplivala nepoštena trgovinska praksa.
Člen 14
Razlogi za zavrnitev sodelovanja pri usklajenem ukrepanju
1. Izvršilni organ lahko zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju samo, če velja kar koli od naslednjega:
(a) v zvezi z istim kupcem in isto nepošteno trgovinsko prakso se je v državi članici tega izvršilnega organa že začela kazenska preiskava ali sodni postopek, izdala sodba ali dosegla sodna poravnava;
(b) izvršilni organ je že začel preiskave pred izdajo opozorila iz člena 19 ali je bila zoper istega kupca sprejeta upravna odločba v zvezi z isto nepošteno trgovinsko prakso v državi članici tega izvršilnega organa, da bi se doseglo prenehanje razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo;
(c) razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo se ni pojavila v državi članici tega izvršilnega organa, zato temu izvršilnemu organu ni bilo treba sprejeti nobenih izvršilnih ukrepov.
2. Kadar izvršilni organ zavrne sodelovanje pri usklajenem ukrepanju, o svoji odločitvi nemudoma obvesti Komisijo in druge izvršilne organe, ki jih zadeva razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo, pri čemer navede razloge za svojo odločitev in predloži vsa potrebna dokazila.
Člen 15
Preiskovalni ukrepi v okviru usklajenega ukrepanja
1. Izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, zagotovijo, da se preiskave in inšpekcijski pregledi izvajajo usklajeno. Prizadevajo si za sočasno izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov ter sočasno uporabo začasnih ukrepov, če to dopušča nacionalno pravo.
2. Izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, v skupnem stališču navedejo izid preiskave in oceno razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo ter povzamejo sprejete nacionalne odločbe.
3. Brez poseganja v pravila o zaupnosti ter poklicni in poslovni skrivnosti iz Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta 13 izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, skupno stališče ali njegove dele objavijo na svojih spletnih mestih in o objavi obvestijo Komisijo.
Člen 16
Izvršilni ukrepi v okviru usklajenega ukrepanja
1. Izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, v okviru svoje pristojnosti sprejmejo vse potrebne izvršilne ukrepe v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2019/633 zoper kupca, odgovornega za razširjeno nepošteno trgovinsko prakso s čezmejno razsežnostjo, da bi se doseglo prenehanje te nepoštene trgovinske prakse.
2. Izvršilni organi sprejmejo izvršilne ukrepe na podlagi odstavka 1 v skladu z nacionalnimi pravili svoje države članice in na usklajen način, da bi se doseglo prenehanje razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo. Izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, si prizadevajo hkrati sprejeti izvršilne ukrepe v državah članicah, ki jih zadeva ta razširjena čezmejna kršitev.
Člen 17
Prenehanje usklajenega ukrepanja
1. Usklajeno ukrepanje preneha, če izvršilni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, ugotovijo, da je razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo prenehala v vseh zadevnih državah članicah ali da ni bila storjena nobena taka razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo.
2. Koordinator iz člena 13(2) po potrebi nemudoma uradno obvesti izvršilne organe držav članic, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, o prenehanju usklajenega ukrepanja.
Člen 18
Vloga koordinatorja
1. Koordinator, imenovan v skladu s členom 13, zlasti:
(a) zagotovi, da so zadevni izvršilni organi ustrezno in pravočasno obveščeni o napredku preiskave ali izvršilnega ukrepa ter o vseh predvidenih naslednjih korakih in ukrepih, ki jih je treba sprejeti;
(b) usklajuje in spremlja preiskovalne ukrepe, ki jih sprejmejo zadevni izvršilni organi v skladu s to uredbo;
(c) usklajuje pripravo in izmenjavo vseh potrebnih dokumentov med zadevnimi izvršilnimi organi;
(d) vzdržuje stike s kupcem in drugimi strankami, ki jih zadevajo preiskovalni ali izvršilni ukrepi, kot je ustrezno, razen če se zadevni izvršilni organi in koordinator ne dogovorijo drugače;
(e) po potrebi usklajuje ocenjevanje, posvetovanja in spremljanje, ki jih izvajajo zadevni izvršilni organi, ter druge korake, potrebne za izvajanje zavez, ki jih predlaga zadevni kupec;
(f) po potrebi usklajuje izvršilne ukrepe, ki jih sprejmejo zadevni izvršilni organi;
(g) usklajuje prošnje za medsebojno pomoč, ki jih predložijo zadevni izvršilni organi v skladu s poglavjem III.
2. Koordinator ni odgovoren za dejanja ali opustitve drugih zadevnih izvršilnih organov, kadar uporabijo pooblastila iz člena 6 Direktive (EU) 2019/633 in iz pravil iz te uredbe.
Člen 19
Opozorila
1. Izvršilni organ nemudoma opozori Komisijo in druge izvršilne organe, da morda poteka razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo.
2. Izvršilni organ ob izdaji opozorila iz odstavka 1 zagotovi informacije o domnevno razširjeni nepošteni trgovinski praksi s čezmejno razsežnostjo, ki jo zajema ta uredba, vključno z:
(a) opisom razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo;
(b) podrobnostmi o vsebini razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo;
(c) državami članicami, ki jih zadeva ali bi jih lahko zadevala razširjena nepoštena trgovinska praksa s čezmejno razsežnostjo;
(d) identiteto kupca ali kupcev, osumljenih razširjene nepoštene trgovinske prakse s čezmejno razsežnostjo;
(e) zadevno nepošteno trgovinsko prakso v skladu z Direktivo (EU) 2019/633 in s sklicevanjem na nacionalno pravo;
(f) opisom vseh pravnih postopkov, izvršilnih ukrepov ali drugih sprejetih ukrepov v zvezi z razširjeno nepošteno trgovinsko prakso s čezmejno razsežnostjo ter njihovimi datumi, trajanjem in statusom;
(g) identiteto izvršilnih organov, ki so sprožili postopek in sprejeli druge ukrepe.
3. Izvršilni organ lahko ob izdaji opozorila od izvršilnih organov v drugih državah članicah zahteva, da na podlagi informacij, ki so na voljo ali zlahka dostopne ustreznim izvršilnim organom, preverijo, ali na ozemlju teh drugih držav članic morda potekajo enake razširjene nepoštene trgovinske prakse oziroma ali v teh državah članicah že potekajo postopki oziroma so bili proti takim nepoštenim trgovinskim praksam že sprejeti izvršilni ukrepi. Izvršilni organi v teh drugih državah članicah na zahtevo nemudoma odgovorijo.
Člen 20
Jezikovna ureditev
1. O jezikih, ki jih izvršilni organi uporabljajo za uradna obvestila in za vsa druga sporočila iz tega poglavja, ki so povezana z usklajenimi ukrepi, se dogovorijo zadevni izvršilni organi.
2. Če zadevni izvršilni organi ne morejo doseči dogovora, se uradna obvestila in druga sporočila pošljejo v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, ki je poslala uradno obvestilo ali drugo sporočilo.
POGLAVJE V
POSTOPKOVNE DOLOČBE
Člen 21
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 229 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 14 . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 22
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [+ 1 leto od sprejetja].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik