EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.12.2024

COM(2024) 570 draft

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o preprečevanju hibridnih groženj, ki izvirajo iz instrumentalizacije migracij, ter krepitvi varnosti na zunanjih mejah EU

Sporočilo o preprečevanju hibridnih groženj, ki izvirajo iz instrumentalizacije migracij, ter krepitvi varnosti na zunanjih mejah EU

1. Izzivi na zunanjih kopenskih mejah EU z Rusijo in Belorusijo ter grožnja varnosti Unije

V zadnjem času se je znatno povečalo število zlonamernih dejavnosti, ki so usmerjene v Evropsko unijo in izkoriščajo globalno povezljivost, dobavne verige, ekonomske odvisnosti, pravne vrzeli in odprtost naših demokratičnih družb. Gre za kompleksne dejavnosti, kot so sabotaže ali kibernetski napadi, katerih namen je povzročiti motnje na gospodarskih, energetskih ali prometnih omrežjih, ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v politične procese, ti hibridni napadi pa so žal vse drznejši. EU sprejema ukrepe za krepitev svoje pripravljenosti in odpornosti, Komisija pa je države članice pripravljena podpreti pri ukrepanju na različnih področjih.

Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2024 poudaril, da Rusiji, Belorusiji oziroma kateri koli drugi državi ne smemo dovoliti, da bi zlorabljala naše vrednote, vključno s pravico do azila, in spodkopavala naše demokracije. Evropski svet je izrazil solidarnost s Poljsko in drugimi državami članicami, ki se soočajo s temi izzivi, ter potrdil, da je odločen z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi ob podpori Evropske unije, v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom zagotavljati učinkovit nadzor zunanjih meja Unije. Jasno je navedel, da izjemne razmere terjajo ustrezne ukrepe ( 1 ). Evropski svet je že decembra 2023 obsodil vse hibridne napade, tudi instrumentalizacijo migrantov s strani tretjih držav v politične namene, in izrazil odločenost Unije boriti se proti vsem takim napadom, ki jih izvajata Rusija in Belorusija ( 2 ). To sporočilo se osredotoča na zunanje kopenske meje EU z Rusijo in Belorusijo, vendar se lahko v njem navedeni preudarki uporabijo drugje, če je to ustrezno utemeljeno s posebnimi okoliščinami.

Rusija od februarja 2022 z vojaško agresijo proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo, vključno z Ustanovno listino Združenih narodov ( 3 ), ter spodkopava evropsko in svetovno varnost in stabilnost. Vojaška agresija Rusije proti Ukrajini je tudi napad na vrednote demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Rusija pri svojih dejanjih ni edina. Belorusija je pri dejavnostih Rusije pogosto pomagala in jih odločno podpirala. To še zlasti velja od uvedbe sankcij proti Lukašenkovemu režimu po potvorjenih predsedniških volitvah leta 2020. Takrat je Belorusija ob podpori Rusije začela operacijo za vzpostavitev umetne migracijske poti prek svojih kopenskih meja z državami članicami, zlasti Latvijo, Litvo in Poljsko, v druge evropske države.

Zaradi dejanj Rusije na evropski celini spet vihra vojna in ustvaril se je občutek negotovosti in nestabilnosti. K tem razmeram dodatno prispevata stopnjevanje provokacij in uporaba taktik hibridnega vojskovanja, kot je instrumentalizacija migrantov, s katero Rusija in Belorusija umetno in nezakonito ( 4 ) omogočata nezakonite migracijske tokove proti zunanjim mejam EU. Rusija in Belorusija ljudi izkoriščata, ko jih uporabljata v sovražnem delovanju, pri tem pa se ne ozirata na njihovo ranljivost. Rusija in Belorusija to hibridno vojskovanje uporabljata kot politično orodje, katerega cilj je destabilizirati naše družbe in spodkopati enotnost Evropske unije. To ne ogroža le nacionalne varnosti in suverenosti držav članic, temveč tudi varnost in celovitost schengenskega območja ter varnost Unije kot celote. Nasilje posameznikov, zlasti kadar delujejo v skupini, nad mejnimi policisti v okviru nekaterih nezakonitih vstopov v Unijo še poslabšuje razmere in resno vpliva na družbo EU. Navsezadnje so dejavnosti, ki jih organizirata Rusija in Belorusija, namenjene tudi oslabitvi podpore, ki jo Unija in njeni državljani zagotavljajo Ukrajini v njenih legitimnih prizadevanjih za samoobrambo.

Letos se je število nedovoljenih prihodov na meje med EU in Belorusijo znatno povečalo (66-odstotno povečanje leta 2024 v primerjavi z istim obdobjem leta 2023), zlasti na poljsko-beloruski meji. Razlog za to je tudi sodelovanje beloruskih oblasti pri olajševanju prehodov, tj. pri odobritvi dostopa do obmejnega območja in opremljanju migrantov z lestvami in drugimi napravami. Ruske oblasti ta gibanja olajšujejo, saj ima več kot 90 % migrantov, ki nezakonito prečkajo poljsko-belorusko mejo, ruski študentski ali turistični vizum. Podobni elementi so bili ugotovljeni leta 2023 na finsko-ruski meji, kjer je večina migrantov imela veljaven ruski vizum in je že prej poskušala vstopiti v EU preko Belorusije. Nedavni sporazum med Belorusijo in Rusijo o vzajemnem priznavanju vizumov ( 5 ) bi lahko državljanom tretjih držav, tudi tistim, ki nameravajo nezakonito prečkati mejo z EU, dodatno olajšal gibanje med Rusijo in Belorusijo. Poleg tega so razmere na drugih delih meje Unije z Rusijo in Belorusijo še vedno zaskrbljujoče zaradi stalnih groženj, povezanih z instrumentalizacijo migrantov.

Za zagotovitev varnosti Unije in ozemeljske celovitosti držav članic morajo biti države članice, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, sposobne odločno in neomajno ukrepati za učinkovit nadzor zunanjih meja Unije. Države članice so odgovorne za vzdrževanje javnega reda in miru ter zagotavljanje notranje varnosti na svojih nacionalnih ozemljih. Prav tako morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za učinkovit nadzor in upravljanje zunanjih meja, da se v Uniji zagotovi visoka raven varnosti, kot to zahteva pravo EU.

Pravica do azila, spoštovanje človekovega dostojanstva in načelo nevračanja so pomembni temelji. Mednarodno pravo in pravo EU državam članicam omogočata odločno obravnavo razmer, če je to potrebno za zagotavljanje varnosti in javnega reda, pri čemer se spoštujejo pravice oseb, ki jih ukrepi zadevajo. Glede na resnost grožnje za varnost Unije in ozemeljsko celovitost držav članic, pa tudi glede na vztrajanje te grožnje lahko države članice pod nadzorom Sodišča izjemoma in pod strogimi pogoji ter ob sklicevanju na določbe Pogodbe presežejo sedanje določbe sekundarne zakonodaje EU.

2. Odziv politike EU in operativna podpora

Evropska unija je sprejela številne ukrepe za boj proti instrumentalizaciji migrantov, ko je Belorusija leta 2021 to prakso uporabila na svojih mejah z Latvijo, Litvo in Poljsko ter zlasti ko je Rusija storila enako na meji s Finsko. Poleg močne politične podpore je Unija za učinkovit odziv uporabila tudi finančna, operativna in diplomatska prizadevanja, tudi v državah izvora in tranzita.

Ker instrumentalizacija migrantov s strani sovražnih državnih akterjev pogosto sovpada z dejanji kriminalnih združb in tihotapcev migrantov, je bilo to vprašanje obravnavano v prenovljenem akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) ( 6 ). Poleg tega je Komisija v zakonodajnem predlogu direktive o boju proti tihotapljenju migrantov ( 7 ) predlagala novo kaznivo dejanje javnega napeljevanja, in sicer za boj proti dejavnostim tihotapcev, ki namerno napeljujejo migrante (tudi v okviru instrumentalizacije) k nezakonitemu vstopu, tranzitu ali prebivanju v EU. Instrumentalizacija migrantov se šteje za obteževalno okoliščino, zaradi katere se raven kazni lahko zviša. Revidirani zakonik o schengenskih mejah izrecno priznava, da se s primeri instrumentalizacije migrantov lahko upraviči začasno zaprtje mejnih prehodov na zadevnih zunanjih mejah. Države članice lahko v primeru, kadar veliko število migrantov poskuša nedovoljeno, množično in z uporabo sile prečkati njihove zunanje meje, sprejmejo potrebne ukrepe za ohranitev varnosti, javnega reda in miru. Uredba o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile ( 8 ) državam članicam za obravnavanje primerov instrumentalizacije omogoča odstopanje od nekaterih postopkovnih pravil prava EU o azilu ( 9 ).

Komisija zdaj z državami članicami sodeluje pri izvajanju pravil iz pakta o migracijah in azilu, vključno z uredbo o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile. Države članice podpira pri pripravi nacionalnih izvedbenih načrtov, ki jih je treba predložiti do 12. decembra 2024. Ti izvedbeni načrti morajo določati ustrezne ukrepe, da bodo države članice pripravljene tudi na obravnavanje vprašanja instrumentalizacije, kot je določeno v uredbi o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile, in bi jih bilo mogoče dopolniti z drugimi instrumenti, ki upoštevajo izjemne razmere na zunanjih mejah EU, kot je opisano v tem sporočilu, da se zagotovita varnost Unije in ozemeljska celovitost držav članic.

Poleg tega si Komisija na številnih področjih še naprej prizadeva za povečanje splošne odpornosti in zmogljivosti Unije za odzivanje na različne vrste hibridnih groženj. V zvezi s tem je predlagala nova pravila, na podlagi katerih bi lahko EU sprejela ukrepe proti prevoznikom (zračnim, železniškim, cestnim in pomorskim prevoznikom ter prevoznikom na celinskih plovnih poteh), ki olajšujejo trgovino z ljudmi ali tihotapljenje migrantov oziroma pri tem sodelujejo. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj s postopki glede tega predloga pohitita. Komisija je, da bi obravnavala vse večjo uporabo komercialnih prevoznih sredstev s strani tihotapcev, tudi za namen instrumentalizacije migrantov, leta 2023 sprejela – nato pa začela izvajati – nabor orodij za prevoznike, da bi okrepila situacijsko zavedanje in izmenjavo informacij tako med državami članicami in agencijami EU kot z mednarodnimi partnerji, deležniki iz industrije, nacionalnimi organi in mednarodnimi organizacijami.

Komisija je odločena obravnavati spletno razsežnost instrumentalizacije, da bi tako preprečila razširjanje škodljivih vsebin ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, saj to delovanje povzroča polarizacijo naših družb ter vodi v radikalizacijo in nasilje. To bo storila z izvajanjem nove zakonodaje, kot je akt o digitalnih storitvah, in sodelovanjem s tehnološko industrijo. EU je začela izvajati širok nabor ukrepov na raznih področjih politike (vključno s kritično infrastrukturo in izzivi na področju kibernetske varnosti) za boj proti hibridnim grožnjam in od leta 2022 razpolaga z naborom orodij za hibridne grožnje kot delom strateškega kompasa EU za okrepljeno varnost in obrambo EU ( 10 ).

Agencije EU v regijah na vzhodnih kopenskih mejah EU trenutno zagotavljajo operativno podporo, ki so jo pripravljene okrepiti, da bi državam članicam pomagale pri spopadanju z varnostnimi grožnjami na naših zunanjih mejah. Podpora Frontexa lahko poteka v okviru skupnih operacij, hitrega posredovanja na mejah ter izmenjave informacij, tehnične podpore, krepitve zmogljivosti in usposabljanja ter pošiljanja uradnikov za zvezo. Za pomoč pri sekundarnih varnostnih pregledih se lahko napotijo tudi gostujoči uradniki Europola. Agencija Evropske unije za azil (EUAA) je na voljo, da na zahtevo držav članic zagotovi podporo s tehničnimi strokovnjaki, tako da se po potrebi okrepijo sprejemne in azilne službe. Eurojust je pripravljen podpirati kazenske preiskave in pregon ter skupne preiskovalne skupine, ki jih vodijo tožilci v prizadetih državah članicah. Poleg tega je mehanizem Unije na področju civilne zaščite učinkovito orodje, ki je bilo uporabljeno že leta 2021 za podporo Litvi, ko se je ta soočila z instrumentalizacijo migrantov, ter ki ga lahko vse zadevne države članice uporabijo, da se pripravijo na grožnje, ki izhajajo iz uporabe instrumentalizacije migrantov, in zagotovijo učinkovito podporo, tudi ljudem v stiski.

Komisija je povečala tudi finančno podporo. Leta 2021 je začela dialog z Latvijo, Litvo in Poljsko, da bi jim zagotovila finančno podporo za upravljanje meja, in sicer poleg zneskov, ki so že bili dodeljeni prek nacionalnih programov v okviru Instrumenta za upravljanje meja in vizumsko politiko za obdobje 2021–2027 (IUMV) (360 milijonov EUR) ( 11 ). Od takrat je Komisija v okviru tematskega instrumenta IUMV začela izvajati druge posebne ukrepe za povečanje zmogljivosti držav članic za varovanje meja in obravnavanje novih izzivov na zunanjih mejah, vključno s pozivom za podporo državam, ki mejijo na Belorusijo in Rusijo, v vrednosti 150 milijonov EUR za soočanje z novimi varnostnimi grožnjami.

Poleg navedenega je Svet vzpostavil tudi okvir za omejevalne ukrepe v odziv na destabilizacijsko delovanje Rusije v tujini ( 12 ). Ta novi okvir EU omogoča ciljno usmerjenost na posameznike in subjekte, ki sodelujejo pri ukrepih in politikah, vključno z instrumentalizacijo migrantov, s katerimi vlada Rusije spodkopava temeljne vrednote EU in njenih držav članic, njihovo varnost, neodvisnost in celovitost. V skladu s tem na novo vzpostavljenim okvirom bo za ciljane posameznike in subjekte veljala zamrznitev sredstev, državljanom in podjetjem EU pa bo prepovedano, da bi jim dajali na voljo sredstva. Poleg tega lahko za fizične osebe velja tudi prepoved potovanja.

3. Pravni okvir

V skladu z zakonikom o schengenskih mejah morajo države članice zaščititi zunanje meje EU. Dolžne so ohraniti celovitost schengenskega območja s preprečevanjem nedovoljenih prehodov meja, bojem proti čezmejnemu kriminalu in sprejemanjem ukrepov proti osebam, ki so nezakonito prestopile mejo ( 13 ). Države članice načeloma imajo pravico do nadzora nad vstopom, prebivanjem in odstranitvijo tujcev ( 14 ).

Hkrati morajo države članice pri upravljanju zunanjih meja EU spoštovati temeljne pravice in načelo nevračanja. To načelo je določeno v Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951 in njenem protokolu iz leta 1967 (v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija), Listini o temeljnih pravicah ter zakoniku o schengenskih mejah. Je del običajnega prava, ki je zavezujoče za vse države, in zapisano v vrsti mednarodnih sporazumov, kot sta Konvencija proti mučenju ( 15 ) in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ( 16 ). Načelo nevračanja ščiti osebe, pri katerih obstaja utemeljen sum, da bo pri njih nastopila resnična nevarnost, da bodo izpostavljene mučenju ali drugemu nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.

Ženevska konvencija izrecno določa izjemo od načela nevračanja ( 17 ) v smislu te konvencije in določa nekatere izjemne primere, v katerih se navedeno načelo ne more uporabiti. Izjema se nanaša na osebe, za katere obstajajo utemeljeni razlogi, da se štejejo za nevarne za varnost države, ali ki so bile obsojene za posebno težko kaznivo dejanje in pomenijo nevarnost za skupnost ( 18 ).

Skupni evropski azilni sistem (CEAS) temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije ( 19 ). V Listini o temeljnih pravicah ( 20 ) sta zapisana pravica do mednarodne zaščite, ki temelji na normah, določenih v Ženevski konvenciji ( 21 ), in načelo nevračanja ( 22 ), ki temelji na 4. členu dodatnega Protokola št. 4 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), 3. členu EKČP in 15. členu EKČP. Temeljne pravice iz Listine imajo enako pravno veljavnost kot Pogodbi ( 23 ) in jih je treba pri uporabi prava EU spoštovati.

V tem trenutku in na zunanji meji EU z Rusijo in Belorusijo je jasno, da so države članice izpostavljene hibridnemu napadu sovražnih držav, ki nameravata z vojaško agresijo proti Ukrajini destabilizirati regijo, hkrati pa z instrumentalizacijo migracij ogroziti varnost Unije. Komisija se je zavezala, da bo podpirala države članice pri preprečevanju, da bi Rusija in Belorusija svoje cilje dosegli tako, da bi naša lastna načela in vrednote uporabili proti nam. Stalna grožnja na teh zunanjih mejah in posledice, ki jih ima na varnost Unije in zadevnih držav članic, predstavlja izjemne in zelo resne razmere. Dejansko se je varnostno okolje Evropske unije v primerjavi s časom, ko so bili sprejeti ustrezni instrumenti mednarodnega prava, dramatično spremenilo, kar bi bilo morda treba upoštevati pri njihovi uporabi.

Kot določa člen 4(2) PEU, je zagotavljanje nacionalne varnosti v pristojnosti vsake države članice. To bi bilo treba razumeti tako, da zajema celovitost temeljnih državnih funkcij in temeljnih interesov družbe ( 24 ), varovanje ozemeljske celovitosti ter vzdrževanje javnega reda in miru. Člen 72 PDEU priznava, da morajo države članice v izjemnih okoliščinah zaradi javnega reda in miru ali javne varnosti morda sprejeti ukrepe, ki odstopajo od sekundarne zakonodaje EU, kot je potrdilo Sodišče Evropske unije. Vsako tako odstopanje bi moralo biti izjema in bi se moralo uporabljati le v jasno opredeljenih primerih ( 25 ).

Kot se je izrazil Evropski svet, Komisija priznava, da morajo biti države članice sposobne storiti vse, kar je potrebno, da se branijo pred hibridnimi napadi Rusije in Belorusije ter zaščitijo svojo nacionalno varnost, javni red in suverenost ( 26 ). Države članice same opredelijo svoje bistvene varnostne interese in sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo zaščito, pri tem pa morajo zagotoviti skladnost s pravom EU in mednarodnim pravom ( 27 ).

Države članice se pri preprečevanju hibridnih napadov iz Rusije in Belorusije soočajo z dejanji, ki po svoji naravi in obsegu ogrožajo nacionalno varnost. Države članice morajo morda sprejeti ukrepe, ki bi lahko resno posegali v temeljne pravice, kot so pravica do azila in z njo povezana jamstva, ob upoštevanju zahtev iz člena 52(1) Listine ( 28 ). Uresničevanje temeljnih pravic iz Listine se lahko omeji ( 29 ), če je tako določeno z zakonom in le, če je zagotovljeno bistvo pravic, če se ustrezno upoštevata načeli sorazmernosti in nujnosti ter če omejitve ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali potrebi po zaščiti pravic in svoboščin drugih ( 30 ).

Evropska unija se je že znašla v položaju, v katerem je bila omejitev temeljnih pravic, določenih v Listini, nujna za boj proti hibridnim grožnjam s strani Rusije. Unija je marca 2022 nekaterim ruskim operaterjem, ki jih obvladuje država, začasno prepovedala oddajanje na ozemlju EU zaradi propagande in dezinformacij, namenjenih civilni družbi v Uniji ( 31 ). Grožnja je pomenila resno tveganje za javni red in varnost. Čeprav je sklep vplival na temeljno pravico do svobode izražanja in obveščanja ter na svobodo gospodarske pobude, je Splošno sodišče potrdilo njegovo zakonitost, saj je izpolnjeval zahteve iz Listine ( 32 ) in je cilj ukrepa, namreč varovanje vrednot Unije, zlasti varnosti in javnega reda, upravičeval tako omejitev ( 33 ). Ne glede na očitne razlike med svobodo izražanja in pravico do azila ta precedens zagotavlja relevantne smernice o zakonitih pogojih za omejevanje pravic iz Listine.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je prav tako priznalo, da nekatere izjemne razmere vplivajo na razlago pravic na podlagi EKČP. Zlasti je ugotovilo, da lahko ravnanje migrantov, ki v velikih skupinah uporabijo silo, da bi podrli mejno ograjo ( 34 ), ali ki se skušajo z množičnim nezakonitim prehodom ( 35 ) izogniti uradnim postopkom ob vstopu, upraviči ukrepanje države, za katero se ne bi štelo, da krši prepoved kolektivnega izgona.

4. Sodelovanje z Unijo in drugimi državami članicami

Komisija priznava, da lahko države članice zaradi hibridnih groženj s strani sovražnih držav, ki ogrožajo varnost in ozemeljsko celovitost držav članic, ter zaradi vzdrževanja javnega reda in miru sprejmejo izredne ukrepe za lastno obrambo pred zunanjimi grožnjami.

Vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in v tem kontekstu splošna sovražnost proti Evropski uniji s strani Rusije ob sostorilstvu Belorusije povzročata negotovost za Unijo. Eden od najresnejših primerov tega je instrumentalizacija migracij z nenehnim olajševanjem migracij in spodbujanjem migrantov, da pridejo do vzhodnih zunanjih kopenskih meja Unije, namen česar je izvajanje pritiska na države članice in Unijo.

V teh razmerah je treba prizadetim državam članicam omogočiti, da se branijo, zagotovijo svojo ozemeljsko celovitost, vzdržujejo javni red in mir ter zagotavljajo nacionalno varnost, kot določata člen 4(2) PEU in člen 72 PDEU, ter varnost Unije kot celote. Hkrati ukrepi Rusije in Belorusije izkoriščajo ljudi, med katerimi so tudi osebe v ranljivem položaju, njihove temeljne pravice, dostojanstvo in posebne potrebe pa je treba ohraniti v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom.

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za ohranitev nacionalne varnosti v skladu s Pogodbama, morajo biti v skladu z omejitvami in pogoji prava EU. Sodna praksa Sodišča Evropske unije zagotavlja koristne smernice glede pogojev in omejitev, ki jih je treba upoštevati.

Vsak ukrep mora biti sorazmeren in primeren za obravnavanje grožnje, ki jo predstavljata Rusija in Belorusija, ter mora biti omejen na to, kar je nujno potrebno ( 36 ). Države članice morajo v skladu s Pogodbama pri sprejemanju ukrepov, katerih cilj je zaščita nacionalne varnosti, pojasniti nujnost in predložiti utemeljitve ( 37 ). Zgolj sklicevanje na varstvo interesov, čeprav so osnovni, ne zadostuje za izpolnitev zahtevane obrazložitve ( 38 ). Potreba po utemeljitvi primernosti in nujnosti ukrepov zahteva tudi, da države članice pojasnijo, zakaj določbe o prožnosti, ki so že na voljo v okviru pravnega reda, niso primerne za obravnavanje posebnih okoliščin ( 39 ).

Poleg tega morajo biti ukrepi, ki lahko povzročijo omejitev nekaterih temeljnih pravic, začasne narave. Dejstvo, da so ukrepi časovno omejeni, je pomembno pri ocenjevanju, ali se spoštuje bistvo zadevne pravice ( 40 ), saj morajo biti izredni ukrepi ciljno usmerjeni, prilagojeni posebnim okoliščinam in omejeni le na potrebno obdobje.

Komisija države članice spodbuja, naj pri sprejemanju izrednih ukrepov za boj proti hibridnim napadom, kakršni so opisani v tem sporočilu, skrbno pretehtajo vse zadevne interese in izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja pravni red Unije. Glede na to, da ti ukrepi varujejo skupno zunanjo mejo ter notranjo in zunanjo varnost same Unije, in glede na načelo lojalnega sodelovanja ( 41 ) so države članice pozvane k tesnemu sodelovanju z Unijo in drugimi državami članicami. Komisija je pripravljena izvajati svoje institucionalne naloge in zagotavljati zaščito splošnega interesa Unije. Za zagotovitev doslednosti in učinkovitosti ukrepov je potrebno tudi usklajevanje med sosednjimi državami članicami.

V tem kontekstu je pomembno, da se države članice posvetujejo s Komisijo in da druge države članice obveščajo o izrednih ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti in ki jih sprejemajo za boj proti hibridnim napadom Rusije in Belorusije. Pomembno bi bilo, da države članice obveščajo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, njihovem trajanju in obsegu, pravni podlagi ter o tem, kako nameravajo spoštovati načela in omejitve, ki izhajajo iz prava EU in mednarodnega prava, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami.

Komisija je pripravljena sodelovati z državami članicami pri njihovem sprejemanju takih izrednih ukrepov, da bi pomagala zagotoviti upoštevanje vseh ustreznih vidikov. Komisija bo države članice vedno podpirala pri njihovih prizadevanjih za zagotovitev varne in stabilne Unije s polno delujočim schengenskim območjem v korist vseh državljanov EU ter ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Unija nobeni sovražni državi ne bo dovolila zlorabe evropskih vrednot.

(1)

()    Sklepi Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2024, EUCO 24/25, točka 38.

(2)

()    Sklepi Evropskega sveta z dne 15. decembra 2023, EUCO 20/23, točka 30.

(3)

()    Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov ES-11/1 z dne 1. marca 2022, n2227227.pdf .

(4)

()    Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

(5)

()    Sporazum med Rusijo in Belorusijo je bil ratificiran februarja 2023 in naj bi začel veljati 8. decembra 2024. Ta določa, da lahko tujci, ki so prejeli vizum Rusije oziroma Belorusije, prečkajo mejo druge države, ne da bi jim bilo treba pridobiti dodatni vizum.

(6)

()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Prenovljen Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) z dne 29. septembra 2021 (COM(2021) 591 final).

(7)

()    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Uniji in boj proti njej ter o nadomestitvi Direktive Sveta 2002/90/ES in Okvirnega sklepa Sveta 2002/946 PNZ (COM(2023) 755 final).

(8)

()    Uredba (EU) 2024/1359 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 (PE/19/2024/REV/1) (UL L, 2024/1359, 22.5.2024).

(9)

()    Na primer s podaljšanjem trajanja postopkov na meji in razširitvijo njihovega področja uporabe na vse prosilce za mednarodno zaščito ter s podaljšanjem rokov za registracijo prošenj za azil.

(10)

()    https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/03/21/a-strategic-compass-for-a-stronger-eu-security-and-defence-in-the-next-decade/.

(11)

()    Dodatna podpora v skupnem znesku 200 milijonov EUR je bila leta 2022 dodeljena s posebnim ukrepom v okviru tematskega instrumenta IUMV (in nujne pomoči EMAS za Litvo).

(12)

()    Uredba Sveta (EU) 2024/2642 z dne 8. oktobra 2024 o omejevalnih ukrepih zaradi destabilizirajočih dejavnosti Rusije (ST/8744/2024/INIT) (UL L, 2024/2642, 9.10.2024).

(13)

()    Člen 13 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(14)

()    Glej sodbo ESČP z dne 28. maja 1985, Abdulaziz, Cabales in Balkandali proti Združenemu kraljestvu, točka 67, in sodbo ESČP, veliki senat, z dne 13. februarja 2020, N. D. in N. T. proti Španiji, točka 167.

(15)

()    3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984, Resolucija Generalne skupščine 39/46.

(16)

()    7. člen v povezavi z 2. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, Resolucija Generalne skupščine 2200A (XXI).

(17)

()    33. člen, 1. odstavek, Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951: „Nobena država pogodbenica na nikakršen način begunca ne bo izgnala ali prisilno vrnila na meje ozemlja, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti neki določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja.“

(18)

()    33. člen, 2. odstavek, Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951: „Na pravico iz te določbe pa se ne more sklicevati begunec, ki zaradi resnih razlogov velja za nevarnega za varnost države, v kateri je, ali ki, glede na to da je bil pravnomočno obsojen za posebno težko kaznivo dejanje, predstavlja nevarnost za skupnost te države.“

(19)

()    Člen 78(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(20)

()    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

(21)

()    Člen 18 Listine.

(22)

()    Člen 19 Listine.

(23)

()    Člen 6(1) Pogodbe o Evropski uniji.

(24)

()    Združene zadeve C-511/18, C-512/18 in C-520/18, La Quadrature du Net in drugi/Premier ministre in drugi, ECLI:EU:C:2020:791, točka 135.

(25)

()    Združene zadeve C-715/17, C-718/17 in C-719/17, Komisija/Poljska, Komisija/Madžarska in Komisija/Češka, ECLI:EU:C:2020:257, točka 143.

(26)

()    Sklepi Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2024, EUCO 24/25, točka 38.

(27)

()    Združene zadeve C-715/17, C-718/17 in C-719/17, Komisija/Poljska, Komisija/Madžarska in Komisija/Češka, ECLI:EU:C:2020:257, točka 143.

(28)

()    Združene zadeve C-511/18, C-512/18 in C-520/18, La Quadrature du Net in drugi/Premier ministre in drugi, ECLI:EU:C:2020:791, točka 136.

(29)

()    Razen pravic, od katerih ni mogoče odstopati, vključno z načelom nevračanja.

(30)

()    Člen 52(1) Listine.

(31)

()    Sklep Sveta (SZVP) 2022/351 z dne 1. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 65, 2.3.2022, str. 5).

(32)

()    Zadeva T-125/22, RT France/Svet Evropske unije, ECLI:EU:T:2022:483, točka 145.

(33)

()    Zadeva T-125/22, RT France/Svet Evropske unije, ECLI:EU:T:2022:483, točka 202.

(34)

()    Sodba ESČP, veliki senat, z dne 13. februarja 2020, N. D. in N. T. proti Španiji, točka 231.

(35)

()    Sodba ESČP z dne 5. aprila 2022, A. A. in drugi proti Severni Makedoniji, točka 123.

(36)

()    Združene zadeve C-511/18, C-512/18 in C-520/18, La Quadrature du Net in drugi/Premier ministre in drugi, ECLI:EU:C:2020:791, točka 147; zadeva C-808/18, Komisija/Madžarska, ECLI:EU:C:2020:1029, točki 216 in 261; združene zadeve C-715/17, C-718/17 in C-719/17, Komisija/Poljska, Komisija/Madžarska in Komisija/Češka, ECLI:EU:C:2020:257, točka 152.

(37)

()    Zadeva C-72/22 PPU, M. A., ECLI:EU:C:2022:505, točka 70; zadeva C-808/18, Komisija/Madžarska, ECLI:EU:C:2020:1029, točka 214.

(38)

()    Združene zadeve C-715/17, C-718/17 in C-719/17, Komisija/Poljska, Komisija/Madžarska in Komisija/Češka, ECLI:EU:C:2020:257, točka 145.

(39)

()    Zadeva C-808/18, Komisija/Madžarska, ECLI:EU:C:2020:1029, točki 217 in 218.

(40)

()    Zadeva T-125/22, RT France/Svet Evropske unije, ECLI:EU:T:2022:483, točka 154.

(41)

()    Člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji.