Poročevalec:

Pietro Vittorio BARBIERI

Svetovalec	Carlo GIACOBINI (za poročevalca)
Zaprosilo madžarskega predsedstva Sveta EU	dopis z dne 14. 3. 2024
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na seji strokovne komisije	4. 9. 2024
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	86/0/2
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2024
Plenarno zasedanje št.	590
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	213/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zaskrbljen, ker so invalidi še vedno izključeni s trga dela, in zaradi vsega, kar to prinese v smislu materialnega in nematerialnega osiromašenja, ki ga neenakosti med spoloma še poglabljajo in ki najbolj prizadene tiste z najhujšimi omejitvami.

1.2

EESO obžaluje, da je kljub zakonodaji in strategijam za vključevanje invalidov na trg dela, pripravljenih tako v okviru EU (evropski steber socialnih pravic, evropska strategija o pravicah invalidov) kot Organizacije združenih narodov (Konvencija o pravicah invalidov), izključenost s trga dela še vedno zelo velika in da obstajajo zaposlitveni modeli in rešitve, kot je zaščitena zaposlitev, ki so pravzaprav razlog za umik z odprtega trga dela ali celo segregacijo.

1.3

EESO poziva države članice, naj spodbujajo politike in ukrepe za postopno odpravo modelov, ki so v nasprotju s skupnimi načeli vključevanja in krepitve dostopa do odprtega trga. Upa, da bo tudi Komisija izvajala s tem povezane strateške ukrepe v okviru svežnja ukrepov za zaposlovanje invalidov.

1.4

EESO poziva države članice, naj sprejmejo pozitivne ukrepe in med drugim ponovno vzpostavijo ali okrepijo zaposlovanje invalidov, na primer z oblikovanjem skupnega sklada za razumne prilagoditve, ki bi ga financirali delodajalci iz javnega in zasebnega sektorja, ki ne dosegajo morebitnih dogovorjenih kvot, kar bi prineslo konkretne koristi invalidnim delavcem in spodbudilo produktivnost podjetja.

1.5

EESO meni, da bi morali biti spodbujevalni ukrepi državne pomoči v vsakem primeru pogojeni s spoštovanjem pravic delavcev in skladni z določbami Konvencije o pravicah invalidov, Odbora za pravice invalidov in strategije o pravicah invalidov.

1.6

EESO poziva, naj se kot pozitivni ukrepi za zaposlovanje sprejmejo spodbude za samostojno podjetništvo za invalide, tako za posameznike kot za skupine.

1.7

EESO pozdravlja smernice in podporne ukrepe za razumne prilagoditve v okviru svežnja o zaposlovanju, vendar ugotavlja, da se uporaba v državah članicah zelo razlikuje. Poziva k enotnemu in skladnemu sprejetju in izvajanju predpisov na področju razumnih prilagoditev ter k razširjanju vodnika „Razumne prilagoditve pri delu – smernice in dobre prakse“, ki lahko pripomore k ozaveščanju in znanju o tem.

1.8

EESO poudarja, da je treba določiti standarde za odkrivanje in primerjavo modelov in storitev, ki jih nudijo nacionalni zavodi za zaposlovanje, s primerjalnimi analizami, da bi na podlagi dejanskih podatkov opredelili dobre prakse in spodbujali vzajemno učenje.

1.9

EESO poziva k posebnemu zbiranju kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, da bi opredelili pojav in trende na področju zaščitenih zaposlitev v EU in državah članicah.

1.10

EESO na podlagi usmeritev, ki so jih Evropski parlament, Svet in Evropska komisija začrtali v Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje, začenši z odpravljanjem digitalnega razkoraka, opozarja, da lahko razvoj tehnologij in umetne inteligence olajša udeležbo invalidov na odprtem trgu. Poziva k podpori politikam, ki spodbujajo seznanjenost z njihovim razvojem ter njihov potencial, dostopnost in cenovno dostopnost.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Po podatkih iz poročila European comparative data on Europe 2020 and persons with disabilities – Labour market, education, poverty and health analysis and trends (1) (Evropski primerjalni podatki o strategiji Evropa 2020 in invalidih – analiza trga dela, izobraževanja, revščine in zdravja ter trendi), (Evropska komisija, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) je na evropski ravni zaposlenih približno 51,3 % invalidov v primerjavi s 75,6 % neinvalidnih oseb.

2.2

V istem poročilu je navedeno, da je v 27 državah EU zaposlenih približno 22 milijonov invalidov (starih od 20 do 64 let) od skupaj 42,8 milijona invalidov v tej starostni skupini.

2.3

V EU-27 je stopnja brezposelnosti invalidov, starih od 20 do 64 let, 17,3 % v primerjavi z 8,3 % neinvalidnih oseb v isti starostni skupini. Skupna stopnja brezposelnosti je 9,5 %. Vrzel v stopnji zaposlenosti je prisotna v vseh državah članicah, čeprav so razlike med njimi precejšnje: na Hrvaškem znaša 34 odstotnih točk, v Bolgariji 37 in na Irskem 44 točk. Najmanjše vrzeli so v Italiji (17 točk), Latviji (18 točk) in Franciji (18 točk).

2.4

Invalidne ženske so dvakratno prikrajšane. Stopnja aktivnosti invalidnih oseb je nižja kot pri neinvalidnih osebah. Poleg tega je stopnja zaposlenosti invalidnih žensk (59,1 %) nižja kot pri invalidnih moških (65,4 %).

2.5

Stopnja invalidnosti je obratno sorazmerna s stopnjo aktivnosti. Stopnja aktivnosti neinvalidnih oseb je 82,5 %, pri osebah z zmerno invalidnostjo znaša 69 %, pri hudih invalidih pa 42,1 %. Tveganje finančne revščine se s stopnjo invalidnosti povečuje. V EU znaša 19,8 % za osebe z zmerno invalidnostjo, stare 16 let in več, v primerjavi s 24,4 % za hude invalide.

2.6

Približno 17,8 milijona invalidov živi v gospodinjstvih, ki jim grozi finančna revščina.

2.7

V EU obstajajo jasne razlike v revščini med spoloma. S tveganjem finančne revščine se sooča približno 21,9 % invalidnih žensk, starih 16 let ali več, v primerjavi z 20,0 % invalidnih moških iste starostne skupine. EESO je v mnenju iz leta 2018 (2) navedel, da je v skladu z indeksom enakosti spolov za leto 2015, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), zaposlenih le 18,8 % invalidnih žensk v EU, medtem ko delež zaposlenih invalidnih moških znaša 28,1 %.

2.8

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (3) je referenca za enake možnosti invalidov pri delu.

2.9

Konkretneje pa člen 5 Direktive 2000/78/ES o razumnih prilagoditvah za hendikepirane osebe določa, da so za skladnost z načelom enakega obravnavanja invalidov potrebne razumne prilagoditve. Delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede na potrebe v konkretni situaciji, da se invalidni osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili (4).

2.10

Evropska komisija v svojem sporočilu o strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ugotavlja, da je zaposlitev najboljši način za dosego ekonomske neodvisnosti in socialne vključenosti.

2.11

V strategiji je navedeno, da je evropski steber socialnih pravic vodilo politik zaposlovanja in socialnih politik. V njegovem načelu 17 je poudarjeno, da imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore za dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam. Poleg tega je EU podpisala Konvencijo OZN o pravicah invalidov, ki je zato dodatna pravna podlaga za EU.

2.12

Za učinkovitejše izvajanje evropske strategije je Komisija leta 2022 objavila sveženj o zaposlovanju invalidov, da bi izboljšala njihovo vključevanje na trg dela ter podprla države članice pri zagotavljanju socialne vključenosti in ekonomske avtonomije invalidov prek zaposlovanja, pri čemer je opredelila šest področij ukrepanja: — krepitev zmogljivosti služb za zaposlovanje in vključevanje (5); — spodbujanje obetov za zaposlitev s pozitivnimi ukrepi in zavračanjem stereotipov; — razumne prilagoditve na delovnem mestu; — ohranjanje zaposlitve invalidov: preprečevanje invalidnosti, povezanih s kroničnimi boleznimi; — zagotavljanje programov poklicnega preusposabljanja v primeru bolezni ali nezgod in — iskanje kakovostnih delovnih mest v okviru zaščitenih zaposlitev in poti do odprtega trga dela.

2.13

V svežnju o zaposlovanju je v zvezi s pojavom zaščitene zaposlitve posebej poudarjeno, da invalidi, zlasti tisti s hudo invalidnostjo, običajno delajo v okviru alternativnih modelov zaposlovanja. Programi, sprejeti v državah članicah, se razlikujejo in zato so različni tudi delovni pogoji, pravice delavcev in pristopi glede poklicnega razvoja. Včasih je meja med programi rehabilitacije in poklicno terapijo zabrisana. Čeprav specifični kvantitativni podatki še niso na voljo, so stopnje prehajanja z alternativnih oblik zaposlitve na odprti trg dela običajno zelo nizke.

2.14

Opozoriti je treba, da je pri alternativnih poklicih za invalide najpogostejša metoda tako imenovana „zaščitena zaposlitev“ ali „zaščitena delovna mesta“. Edina pravna opredelitev takšne zaposlitve na ravni EU je v uredbi o splošnih skupinskih izjemah (Uredba (EU) št. 651/2014) (6), kjer je opredeljena kot „zaposlitev v podjetju, v katerem je od vseh zaposlenih vsaj 30 % invalidnih delavcev“. V skladu s to uredbo lahko države članice temu modelu zaposlovanja nudijo finančno podporo kot izjemo od državne pomoči.

2.15

Kot je predvideno v svežnju o zaposlovanju, je bilo maja 2024 objavljeno besedilo „Razumne prilagoditve pri delu – smernice in dobre prakse“ (7), ki vsebuje smernice in predloge za razumne prilagoditve na delovnem mestu, ki so predvidene v Direktivi Sveta 2000/78. Najprej je v publikaciji navedeno, da ima vseh 27 držav članic EU nacionalne in regionalne zakone za prenos in izvajanje direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu, kar pomeni tudi, da morajo delodajalci v vseh teh državah zagotoviti razumne prilagoditve. Vendar nekatere države uporabljajo samo splošne opredelitve tega, kaj pomeni razumna prilagoditev in kaj lahko šteje za nesorazmerno breme.

2.16

V isti publikaciji je tudi navedeno, da so v večini držav na voljo nepovratna sredstva, subvencije in logistična podpora za kritje stroškov razumnih prilagoditev, kakor tudi podpora za načrtovanje in izvajanje. V 11 državah EU je delodajalcem, ki zaposlujejo invalidne delavce na odprtem trgu dela, na voljo davčna olajšava, 13 držav pa ponuja znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost ali zdravstveno zavarovanje. Večina držav je za spodbujanje zaposlovanja invalidov pripravljenih subvencionirati plače in ta trend se še širi.

2.17

EESO v mnenju iz leta 2021 (8) pozdravlja predlog Evropske komisije o strategiji za obdobje 2021–2030, vendar je „zaskrbljen zaradi razvodenitve zavezujočih ukrepov in zavezujoče zakonodaje v zvezi z izvajanjem strategije“. Poudarja tudi, da si bo Komisija „morala močno prizadevati, da se za države članice opredelijo cilji, ki določajo, v kolikšnem obsegu je treba do leta 2030 zmanjšati vrzel v zaposlenosti invalidov“. EESO si želi „ambicioznih ciljev, katerih namen bi bil čim prej odpraviti vrzel v zaposlenosti, s poudarkom na zaposlovanju na odprtem trgu dela“.

2.18

Evropska komisija v svežnju o zaposlovanju invalidov med ukrepi za izboljšanje trga dela poudarja krepitev zmogljivosti služb za zaposlovanje in vključevanje, med drugim z naborom orodij za javne zavode za zaposlovanje s priporočili, informacijami in nasveti o strategijah in praksah na šestih področjih: notranje politike, namenjene delavcem javnih zavodov za zaposlovanje, storitve, aktivni ukrepi trga dela, razumne prilagoditve, ozaveščanje in partnerstva.

3.   Delo in Konvencija OZN o pravicah invalidov

3.1

V Konvenciji OZN o pravicah invalidov (9) je vprašanje dela in zaposlovanja invalidov obravnavano v členu 27. Da bi pojasnil navedbe Konvencije o pravicah invalidov o zaposlovanju in podal svojo razlago njenih določb, je Odbor za pravice invalidov 9. septembra 2022 objavil novo splošno pripombo št. 8 o pravici do dela in zaposlitve. V komentarju je pojasnjeno, kako je treba razlagati številne določbe Konvencije o pravicah invalidov o delu in zaposlovanju. Te smernice državam pomagajo poročati o svojih pravnih, političnih in socialno-ekonomskih okoliščinah, ki vplivajo na z delom povezane pravice invalidov (10).

3.2

Najpomembnejše pojasnilo v splošni pripombi št. 8 se nanaša na zaščiteno zaposlitev, saj opisuje, katera zaščitena okolja so v nasprotju s Konvencijo. Pojasnjuje, da člen 27(1) izrecno določa, da „države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do dela enako kot drugim, ki vključuje pravico do možnosti za preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom“. Torej je jasno, da ločena delovna okolja niso v skladu z zakonom.

3.3

V splošni pripombi je med drugim navedeno, da ločene zaposlitve, kot so zaščitena delovna mesta, vključujejo različne prakse in izkušnje, za katere so značilni vsaj nekateri od naslednjih elementov: (a) invalidi so ločeni od odprtih, vključujočih in dostopnih zaposlitev; (b) zaposlitev je organizirana okoli določenih specifičnih dejavnosti, za katere velja, da so jih sposobni opravljati invalidi; (c) osredotočanje in poudarek na medicinskih in rehabilitacijskih pristopih k invalidnosti; (d) prehod na odprti trg dela se ne spodbuja učinkovito; (e) invalidi ne prejemajo enakega plačila za delo enake vrednosti; (f) invalidi niso plačani za svoje delo na podlagi enakosti z drugimi; (g) invalidi običajno nimajo rednih pogodb o zaposlitvi in zato niso vključeni v sisteme socialne varnosti.

3.4

Vendar je treba opozoriti, da splošna pripomba dopušča izjemo od tega in pojasnjuje, da delovnih podjetij, ki jih vodijo in upravljajo invalidi, vključno s tistimi, ki so v skupni lasti in pod demokratičnim nadzorom, ni mogoče šteti za ločeno delo, če nudijo poštene in ugodne delovne pogoje, ki temeljijo na enakosti z drugimi.

3.5

V skladu s splošno pripombo Konvencije o pravicah invalidov ločene zaposlitve ne bi smeli obravnavati kot postopno uresničevanje pravice do dela, saj je to mogoče le s svobodno izbranim ali sprejetim delom na odprtem in vključujočem trgu dela.

4.   Od zaščitene zaposlitve do vključujočega dela

4.1

EESO:

4.1.1

ugotavlja, da je kljub zakonodaji in strateškim smernicam za vključevanje invalidov na trg dela, pripravljenih tako v okviru EU kot Organizacije združenih narodov, izključenost s trga dela še vedno zelo velika in da obstajajo zaposlitveni modeli in rešitve, ki so dejansko razlog za izključitev ali celo segregacijo ali omejevanje na nekvalificirana in slabo plačana delovna mesta;

4.1.2

meni, da je ločnica med resnično vključujočimi pobudami ter zaščitenim in ločenim delom predvsem upoštevanje Konvencije o pravicah invalidov in strategije o pravicah invalidov, spoštovanje pravic delavcev in uresničevanje prehoda na odprt trg dela;

4.1.3

meni, da je treba zaščiteno zaposlitev in učinke ločevanja, navedene v splošni pripombi št. 8 Odbora za pravice invalidov, odpravljati s celovitimi politikami in ukrepi za postopno odpravo neustreznih modelov, s sprejetjem vključujoče vizije Konvencije o pravicah invalidov in strategije o pravicah invalidov, povečanjem avtonomnosti, usposabljanji, pridobivanjem kvalifikacij in po potrebi spremljanjem;

4.1.4

med možnimi pozitivnimi ukrepi predlaga ponovno vzpostavitev in večje razširjanje nacionalnih modelov za spodbujanje zaposlovanja invalidov, na primer z oblikovanjem skupnega sklada za razumne prilagoditve, ki bi ga financirali delodajalci iz javnega in zasebnega sektorja, ki ne dosegajo predpisanih kvot;

4.1.5

meni, da bi morali pozitivni ukrepi vključevati spodbude za samostojno podjetništvo za invalide, tako za posameznike kot za skupine;

4.1.6

meni, da bi morali biti spodbujevalni ukrepi državne pomoči v vsakem primeru pogojeni s spoštovanjem pravic delavcev in skladni z določbami Konvencije o pravicah invalidov, Odbora za pravice invalidov na področju dela in strategije o pravicah invalidov;

4.1.7

opozarja, da lahko razvoj tehnologij in umetne inteligence olajša udeležbo invalidov na odprtem trgu. Podpreti bi bilo treba politike za spodbujanje njihovega potenciala, dostopnosti in cenovne dostopnosti v skladu z začrtanimi usmeritvami iz Skupne deklaracije Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (11);

4.1.8

meni, da bi morale razumne prilagoditve podpirati ukrepe, katerih cilj je nuditi široko paleto priložnosti za invalide v smislu polnega razvoja njihovega potenciala, dostopa do poklicnega razvoja, poklicnega napredovanja, ohranitve delovnih mest ter usklajevanja delovnih obveznosti s posebnimi zdravstvenimi stanji; pozdravlja objavo in razširjanje vodnika „Razumne prilagoditve pri delu – smernice in dobre prakse“, ki bi ga bilo treba podpreti s pobudami za bolj enotno uporabo v državah članicah;

4.1.9

podpira vizijo strategije o pravicah invalidov, po kateri bi bilo zaposlitvene možnosti invalidov mogoče izboljšati s podpiranjem delodajalcev, da bi delovna mesta postala bolj vključujoča. Pogosto ne delodajalci ne tisti, ki jih to neposredno zadeva, z ukrepi v podporo zaposlovanju invalidov niso seznanjeni, kar kaže na potrebo po boljšem usklajevanju politik trga dela;

4.1.10

da bi strategija o pravicah invalidov postala bolj zavezujoča, meni, da je treba sprejeti ustrezne smernice za optimizacijo učinkovitosti in uspešnosti javnih zavodov za zaposlovanje, kot je priporočeno tudi v četrtem odstavku smernice 6 Sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja (12). Zlasti je treba določiti standarde za enotno odkrivanje in primerjavo modelov in storitev, ki jih nudijo nacionalni zavodi za zaposlovanje, s primerjalnimi analizami, da bi na podlagi dejanskih podatkov opredelili dobre prakse in spodbujali vzajemno učenje;

4.1.11

se strinja s smernicami iz svežnja o zaposlovanju in jih podpira, da bi našli rešitve za zaščiteno zaposlitev s spodbujanjem prehoda na odprti trg, zlasti z neposredno podporo javnih zavodov za zaposlovanje, pa tudi s spodbujanjem krepitve pozitivnih politik zaposlovanja.

---

(1)   https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=27037&langId=en.

(2)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Položaj invalidk ( UL C 367, 10.10.2018, str. 20).

(3)   UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(4)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ( UL L 303, 2.12.2000, str. 16 ) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32000L0078.

(5)  Sklep št. 573/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ) ( UL L 159, 28.5.2014, str. 32 ).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 ( UL L 187, 26.6.2014, str. 1 ) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02014R0651-20230701.

(7)   https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8612&furtherPubs=yes.

(8)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ( UL C 374, 16.9.2021, str. 50).

(9)   https://social.desa.un.org/issues/disability/crpd/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities-articles.

(10)   https://www.ohchr.org/en/documents/general-comments-and-recommendations/crpdcgc8-general-comment-no-8-2022-right-persons.

(11)  Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje ( UL C 23, 23.1.2023, str. 1 ) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32023C0123(01).

(12)  Sklep Sveta (EU) 2018/1215 z dne 16. julija 2018 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic ( UL L 224, 5.9.2018, str. 4).