23.1.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 23/1


Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje

(2023/C 23/01)

Evropski parlament, Svet in Komisija slovesno razglašajo naslednjo skupno deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje.

Preambula

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija (EU) je „unija vrednot“ in, kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Poleg tega na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah EU temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti. Listina tudi potrjuje pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih mednarodnih obveznosti držav članic.

(2)

Digitalna preobrazba vpliva na vse vidike življenja ljudi. Ponuja pomembne priložnosti za boljšo kakovost življenja, gospodarsko rast in trajnostnost.

(3)

Digitalna preobrazba prinaša tudi izzive za naše demokratične družbe, naša gospodarstva in posameznike. S pospeševanjem digitalne preobrazbe je nastopil čas, da EU opredeli, kako bi bilo treba njene vrednote in temeljne pravice, ki veljajo zunaj spleta, uveljavljati v digitalnem okolju. Digitalna preobrazba ne bi smela povzročiti nazadovanja pravic. Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu. Ta deklaracija ne posega v „nespletne politike“, kot je dostop do ključnih javnih storitev zunaj spleta.

(4)

Parlament je večkrat pozval k vzpostavitvi etičnih načel, ki bodo usmerjala pristop EU k digitalni preobrazbi ter zagotavljala popolno spoštovanje temeljnih pravic, kot so varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, nediskriminacija in enakost spolov, ter načel, kot so varstvo potrošnikov, tehnološka in omrežna nevtralnost, verodostojnost in vključevanje. Pozval je tudi k večjemu varstvu pravic uporabnikov v digitalnem okolju ter pravic delavcev in pravice do odklopa (1).

(5)

Države članice so na podlagi prejšnjih pobud, kot sta „Talinska deklaracija o e-upravi“ in „Berlinska deklaracija o digitalni družbi in na vrednotah temelječi digitalni upravi“, z „Lizbonsko deklaracijo o digitalni demokraciji z namenom“ pozvale k modelu digitalne preobrazbe, ki krepi človeško razsežnost digitalnega ekosistema, v jedru katerega je digitalni enotni trg. Prav tako so pozvale k modelu digitalne preobrazbe, ki zagotavlja, da je tehnologija v pomoč pri sprejemanju podnebnih ukrepov in varstvu okolja.

(6)

Vizija EU za digitalno preobrazbo postavlja človeka v središče, opolnomoča posameznike in spodbuja inovativna podjetja. V Sklepu o „programu politike Digitalno desetletje do leta 2030“ so določeni konkretni digitalni cilji na podlagi štirih glavnih točk (digitalna znanja in spretnosti, digitalna infrastruktura, digitalizacija podjetij in digitalizacija javnih storitev). Pot EU k digitalni preobrazbi naših družb in gospodarstva zajema zlasti odprto digitalno suverenost, spoštovanje temeljnih pravic, pravne države in demokracije, vključevanje, dostopnost, enakopravnost, trajnostnost, odpornost, varnost, izboljšanje kakovosti življenja, razpoložljivost storitev ter spoštovanje pravic in želja vseh. Prispevati bi morala k dinamičnima, z viri gospodarnima in pravičnima gospodarstvu in družbi v EU.

(7)

Ta deklaracija izraža skupne politične namere in zaveze ter opozarja na najpomembnejše pravice v okviru digitalne preobrazbe. Deklaracija bi morala poleg tega usmerjati oblikovalce politik pri razmisleku o viziji digitalne preobrazbe: človek mora biti v središču digitalne preobrazbe; podpirati je treba solidarnost in vključevanje s povezljivostjo, digitalnim izobraževanjem, usposabljanjem ter znanji in spretnostmi, poštenimi in pravičnimi delovnimi pogoji ter dostopom do digitalnih javnih storitev na spletu; poudariti je treba pomen svobode izbire pri stikih z algoritmi in sistemi umetne inteligence ter v pravičnem digitalnem okolju; spodbujati je treba sodelovanje v digitalnem javnem prostoru; povečati je treba varnost, zaščito in opolnomočenje v digitalnem okolju, zlasti za otroke in mlade, obenem pa zagotoviti zasebnost in individualni nadzor nad podatki; spodbujati je treba trajnostnost. Različna poglavja te deklaracije bi morala tvoriti celovit referenčni okvir in jih ne bi smeli brati ločeno.

(8)

Ta deklaracija bi morala služiti tudi kot referenčna točka za podjetja in druge ustrezne akterje pri razvoju in uvajanju novih tehnologij. V zvezi s tem je pomembno spodbujati raziskave in inovacije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi MSP in zagonskim podjetjem.

(9)

Demokratično delovanje digitalne družbe in gospodarstva bi bilo treba dodatno okrepiti ob polnem spoštovanju pravne države, učinkovitih pravnih sredstev in kazenskega pregona. Ta deklaracija ne vpliva na zakonite omejitve uveljavljanja pravic, da bi bilo usklajeno z uveljavljanjem drugih pravic, ali na nujne in sorazmerne omejitve v javnem interesu.

(10)

Ta deklaracija temelji predvsem na primarnem pravu EU, zlasti Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter na sekundarnem pravu in sodni praksi Sodišča Evropske unije. Temelji tudi na evropskem stebru socialnih pravic in ga dopolnjuje. Je deklarativne narave in kot taka ne vpliva na vsebino pravnih pravil ali njihovo uporabo.

(11)

EU bi morala promovirati deklaracijo v svojih odnosih z drugimi mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, tudi tako, da bi te pravice in načela vključila v svoje trgovinske odnose, s ciljem, da bi ta načela usmerjala mednarodne partnerje po vsem svetu k digitalni preobrazbi, ki v središče postavlja človeka in univerzalne človekove pravice. Deklaracija bi morala služiti zlasti kot referenca za dejavnosti v okviru mednarodnih organizacij, kot sta uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in pristop z več deležniki k upravljanju interneta.

(12)

Promocija in izvajanje te deklaracije je skupna politična zaveza in odgovornost EU in njenih držav članic v okviru njihovih pristojnosti in ob doslednem spoštovanju prava EU. Komisija bo Parlamentu in Svetu redno poročala o doseženem napredku. Države članice in Komisija bi morale pri sodelovanju za doseganje splošnih ciljev iz Sklepa o „programu politike Digitalno desetletje do leta 2030“ upoštevati digitalna načela in pravice, kot so določeni v tej deklaraciji.

Deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje

Prizadevamo si za promoviranje evropske poti k digitalni preobrazbi, ki v središče postavlja človeka ter temelji na evropskih vrednotah in temeljnih pravicah EU, potrjuje univerzalne človekove pravice ter koristi vsem posameznikom, podjetjem in družbi kot celoti.

Zato izjavljamo naslednje:

POGLAVJE I

Postavljanje človeka v središče digitalne preobrazbe

1.

Človek je v središču digitalne preobrazbe v Evropski uniji. Tehnologija bi morala služiti in koristiti vsem ljudem, ki živijo v EU, ter jih opolnomočiti za uresničevanje njihovih želja ob polnem varstvu in spoštovanju njihovih temeljnih pravic.

Zavezujemo se:

a)

h krepitvi demokratičnega okvira za digitalno preobrazbo, ki koristi vsem in izboljšuje življenja vseh ljudi, ki živijo v EU;

b)

k sprejetju potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se vrednote EU in pravice posameznikov, kot jih priznava pravo EU, spoštujejo tako na spletu kot zunaj njega;

c)

k spodbujanju in zagotavljanju odgovornega in skrbnega ukrepanja vseh javnih in zasebnih akterjev v digitalnem okolju;

d)

k dejavnemu spodbujanju te vizije digitalne preobrazbe, tudi v naših mednarodnih odnosih.

POGLAVJE II

Solidarnost in vključevanje

2.

Z uporabo tehnologije bi bilo treba ljudi združevati, ne pa jih razdvajati. Digitalna preobrazba bi morala prispevati k pravični in vključujoči družbi in gospodarstvu v EU.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju, da zasnova, razvoj, uvajanje in uporaba tehnoloških rešitev spoštujejo temeljne pravice, omogočajo njihovo uveljavljanje ter spodbujajo solidarnost in vključevanje;

b)

k digitalni preobrazbi, pri kateri nihče ne bo prezrt. Koristiti bi morala vsem, dosegati uravnoteženost med spoloma in vključevati zlasti starejše, osebe, ki živijo na podeželskih območjih, osebe z invalidnostjo ali marginalizirane, ranljive ali prikrajšane osebe ter osebe, ki delujejo v njihovem imenu. Spodbujati bi morala tudi kulturno in jezikovno raznolikost;

c)

k razvoju ustreznih okvirov, da bodo vsi akterji na trgu, ki imajo koristi od digitalne preobrazbe, prevzeli svojo družbeno odgovornost ter pošteno in sorazmerno prispevali k stroškom javnih dobrin, storitev in infrastrukture v korist vseh ljudi, ki živijo v EU.

Povezljivost

3.

Povsod v EU bi moral imeti vsakdo dostop do cenovno dostopne in visokohitrostne digitalne povezljivosti.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju dostopa do visokokakovostne povezljivosti z razpoložljivim dostopom do interneta povsod po EU in za vsakogar, tudi tiste z nizkimi dohodki;

b)

k zaščiti in spodbujanju nevtralnega in odprtega interneta, kjer vsebine, storitve in aplikacije niso neupravičeno blokirane ali poslabšane.

Digitalno izobraževanje in usposabljanje ter digitalna znanja in spretnosti

4.

Vsakdo ima pravico do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter bi moral imeti možnost pridobiti vsa osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti.

Zavezujemo se:

a)

k spodbujanju visokokakovostnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja, tudi za premostitev digitalnega razkoraka med spoloma;

b)

k podpiranju prizadevanj, ki vsem učečim se ter učiteljem in učiteljicam omogočajo pridobivanje in izmenjavo potrebnih digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc, vključno z medijsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem, za aktivno udejstvovanje v gospodarstvu, družbi in demokratičnih procesih;

c)

k spodbujanju in podpiranju prizadevanj za opremljanje vseh ustanov za izobraževanje in usposabljanje z digitalno povezljivostjo, infrastrukturo in orodji;

d)

k zagotavljanju možnosti vsakomur, da se z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem prilagodi spremembam, ki jih prinaša digitalizacija dela.

Pošteni in pravični delovni pogoji

5.

Vsakdo ima pravico do poštenih, pravičnih, zdravih in varnih delovnih pogojev ter do ustrezne zaščite v digitalnem okolju in na delovnem mestu, ne glede na zaposlitveni status, način ali trajanje zaposlitve.

6.

Sindikati in organizacije delodajalcev imajo pomembno vlogo pri digitalni preobrazbi, zlasti v zvezi z opredelitvijo poštenih in pravičnih delovnih pogojev, tudi v zvezi z uporabo digitalnih orodij pri delu.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju, da lahko vsakdo uveljavlja pravico do odklopa in uživa zaščitne ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v digitalnem okolju;

b)

k zagotavljanju, da digitalna orodja v delovnem okolju v ničemer ne ogrožajo telesnega in duševnega zdravja delavcev;

c)

k zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic delavcev v digitalnem okolju, vključno z njihovo pravico do zasebnosti in združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov ter zaščito pred nezakonitim in neupravičenim nadzorom;

d)

k zagotavljanju, da je uporaba umetne inteligence na delovnem mestu pregledna in skladna s pristopom, ki temelji na tveganju, ter da se sprejmejo ustrezni preventivni ukrepi za ohranjanje varnega in zdravega delovnega okolja;

e)

zlasti k zagotavljanju, da je pri pomembnih odločitvah, ki vplivajo na delavce, zagotovljen človeški nadzor in da so delavci na splošno obveščeni, da so v stiku s sistemi umetne inteligence.

Digitalne javne storitve na spletu

7.

Vsakdo bi moral imeti spletni dostop do ključnih javnih storitev v EU. Od nikogar ne bi smeli zahtevati pogostejšega posredovanja podatkov, kot je potrebno za dostop do digitalnih javnih storitev in njihovo uporabo.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju, da se vsem ljudem, ki živijo v EU, nudi možnost uporabe dostopne, prostovoljne, varne in zaupanja vredne digitalne identitete, ki omogoča dostop do široke palete spletnih storitev;

b)

k zagotavljanju široke dostopnosti in ponovne uporabe informacij javnega sektorja;

c)

k omogočanju in podpiranju nemotenega, varnega in interoperabilnega dostopa po vsej EU do digitalnih javnih storitev, zasnovanih za učinkovito izpolnjevanje potreb ljudi, zlasti vključno z digitalnimi zdravstvenimi storitvami in storitvami oskrbe, predvsem dostopom do elektronske zdravstvene dokumentacije.

POGLAVJE III

Svoboda izbire

Stiki z algoritmi in sistemi umetne inteligence

8.

Umetna inteligenca bi morala služiti kot orodje za ljudi s končnim ciljem povečanja dobrobiti ljudi.

9.

Vsakdo bi moral imeti možnost, da izkoristi prednosti algoritemskih sistemov in sistemov umetne inteligence, vključno s sprejemanjem lastnih informiranih odločitev v digitalnem okolju, pri čemer je zaščiten pred tveganji in škodo za svoje zdravje, varnost in temeljne pravice.

Zavezujemo se:

a)

k spodbujanju na človeka osredotočenih, zaupanja vrednih in etičnih sistemov umetne inteligence med njihovim razvojem, uvajanjem in uporabo v skladu z vrednotami EU;

b)

k zagotavljanju zadostne ravni preglednosti glede uporabe algoritmov in umetne inteligence ter opolnomočenja ljudi za njihovo uporabo in njihove obveščenosti pri stikih z njimi;

c)

k zagotavljanju, da algoritemski sistemi temeljijo na ustreznih naborih podatkov v izogib diskriminaciji in omogočajo človeški nadzor nad vsemi rezultati, ki vplivajo na varnost in temeljne pravice ljudi;

d)

k zagotavljanju, da se tehnologije, kot je umetna inteligenca, ne uporabljajo za vnaprejšnje določanje izbir ljudi, na primer glede zdravja, izobraževanja, zaposlovanja in zasebnega življenja;

e)

k zagotavljanju zaščitnih ukrepov in sprejemanju ustreznih ukrepov, vključno s spodbujanjem zaupanja vrednih standardov, za zagotovitev, da so umetna inteligenca in digitalni sistemi vedno varni in se uporabljajo ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic;

f)

k sprejetju ukrepov za zagotovitev, da raziskave na področju umetne inteligence spoštujejo najvišje etične standarde in ustrezne pravne akte EU.

Pravično digitalno okolje

10.

Vsakdo bi moral imeti možnost, da lahko na podlagi objektivnih, preglednih, enostavno dostopnih in zanesljivih informacij učinkovito in svobodno izbere, katere spletne storitve želi uporabljati.

11.

Vsakdo bi moral imeti možnost poštenega konkuriranja in inovativnosti v digitalnem okolju. To bi moralo koristiti tudi podjetjem, vključno z MSP.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju varnega in zanesljivega digitalnega okolja, ki temelji na pošteni konkurenci ter v katerem so zaščitene temeljne pravice, pravice uporabnikov in varstvo potrošnikov na digitalnem enotnem trgu ter ustrezno opredeljene odgovornosti platform, zlasti velikih akterjev in vratarjev;

b)

k spodbujanju interoperabilnosti, preglednosti, odprtih tehnologij in standardov kot načina za nadaljnjo krepitev zaupanja v tehnologijo ter sposobnosti potrošnikov, da sprejemajo avtonomne in informirane odločitve.

POGLAVJE IV

Sodelovanje v digitalnem javnem prostoru

12.

Vsakdo bi moral imeti dostop do zaupanja vrednega, raznolikega in večjezičnega digitalnega okolja. Dostop do raznolikih vsebin prispeva k pluralistični javni razpravi in učinkovitemu nediskriminatornemu sodelovanju v demokraciji.

13.

Vsakdo ima pravico do svobode izražanja in obveščanja ter svobode zbiranja in združevanja v digitalnem okolju.

14.

Vsakdo bi moral imeti možnost dostopa do informacij o tem, kdo je lastnik medijskih storitev, ki jih uporablja, ali pod čigavim nadzorom so.

15.

Spletne platforme, zlasti zelo velike spletne platforme, bi morale podpirati svobodno demokratično razpravo na spletu. Glede na vlogo svojih storitev pri oblikovanju javnega mnenja in politične razprave bi morale zelo velike spletne platforme blažiti tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev, tudi v zvezi z napačnimi informacijami in dezinformacijskimi kampanjami, ter zaščititi svobodo izražanja.

Zavezujemo se:

a)

k nadaljnjemu varovanju vseh temeljnih pravic na spletu, zlasti svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo in pluralnostjo medijev;

b)

k podpiranju razvoja in najboljše uporabe digitalnih tehnologij za spodbujanje udejstvovanja ljudi in demokratične udeležbe;

c)

k sprejemanju sorazmernih ukrepov za boj proti vsem oblikam nezakonitih vsebin ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic, vključno s pravico do svobode izražanja in obveščanja, ter brez uvajanja kakršnih koli splošnih obveznosti spremljanja ali cenzure;

d)

k ustvarjanju digitalnega okolja, v katerem so ljudje zaščiteni pred dezinformacijami in manipulacijo z informacijami ter drugimi oblikami škodljivih vsebin, vključno z nadlegovanjem in nasiljem na podlagi spola;

e)

k podpiranju učinkovitega dostopa do digitalnih vsebin, ki odražajo kulturno in jezikovno raznolikost v EU;

f)

k opolnomočenju posameznikov, da svobodno sprejemajo specifične odločitve, ter omejevanju izkoriščanja šibkih točk in predsodkov, zlasti prek ciljanega oglaševanja.

POGLAVJE V

Varnost, zaščita in opolnomočenje

Zaščiteno, varno in varovano digitalno okolje

16.

Vsakdo bi moral imeti dostop do digitalnih tehnologij, izdelkov in storitev, ki so po zasnovi varni in zaščiteni ter varujejo zasebnost, kar zagotavlja visoko raven zaupnosti, integritete, razpoložljivosti in avtentičnosti obdelanih informacij.

Zavezujemo se:

a)

k sprejetju dodatnih ukrepov za spodbujanje sledljivosti izdelkov in zagotavljanju, da se na digitalnem enotnem trgu ponujajo samo izdelki, ki so varni in skladni z zakonodajo EU;

b)

k zaščiti interesov ljudi, podjetij in javnih institucij pred tveganji za kibernetsko varnost in kibernetsko kriminaliteto, vključno s kršitvami varstva podatkov in krajo identitete ali manipuliranjem z njo. To vključuje zahteve glede kibernetske varnosti za povezane izdelke, dane na enotni trg;

c)

k boju proti tistim, ki poskušajo znotraj EU spodkopati varnost na spletu in integriteto digitalnega okolja ali digitalna sredstva uporabljajo za podpihovanje nasilja in sovraštva, ter terjanju njihove odgovornosti.

Zasebnost in individualni nadzor nad podatki

17.

Vsakdo ima pravico do zasebnosti in varstva svojih osebnih podatkov. Zadnjenavedena pravica vključuje nadzor posameznikov nad tem, kako se njihovi osebni podatki uporabljajo in s kom se ti podatki delijo.

18.

Vsakdo ima pravico do zaupnosti svojih komunikacij in informacij na svojih elektronskih napravah ter da ni predmet nezakonitega spletnega nadzora, nezakonitega vsesplošnega sledenja ali ukrepov prestrezanja.

19.

Vsakdo bi moral imeti možnost, da določi svojo digitalno zapuščino in se odloči, kaj se po smrti zgodi z njegovimi osebnimi računi in informacijami, ki ga/jo zadevajo.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju, da ima vsakdo učinkovit nadzor nad svojimi osebnimi in neosebnimi podatki v skladu s pravili EU o varstvu podatkov in ustreznimi pravnimi akti EU;

b)

k učinkovitemu zagotavljanju možnosti posameznikom, da enostavno prenašajo svoje osebne in neosebne podatke med različnimi digitalnimi storitvami v skladu s pravicami do prenosljivosti;

c)

k učinkovitemu varovanju komunikacij pred nepooblaščenim dostopom tretjih oseb;

d)

k prepovedi nezakonite identifikacije in nezakonitega hranjenja evidenc o dejavnostih.

Zaščita in opolnomočenje otrok in mladih v digitalnem okolju

20.

Otroci in mladi bi morali biti opolnomočeni za sprejemanje varnih in informiranih odločitev ter izražanje svoje ustvarjalnosti v digitalnem okolju.

21.

Starosti primerni materiali in storitve bi morali izboljšati izkušnje, dobrobit in udeležbo otrok in mladih v digitalnem okolju.

22.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravici otrok in mladih do zaščite pred vsakršnimi kaznivimi dejanji, storjenimi z digitalnimi tehnologijami ali z njihovo pomočjo.

Zavezujemo se:

a)

k zagotavljanju priložnosti vsem otrokom in mladim, da pridobijo potrebna znanja in spretnosti ter kompetence, vključno z medijsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem, za aktivno in varno krmarjenje in udejstvovanje v digitalnem okolju ter sprejemanje informiranih odločitev;

b)

k spodbujanju pozitivnih izkušenj za otroke in mlade v starosti primernem in varnem digitalnem okolju;

c)

k zaščiti vseh otrok in mladih pred škodljivimi in nezakonitimi vsebinami, izkoriščanjem, manipulacijo in zlorabo na spletu ter preprečevanju uporabe digitalnega prostora za storitev ali omogočanje kaznivih dejanj;

d)

k zaščiti vseh otrok in mladih pred nezakonitim sledenjem, profiliranjem in ciljanjem, zlasti v komercialne namene;

e)

k vključevanju otrok in mladih v razvoj digitalnih politik, ki jih zadevajo.

POGLAVJE VI

Trajnostnost

23.

Da bi preprečili znatno škodo za okolje in spodbudili krožno gospodarstvo, bi bilo treba digitalne izdelke in storitve zasnovati, proizvajati, uporabljati, popravljati, reciklirati in odlagati tako, da se blaži njihov negativni vpliv na okolje in družbo ter preprečuje prezgodnja zastarelost.

24.

Vsakdo bi moral imeti dostop do točnih, poljudnih informacij o vplivu digitalnih izdelkov in storitev na okolje ter njihovi porabi energije, popravljivosti in življenjski dobi, da bi lahko sprejel odgovorne odločitve.

Zavezujemo se:

a)

k podpiranju razvoja in uporabe trajnostnih digitalnih tehnologij, ki imajo čim manjši negativni vpliv na okolje in družbo;

b)

k spodbujanju trajnostnih potrošniških odločitev in poslovnih modelov ter spodbujanju trajnostnega in odgovornega ravnanja podjetij v svetovnih vrednostnih verigah digitalnih izdelkov in storitev, tudi za boj proti prisilnemu delu;

c)

k spodbujanju razvoja, uvajanja in aktivne uporabe inovativnih digitalnih tehnologij s pozitivnim vplivom na okolje in podnebje, da bi pospešili zeleni prehod;

d)

k spodbujanju standardov in oznak glede trajnostnosti za digitalne izdelke in storitve.


(1)  2020/2216(INI); 2020/2018(INL); 2020/2019(INL); 2020/2022(INI); 2020/2012(INL); 2020/2014(INL); 2020/2015 (INI); 2020/2017 (INI); 2019/2186(INI); 2019/2181(INL); 2022/2266 (INI).