EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.2.2023
COM(2023) 63 final
2023/0025(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
(Besedilo velja za EGP)
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023PC0063
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directive 2012/19/EU on waste electrical and electronic equipment (WEEE)
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
COM/2023/63 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.2.2023
COM(2023) 63 final
2023/0025(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Sodišče Evropske unije je 25. januarja 2022 v sodbi v zadevi C-181/20 1 razsodilo, da je člen 13(1) Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (v nadaljnjem besedilu: direktiva o OEEO) zaradi neupravičenega retroaktivnega učinka delno neveljaven, saj določa, da morajo proizvajalci poskrbeti za kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja odpadkov iz fotonapetostnih panelov, danih na trg med 13. avgustom 2005 in 13. avgustom 2012. Zadnji datum je začetek veljavnosti takratne nove direktive o OEEO, ki je nadomestila Direktivo 2002/96/ES. Fotonapetostni paneli so bili dodani na področje uporabe direktive o OEEO ob začetku njene veljavnosti. Poleg tega je direktiva iz leta 2012 s 15. avgustom 2018 na splošno uvedla „odprto področje uporabe“, ki se je s tem spremenilo glede na področje uporabe iz prejšnje Direktive 2002/96/ES.
Sodišče trdi, da je bila državam članicam pred sprejetjem Direktive 2012/19/EU v skladu s členom 14 Direktive 2008/98/ES o odpadkih 2 prepuščena odločitev, ali stroške ravnanja z odpadki iz fotonapetostnih panelov krijejo bodisi trenutni ali predhodni imetniki odpadkov bodisi proizvajalec ali distributer fotonapetostnih panelov. Po mnenju Sodišča je treba šteti, da se pozneje sprejeto pravilo iz člena 13(1) Direktive 2012/19/EU, v skladu s katerim morajo stroške, povezane z ravnanjem s fotonapetostnimi paneli ob koncu življenjske dobe, razen za zasebna gospodinjstva, v vseh državah članicah kriti proizvajalci, četudi so bili proizvodi že dani na trg v obdobju, ko je veljala prejšnja zakonodaja, uporablja retroaktivno. Zato lahko krši načelo pravne varnosti.
Sodba zahteva nadaljnje ukrepanje s ciljno usmerjeno spremembo direktive o OEEO in njenega člena 13(1) o kritju stroškov zbiranja in obdelave OEEO od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva.
Poleg tega je bilo ocenjeno, da bi bilo treba spremeniti tudi člen 12(1) direktive OEEO, saj vsebuje vzporedno določbo o električni in elektronski opremi (EEO) za zasebna gospodinjstva. Čeprav se sodba Sodišča na ta člen ni izrecno nanašala, saj ni predmet zadevne zadeve, se lahko glede na obrazložitev Sodišča prav tako šteje za retroaktivnega, zato je potrebna podobna sprememba.
Ciljno usmerjeni predlog Komisije obravnava tudi učinek sodbe Sodišča na druge proizvode, ki spadajo na „odprto področje uporabe“ iz člena 2(1)(b) direktive o OEEO od 15. avgusta 2018 in ki imajo podoben položaj kot fotonapetostni paneli, na katere se je Sodišče v sodbi izrecno osredotočilo. „Odprto področje uporabe“ lahko zlasti vključuje EEO za zasebna gospodinjstva in EEO za uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva 3 . V obeh primerih je po sodbi Sodišča potrebno pojasnilo, da morajo proizvajalci kriti stroške ravnanja z odpadki iz EEO z „odprtega področja uporabe“ šele od 15. avgusta 2018.
Zato predlog Komisije zajema tudi spremembo člena 12, odstavek 1. Predlaga se sprememba člena 12, odstavka 3 in 4, da se pojasni, kdaj se uporablja obveznost kritja stroškov za proizvajalce.
Namen predloga Komisije je tudi spremeniti člen 15(2), ki se nanaša na označevanje EEO, da se na podlagi utemeljitve Sodišča popravi sicer retroaktivni učinek.
Poleg tega ta predlog v členih 14(4) in 15(2) direktive o OEEO posodablja sklice na evropski standard EN 50419 o označevanju EEO v zvezi z ločenim zbiranjem OEEO, tako da nadomešča sklic na različico iz leta 2006 tega standarda z različico iz leta 2022.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Zdajšnja pravila Unije o ravnanju z OEEO so določena v Direktivi 2012/19/EU.
Namen predloga je spremeniti člen 12, odstavke 1, 3 in 4, člen 13(1) in člen 15(2) direktive o OEEO zaradi sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-181/20. Te določbe se nanašajo na načelo razširjene odgovornosti proizvajalca, ki je ključno načelo direktive o OEEO, ki je določeno že v prvi direktivi 2002/96/ES in izvaja načelo „onesnaževalec plača“, kakor je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Načelo razširjene odgovornosti proizvajalca je podrobneje določeno v Direktivi 2008/98/ES o odpadkih (okvirna direktiva o odpadkih). V predlogu so v celoti ohranjene določbe razširjene odgovornosti proizvajalca. Vendar je treba glede na sodbo Sodišča spoštovati načelo neretroaktivnosti in s tem povezane interese gospodarskih subjektov za obdobje, ko se direktiva o OEEO še ni uporabljala za fotonapetostne panele in druge proizvode, ki so bili na novo vključeni na njeno področje uporabe.
Namen predloga je tudi spremeniti člen 14(4) in člen 15(2), da bi posodobili sklic na evropski standard EN 50419, tako da se nadomestijo sklici na standard EN 50419, ki ga je Cenelec sprejel marca 2006, z revidirano različico tega standarda, ki je bila sprejeta leta 2022, in posodobijo sklici v standardu na direktivo o OEEO (EN 50419:2022).
Navedene predlagane ciljno usmerjene spremembe se ne nanašajo na nobeno drugo določbo politike na področju OEEO.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlagane ciljno usmerjene spremembe ohranjajo skladnost Direktive in njenih določb o razširjeni odgovornosti proizvajalca z drugimi politikami Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z varstvom okolja, ki je pravna podlaga akta, ki ga spreminja.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Kakor je navedeno v uvodni izjavi 36 Direktive 2012/19/EU, cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj zaradi obsega problema lažje doseže na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.
Glede na to, da je namen ciljno usmerjene spremembe spremeniti že obstoječe določbe direktive v skladu s sodbo Sodišča, je mogoče sklepati, da se načelo subsidiarnosti in dodana vrednost EU spoštujeta, kakor je bilo prvotno predvideno s sprejetjem Direktive 2012/19/EU. Glede na to, da lahko države članice različno razlagajo vprašanje, kdaj se razširjena odgovornost proizvajalca uporablja za fotonapetostne panele in novo področje uporabe EEO, je sprememba potrebna.
•Sorazmernost
Kakor je navedeno v uvodni izjavi 36 Direktive 2012/19/EU, direktiva o OEEO v skladu z načelom sorazmernosti iz člena5 Pogodbe o Evropski uniji ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje svojega cilja.
Glede na to, da je namen ciljno usmerjene spremembe spremeniti že obstoječe določbe Direktive v skladu s sodbo Sodišča, je mogoče sklepati, da se načelo sorazmernosti spoštuje, kakor je bilo prvotno predvideno s sprejetjem Direktive 2012/19/EU.
•Izbira instrumenta
Glede na to, da je namen ciljno usmerjene spremembe spremeniti že obstoječe določbe direktive o OEEO v skladu s sodbo Sodišča, je ta predlog v obliki direktive o spremembi Direktive 2012/19/EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Strokovnjaki držav članic so bili obveščeni o posledicah sodbe Sodišča v zadevi C-181/20, med drugim na sestanku strokovne skupine za odpadke 7. aprila 2022 o izvajanju Direktive 2012/19/EU o OEEO 4 , na katerem je Komisija predstavila glavne elemente ciljno usmerjene spremembe in zaprosila za povratne informacije. Na predlagano ukrepanje ni bilo ugovorov, prav tako ni bilo nobenih posebnih pripomb.
Glede na to, da sodba Sodišča od Komisije zahteva, da sodbo izvrši brez nepotrebnega odlašanja, in ob upoštevanju omejene narave predloga, nadaljnja posvetovanja z deležniki niso bila opravljena.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Glede na jasno opredeljeno in omejeno področje uporabe tega predloga za naslovitev sodbe Sodišča Evropske unije ni bilo potrebno zunanje strokovno znanje.
•Ocena učinka
Ocena učinka ni bila izvedena, saj Komisija ni imela druge izbire, kot da spremeni določene člene direktive o OEEO v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-181/20.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Pobuda je omejena na spremembo člena 12, odstavki 1, 3 in 4, člena 13(1) in člena 15(2) direktive o OEEO zaradi sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-181/20 ter spremembo člena 14(4) in člena 15(2), da se posodobi sklic na evropski standard EN 50419. Predlog zato sledi natančno določenemu pravnemu okviru in obliki.
•Temeljne pravice
Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic. Glede na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-181/20 je treba s tem ciljno usmerjenim predlogom Komisije določiti nadaljnje ukrepe za spremembo direktive o OEEO.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagani ukrep ne predvideva proračunskih posledic za Evropsko komisijo. Zato ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga ni predložena.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ureditve poročanja so že določene v členu 16 direktive o OEEO, na katerega ta ciljno usmerjeni predlog Komisije ne vpliva.
Poleg tega so pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov za namene direktive o OEEO določena v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/2193 z dne 17. decembra 2019.
V zvezi s tem predlogom niso potrebni nobeni dodatni ukrepi ali mehanizmi.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Komisija meni, da so dokumenti, ki pojasnjujejo ukrepe držav članic za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo, potrebni za izboljšanje kakovosti informacij o prenosu direktive.
Glavni cilj predlaganih določb je zagotoviti skladnost s sodbo Sodišča Evropske unije in tako pojasniti obdobje, od katerega morajo proizvajalci različne električne in elektronske opreme za zasebna gospodinjstva in uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva, zagotoviti kritje stroškov ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri njihovih proizvodih. Zato je popoln in pravilen prenos nove zakonodaje bistven, da se zagotovi doseganje tega cilja in usklajen pristop med državami članicami.
Zahteva po predložitvi obrazložitvenih dokumentov lahko pomeni dodatno upravno breme za nekatere države članice. Vendar so ti dokumenti potrebni za učinkovito preverjanje popolnega in pravilnega prenosa, ki je iz zgoraj navedenih razlogov bistvenega pomena, poleg tega pa ni nobenega manj obremenjujočega ukrepa za učinkovito preverjanje. Obrazložitveni dokumenti lahko tudi znatno prispevajo k zmanjšanju upravnega bremena Komisije pri spremljanju skladnosti; brez njih bi bili za spremljanje metod prenosa v vseh državah članicah potrebni precejšnji viri in številni stiki z nacionalnimi organi.
Glede na zgoraj navedena dejstva je ustrezno od držav članic zahtevati, naj k svojim uradnim obvestilom o ukrepih za prenos priložijo enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med določbami direktive o spremembi direktive o OEEO in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 določa spremembo naslednjih členov Direktive 2012/19/EU o OEEO:
člen 12, odstavek (1):
Namen predlagane spremembe je pojasniti, kdaj morajo proizvajalci fotonapetostnih panelov ter električne in elektronske opreme za zasebna gospodinjstva, ki spada na področje uporabe direktive o OEEO šele od 15. avgusta 2018 (EEO z „odprtega področja uporabe“), zagotoviti kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO iz zasebnih gospodinjstev. S predlagano spremembo se zlasti pojasnjuje, da proizvajalci fotonapetostnih panelov za zasebna gospodinjstva zagotavljajo kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO, ki izhaja iz fotonapetostnih panelov, kadar so bili taki fotonapetostni paneli dani na trg od 13. avgusta 2012.
Določa tudi, da proizvajalci EEO z „odprtega področja uporabe“ za zasebna gospodinjstva zagotovijo kritje stroškov v zvezi z nastalo OEEO, kadar je bila EEO dana na trg od 15. avgusta 2018.
člen 12, odstavek (3):
namen te določbe je iz besedila Direktive črtati prvi del prvega stavka „Pri proizvodih, danih v promet po 13. avgustu 2005“, saj je sklicevanje na 13. avgust 2005 zastarelo zaradi uveljavitve sodbe Sodišča.
člen 12, odstavek (4):
predlog spremembe pojasnjuje, da se ta odstavek nanaša samo na OEEO iz proizvodov iz člena 2(1)(a) direktive o OEEO, razen fotonapetostnih panelov.
člen 13, odstavek (1):
Namen predlagane spremembe je pojasniti, od kdaj morajo proizvajalci fotonapetostnih panelov ter električne in elektronske opreme za uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva, ki spada na področje uporabe direktive o OEEO šele od 15. avgusta 2018 (EEO z „odprtega področja uporabe“), zagotoviti kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO.
S predlagano spremembo se zlasti pojasnjuje, da proizvajalci fotonapetostnih panelov za uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva, zagotavljajo vsaj kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO, ki izhaja iz fotonapetostnih panelov, kadar so bili taki fotonapetostni paneli dani na trg od 13. avgusta 2012.
Pojasnjeno je tudi, da proizvajalci EEO z „odprtega področja uporabe“ za uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva, zagotovijo kritje stroškov zgoraj navedenih stroškov v zvezi z OEEO, ki izhaja iz take EEO, kadar je bila dana na trg od 15. avgusta 2018.
Člen 14(4):
S tem predlogom spremembe se določa posodobitev sklicevanja na evropski standard EN 50419 v direktivi o OEEO. Ker je bil ta standard revidiran leta 2022, naj bi se sklic na različico standarda iz leta 2006 nadomestil s posodobljeno različico iz leta 2022.
Člen 15(2):
Predlagana sprememba je posledica sprememb členov 12 in 13, da se pojasni, da se obveznost proizvajalcev, da označijo EEO, uporablja šele od 13. avgusta 2012 za fotonapetostne panele in šele od 15. avgusta 2018 za EEO z „odprtega področja uporabe“. S predlagano spremembo se določa tudi posodobitev sklicevanja na evropski standard EN 50419, skladno s spremembo v zvezi s tem v členu 14(4).
Člen 2 vsebuje določbe o prenosu Direktive v državah članicah.
Člen 3 vsebuje določbe o začetku veljavnosti ukrepa.
Člen 4 opredeljuje naslovnike ukrepa, ki so države članice.
2023/0025 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 6 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Direktiva 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) je začela veljati 13. avgusta 2012 in je nadomestila Direktivo 2002/96/ES.
(2)Fotonapetostni paneli, ki niso spadali na področje uporabe Direktive 2002/96/ES, so bili vključeni na področje uporabe Direktive 2012/19/EU od 13. avgusta 2012, ko so bili dodani v kategorijo 4 prilog I in II iz člena 2(1)(a) Direktive 2012/19/EU.
(3)Člen 13(1) Direktive 2012/19/EU določa, da proizvajalci električne in elektronske opreme (EEO) krijejo stroške zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja odpadne EEO (OEEO) od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva, ki nastanejo iz proizvodov, danih na trg po 13. avgustu 2005.
(4)Sodišče Evropske unije je 25. januarja 2022 v sodbi v zadevi C-181/20 7 zaradi neupravičenega retroaktivnega učinka razglasilo člen 13(1) Direktive 2012/19/EU za neveljavnega v delu, v katerem se nanaša na fotonapetostne panele, dane na trg med 13. avgustom 2005 in 12. avgustom 2012. Glede na to, da je pred sprejetjem Direktive 2012/19/EU zakonodajalec Unije na podlagi člena 14 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih 8 državam članicam prepustil izbiro, da stroške ravnanja z odpadki iz fotonapetostnih panelov krijejo trenutni ali predhodni imetniki odpadkov ali proizvajalec ali distributer fotonapetostnih panelov, nato pa je v členu 13(1) Direktive 2012/19/EU določil pravilo, v skladu s katerim morajo te stroške v vseh državah članicah kriti proizvajalci, tudi za proizvode, ki so že bili dani na trg v času, ko je veljala prejšnja zakonodaja, je Sodišče razsodilo, da je treba šteti, da se to pravilo uporablja retroaktivno, zato bi lahko kršilo načelo pravne varnosti. Sodišče je razsodilo, da taka retroaktivnost velja za fotonapetostne panele, ki so bili dani na trg pred začetkom veljavnosti Direktive 2012/19/EU 13. avgusta 2012.
(5)Sodba Sodišča, s katero je bil člen 13(1) Direktive 2012/19/EU razglašen za delno neveljavnega, neposredno pomeni, da bi ga bilo treba spremeniti tako, da se ne uporablja za odpadke iz fotonapetostnih panelov uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva, ki so bili dani na trg med 13. avgustom 2005 in 13. avgustom 2012. Poleg tega je treba glede na premisleke iz sodbe Sodišča spremeniti Direktivo 2012/19/EU tudi v zvezi s kritjem stroškov odpadkov iz fotonapetostnih panelov zasebnih gospodinjstev, za katere se uporablja člen 12 Direktive 2012/19/EU, in v zvezi z drugo EEO, tako glede odpadkov iz zasebnih gospodinjstev kot od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva, pri katerih je položaj primerljiv s položajem fotonapetostnih panelov.
(6)S členom 2(1)(b) Direktive 2012/19/EU se od 15. avgusta 2018 področje uporabe navedene direktive razširja na vso EEO. Podobno kot pri fotonapetostnih panelih tudi EEO, ki ni spadala na področje uporabe Direktive 2012/19/EU v skladu z njenim členom 2(1)(a), vendar je bila na njeno področje uporabe vključena od 15. avgusta 2018 v skladu z njenim členom 2(1)(b) (EEO z „odprtega področja uporabe“), prej ni bila vključena na področje uporabe Direktive 2002/96/ES. Zato so države članice pred sprejetjem Direktive 2012/19/EU v skladu s členom 14 Direktive 2008/98/ES lahko določale, ali bodo stroške ravnanja z odpadki iz navedene EEO krili trenutni ali predhodni imetniki odpadkov ali proizvajalec ali distributer te opreme. Zato bi bila uporaba člena 13(1) Direktive 2012/19/EU za EEO z odprtega področja uporabe iz razlogov, navedenih v sodbi Sodišča v zadevi C-181/20, v nasprotju z načelom pravne varnosti. Ker pa Direktiva 2012/19/EU vključuje EEO z odprtega področja uporabe šele od 15. avgusta 2018, bi bilo treba člen 13(1) spremeniti tako, da se ne bi uporabljal za EEO z odprtega področja uporabe, ki je bila dana na trg med 13. avgustom 2005 in 15. avgustom 2018.
(7)Člen 12(1) v povezavi s členom 12(3) Direktive 2012/19/EU kot zrcalna določba člena 13(1) Direktive 2012/19/EU, ki se uporablja za uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva, proizvajalcem nalaga kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO iz zasebnih gospodinjstev v zvezi s proizvodi, danimi na trg od 13. avgusta 2005. Iz razlogov, navedenih v sodbi Sodišča v zadevi C-181/20, bi se v delu, v katerem se te določbe uporabljajo za kritje navedenih stroškov ravnanja z odpadki za fotonapetostne panele, dane na trg med 13. avgustom 2005 in 13. avgustom 2012, in za EEO z odprtega področja uporabe, dano na trg med 13. avgustom 2005 in 15. avgustom 2018, prav tako retroaktivno uporabljale na način, ki je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Zato bi bilo treba člen 12 Direktive 2012/19/EU spremeniti tako, da se ne bi uporabljal za fotonapetostne panele, ki so bili dani na trg med 13. avgustom 2005 in 13. avgustom 2012, niti za EEO z odprtega področja uporabe, dano na trg med 13. avgustom 2005 in 15. avgustom 2018.
(8)Člena 14(4) in 15(2) Direktive 2012/19/EU določata, da se EEO, dana na trg, označi po možnosti v skladu z evropskim standardom EN 50419, ki ga je Cenelec sprejel marca 2006. Ta standard je bil revidiran, da bi se posodobili sklici na Direktivo 2012/19/EU. Zato bi bilo treba sklic na standard v členu 14(4) in členu 15(2) posodobiti, da bi se skliceval na posodobljeno različico standarda EN 50419, ki ga je Cenelec sprejel julija 2022.
(9)Člen 15(2) Direktive 2012/19/EU določa, da se z namenom, da se datum, ko je bila EEO dana na trg, določi nedvoumno, države članice zagotovijo, da znak na EEO natančno določa, da je bila EEO dana na trg po 13. avgustu 2005. Kot posledica spremembe členov 12 in 13 bi bilo treba člen 15(2) spremeniti, kar zadeva fotonapetostne panele in EEO z odprtega področja uporabe, da se pojasni, da se obveznost označevanja uporablja šele od 13. avgusta 2012 za fotonapetostne panele in šele od 15. avgusta 2018 za EEO z odprtega področja uporabe.
(10)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 9 se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Sprememba Direktive 2012/19/EU
Direktiva 2012/19/EU se spremeni:
(1)člen 12 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Države članice zagotovijo, da proizvajalci poskrbijo vsaj za kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO iz zasebnih gospodinjstev, ki je bila odložena v zbirališča, vzpostavljena na podlagi člena 5(2), v skladu z naslednjim:
(a)za OEEO, ki izhaja iz EEO iz člena 2(1)(a), razen fotonapetostnih panelov, kadar je bila taka EEO dana na trg po 13. avgustu 2005;
(b)za OEEO, ki izhaja iz fotonapetostnih panelov, kadar so bili taki fotonapetostni paneli dani na trg od 13. avgusta 2012, ter
(c)za OEEO, ki izhaja iz EEO, ki je navedena v členu 2(1)(b) in ne spada na področje uporabe člena 2(1)(a), kadar je bila taka EEO dana na trg od 15. avgusta 2018.“;
(b) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„3. Vsak proizvajalec je odgovoren za kritje stroškov dejavnosti iz odstavka 1 glede odpadkov iz svojih lastnih proizvodov. Proizvajalec lahko po izbiri izpolni to obveznost posamezno ali s priključitvijo k skupnemu sistemu.“;
(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Za pokrivanje stroškov ravnanja z OEEO od proizvodov iz člena 2(1)(a), razen fotonapetostnih panelov, ki so bili dani na trg 13. avgusta 2005 ali prej (v nadaljnjem besedilu: historični odpadki), je odgovoren eden ali več sistemov, v katere sorazmerno prispevajo vsi proizvajalci, ki obstajajo na trgu, ko stroški nastanejo, npr. v sorazmerju z njihovim vsakokratnim tržnim deležem po vrsti opreme.“;
(2)v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Države članice zagotovijo, da proizvajalci poskrbijo za kritje stroškov zbiranja, obdelave, predelave in okolju neškodljivega odstranjevanja OEEO od uporabnikov, ki niso zasebna gospodinjstva, v skladu z naslednjim:
(a)za OEEO, ki izhaja iz EEO iz člena 2(1)(a), razen fotonapetostnih panelov, kadar je bila taka EEO dana na trg po 13. avgustu 2005;
(b)za OEEO, ki izhaja iz fotonapetostnih panelov, kadar so bili taki fotonapetostni paneli dani na trg od 13. avgusta 2012, ter
(c)za OEEO, ki izhaja iz EEO, ki je navedena v členu 2(1)(b) in ne spada na področje uporabe člena 2(1)(a), kadar je bila taka EEO dana na trg od 15. avgusta 2018.“;
(3)v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„4. Z namenom, da se zmanjša odstranjevanje OEEO kot nesortiranega komunalnega odpadka in olajša njeno ločeno zbiranje, države članice zagotovijo, da proizvajalci – po možnosti v skladu z evropskim standardom EN 50419:2022 – ustrezno označijo EEO, ki dano na trg, z znakom iz Priloge IX. V izjemnih primerih, kadar je to potrebno zaradi velikosti ali funkcije proizvoda, se znak izpiše na embalaži, na navodilih za uporabo in na garanciji za EEO.“;
(4)v členu 15 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Z namenom, da se datum, ko je bila EEO dana na trg, določi nedvoumno, države članice zagotovijo, da znak na EEO natančno določa, da je bila EEO dana na trg po 13. avgustu 2005. V ta namen se po možnosti uporablja evropski standard EN 50419:2022.
Za fotonapetostne panele se obveznost iz prvega pododstavka uporablja le za fotonapetostne panele, dane na trg od 13. avgusta 2012.
Za EEO iz člena 2(1)(b), ki ne spada na področje uporabe člena 2(1)(a), se obveznost iz prvega pododstavka uporablja samo za EEO, dano na trg od 15. avgusta 2018.“
Člen 2
Prenos
1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [eno leto po začetku veljavnosti]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik