EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.11.2023

COM(2023) 732 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju sklada za inovacije v letu 2022

Kazalo

1    UVOD    

2    KLJUČNI MEJNIKI SKLADA ZA INOVACIJE V LETU 2022    

3    DRUGI RAZPIS ZA OBSEŽNE PROJEKTE (LSC-2021)    

3.1    Projekti, prijavljeni na razpis    

3.2    Proračun razpisa in zahtevana finančna podpora    

3.3    Značilnosti dodeljenih projektov    

3.3.1    Sektorji    

3.3.2    Geografska porazdelitev    

3.3.3    Potencial za zmanjšanje emisij TGP    

3.3.4    Stopnja zrelosti    

3.3.5    Stopnja inovativnosti in možnosti za nadgrajevanje    

4    DRUGI RAZPIS ZA MANJŠE PROJEKTE (SSC-2021)    

4.1    Proračun razpisa in zahtevana finančna podpora    

4.2    Značilnosti dodeljenih projektov    

4.2.1    Sektorji    

4.2.2    Geografska porazdelitev    

4.2.3    Potencial za zmanjšanje emisij TGP    

4.2.4    Stopnja zrelosti    

4.2.5    Stopnja inovativnosti in možnosti za nadgrajevanje    

5    KUMULATIVNI REZULTATI SKLADA ZA INOVACIJE DO KONCA LETA 2022    

5.1    Projekti, prijavljeni na razpis    

5.2    Proračun razpisa in zahtevana finančna podpora    

5.3    Značilnosti dodeljenih projektov    

5.3.1    Kategorije in sektorji    

5.3.2    Geografska porazdelitev    

5.3.3    Potencial za zmanjšanje emisij TGP    

5.3.4    Stopnja zrelosti    

5.4    Podprte inovativne tehnologije    

5.5    Prispevek k drugim ciljem politike EU    

5.5.1    Sinergije z drugimi instrumenti financiranja    

5.5.2    Izmenjava znanja o rešitvah čiste tehnologije    

6    POMOČ PRI RAZVOJU MANJ ZRELIH PROJEKTOV    

7    ZAKLJUČKI IN NASLEDNJI KORAKI    

1UVOD

1.1Ozadje in cilji sklada za inovacije

Evropska unija (EU) je zavezana zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in blažitvi posledic podnebnih sprememb. Leta 2021 so bila potrjena evropska podnebna pravila 1 kot ena od osrednjih pobud za izvedbo evropskega zelenega dogovora, ki določa ambiciozne cilje do leta 2030 na področjih, kot so zmanjševanje emisij TGP, uvajanje tehnologij obnovljivih virov energije in energijska učinkovitost. Cilj povezane uredbe je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050. Za uresničitev tega cilja bodo potrebna precejšnja prizadevanja, vključno z regulativno podporo in podporo javnega sektorja, za spodbujanje inovacij ter pospešitev poti do trga za brezogljične in nizkoogljične rešitve.

Sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS) je temelj politike EU za boj proti podnebnim spremembam in ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij TGP. Vzpostavljen je bil leta 2005 2 ter je prvi in zdaj največji trg ogljika na svetu, ki zajema približno 40 % emisij TGP v EU. Leta 2018 je bil z revidirano direktivo o ETS vzpostavljen sklad za inovacije, v okviru katerega se uporabljajo prihodki od prodaje 450 milijonov pravic do emisije na dražbi za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v sektorjih, vključenih v EU ETS. S sprejetjem povezane delegirane uredbe 3 leta 2019 je sklad za inovacije uradno začel opravljati dejavnosti za zagotavljanje nepovratnih sredstev in prispevkov za operacije mešanega financiranja v podporo upravičenim projektom v zvezi z ustreznimi stroški.

Sklad za inovacije je zdaj eden največjih programov financiranja na svetu za komercialno predstavitev inovativnih brezogljičnih in nizkoogljičnih tehnologij, ki si prizadeva na trg uvesti industrijske rešitve za razogljičenje Evrope in podpreti njen prehod na podnebno nevtralnost. Sklad zagotavlja financiranje na petih ključnih področjih: (i) energetsko intenzivne panoge, (ii) tehnologije obnovljivih virov energije, (iii) zajemanje in geološko shranjevanje ogljika, (iv) shranjevanje energije ter (v) neto ničelna mobilnost in stavbe.

Evropska komisija je julija 2021 v okviru svežnja zakonodajnih ukrepov „Pripravljeni na 55“ za uresničevanje povečane podnebne ambicije EU za leto 2030 sprejela revizijo direktive o EU ETS 4  . Sveženj ukrepov je vključeval spremembo določb, ki urejajo sklad za inovacije, in tri glavne vidike, predstavljene v alineah v nadaljevanju:

I)povečanje števila pravic iz ETS, dodeljenih skladu za inovacije, s 450 milijonov na približno 530 milijonov. To pomeni, da bo sklad za inovacije v obdobju 2020–2030 po ocenah zagotovil 40 milijard EUR za naložbe 5 ;

II)razširitev področja uporabe financiranja v smislu sektorjev (ki zdaj vključujejo tudi pomorski promet, letalstvo, stavbe in cestni promet) in stopnje inovativnosti, na podlagi česar so zdaj upravičene tehnologije z višjimi stopnjami zrelosti;

III)nov mehanizem za podporo, v okviru katerega se projekti izberejo na podlagi 
konkurenčnega postopka za zbiranje predlogov (tj. dražbe). Tako je mogoče izvajati podporne sheme, kot so pogodbe s fiksnimi premijami, pogodbe za razliko ali pogodbe za razliko za ogljik, ter pokriti do 100 % njihovih ustreznih stroškov.

Slika 1: Ključni vidiki sklada za inovacije po reviziji EU ETS

Komisija si prizadeva spremeniti pravni okvir 6 sklada za inovacije za zagotovitev, da: (i) je popolnoma usklajen z najnovejšimi spremembami direktive o ETS in (ii) upošteva spoznanja, pridobljena v prvih letih izvajanja. Končna različica delegirane uredbe bo predvidoma sprejeta do konca leta 2023.

V skladu z direktivo o EU ETS 7 Komisija do 31. decembra 2023 in nato vsako leto poroča Odboru za podnebne spremembe o izvajanju sklada za inovacije.

1.2Pregled delovanja sklada za inovacije

Sklad za inovacije je namenjen zagotavljanju finančne podpore projektom, ki predstavljajo zelo inovativne tehnologije, procese ali proizvode z znatnim potencialom za zmanjšanje emisij TGP. Ta podpora se zagotavlja predvsem v obliki nepovratnih sredstev, lahko pa tudi v drugih oblikah, kot so prispevki za operacije mešanega financiranja v okviru drugih instrumentov EU za podporo naložbam ali podpora s svetovanjem v okviru programa pomoči pri razvoju projektov, ki so instrumenti, opredeljeni v delegiranem aktu o skladu za inovacije. Nepovratna sredstva sklada za inovacije lahko krijejo največ 60 % ustreznih stroškov 8 projekta, če se dodelijo na podlagi rednega razpisa za zbiranje predlogov, ali največ 100 %, če se dodelijo na podlagi mehanizma konkurenčne dražbe. Tako se zagotovita stroškovno učinkovito dodeljevanje podpore in mobilizacija zasebnih naložb.

Do konca obdobja poročanja za to poročilo, ki zajema leto 2022, so bili odprti razpisi za zbiranje predlogov glavni mehanizem za dodelitev, uporabljen v skladu za inovacije. Ti razpisi so se objavljali ločeno za dve kategoriji projektov: projekte z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, ki ne presegajo 7,5 milijona EUR (manjši projekti), in projekte z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, ki presegajo 7,5 milijona EUR (obsežni projekti). Ne glede na obseg projekta se financiranje dodeli brez diskriminacije glede na vrsto tehnologije, predlagane v projektu, če se projekt izvaja v enem od sektorjev, upravičenih do podpore iz sklada za inovacije.

Predlogi se ovrednotijo glede na pet meril: (i) preprečevanje emisij TGP, (ii) stopnja inovativnosti; (iii) zrelost na tehnični, finančni in operativni ravni; (iv) možnosti za nadgrajevanje in (v) stroškovna učinkovitost preprečevanja emisij TGP. Sklad za inovacije podpira zelo inovativne projekte, ki olajšajo celovit prehod industrijskih ekosistemov na podnebno nevtralnost. Da bi se projekti upoštevali pri dodeljevanju financiranja, morajo ponujati več kot postopno stopnjo inovativnosti v primerjavi z najnovejšim tehničnim razvojem v EU. Izbrani projekti so praviloma ocenjeni kot projekti z zelo močnimi inovacijami ali prelomnimi inovacijami. Ti projekti vključujejo tudi visoko stopnjo tehnološke zrelosti in velike možnosti za nadgrajevanje, kar pomeni, da bodo: (i) omogočili zmanjšanje emisij TGP s prenosom tehnologije ali njeno uporabo na drugih lokacijah in v drugih sektorjih ter (ii) vključevali sodelovanje različnih akterjev v regionalnem in evropskem gospodarstvu. Sklad za inovacije tako podpira zelo inovativne projekte, ki bodo evropskim industrijskim ekosistemom pomagali pri celovitem prehodu na podnebno nevtralnost.

Sklad za inovacije v okviru programa pomoči pri razvoju projektov zagotavlja tudi prilagojeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in tehnične pomoči za obetavne projekte, ki jih zaradi nezadostne zrelosti ni bilo mogoče izbrati pri razpisu. Namen pomoči pri razvoju projektov je pomagati takim neuspešnim projektom pri povišanju stopnje zrelosti in povečanju možnosti za uspeh na naslednjih razpisih sklada za inovacije.

Sklad za inovacije deluje na podlagi usklajenega dela štirih glavnih akterjev. Prispevek vsakega od njih je predstavljen v alineah v nadaljevanju.

·Generalni direktorat Evropske komisije za podnebno politiko (GD CLIMA) je na splošno odgovoren za izvajanje sklada za inovacije, vključno z odločitvami o znesku finančne pomoči, prednostnih nalogah politike in bistvenih elementih posameznih razpisov za zbiranje predlogov. Poleg tega ima splošno odgovornost za sprejemanje odločitev o dodelitvi.

·Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je odgovorna za: (i) objavljanje razpisov za zbiranje predlogov; (ii) vrednotenje razpisov; (iii) pripravo in formalizacijo sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ter (iv) spremljanje, nadzor in izplačila med izvajanjem projektov.

·Evropska investicijska banka (EIB) je odgovorna za zagotavljanje pomoči pri razvoju projektov za izbrane projekte.

·Države članice EU imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju stikov z morebitnimi prijavitelji na svojem ozemlju in zagotavljanju podpore prijaviteljem pri prijavi projektov (npr. prek podpornih shem na ravni države članice) in njihovem izvajanju (npr. z olajševanjem izdajanja dovoljenj). Evropska komisija se posvetuje z državami članicami v zvezi s: (i) sklepi o financiranju, ki določajo redne razpise sklada za inovacije za zbiranje predlogov, in (ii) seznamom projektov, izbranih za dodelitev.

1.3Prispevek sklada za inovacije k ciljem politike EU

Sklad za inovacije s svojim ciljem podpiranja uvajanja evropskih neto ničelnih in inovativnih tehnologij prispeva k več specifičnim ciljem politike na podlagi evropskega zelenega dogovora. V alineah v nadaljevanju je predstavljenih sedem glavnih ciljev, h katerim prispeva sklad za inovacije.

·Sklad prispeva k ciljem podnebnih pravil EU 9 v zvezi z zagotovitvijo 55-odstotnega zmanjšanja emisij TGP do leta 2030.

·Prispeva k cilju razvoja uporabe obnovljivega vodika v Evropi, kot je določen na podlagi več pobud, na primer: (i) pobude REPowerEU 10 za zagotovitev 10 milijonov ton obnovljivega vodika v Evropi iz domače proizvodnje in dodatnih 10 milijonov ton z mednarodnim uvozom do leta 2030; (ii) evropske strategije za vodik 11 , katere cilj je zagotoviti, da bodo do leta 2050 v Evropi nameščeni elektrolizatorji z močjo 40 GW za proizvodnjo 40 milijonov ton vodika, ter (iii) direktive o energiji iz obnovljivih virov 12 , katere cilj je zagotoviti, da bo do leta 2030 42 % vodika, uporabljenega v industriji, obnovljivega, do leta 2035 pa ta delež povečati na 60 %.

·Prispeva k ciljem EU glede razvoja alternativnih goriv, kot so alternativna goriva iz pobude „ReFuelEU za letalstvo“ 13 , v skladu s katero naj bi do leta 2025 delež trajnostnega letalskega goriva znašal 2 % goriva, ki se dobavlja na letališčih EU (6 % leta 2030, 20 % leta 2035 in 70 % leta 2050). Prispeva tudi k cilju akcijskega načrta za biometan, v skladu s katerim naj bi domača proizvodnja biometana (tj. proizvodnja v EU) do leta 2030 dosegla 35 milijard kubičnih metrov.

·Prispeva k ciljem direktive o energiji iz obnovljivih virov 14 in REPowerEU glede uvajanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov in doseganja 45-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v mešanici virov energije do leta 2030 (na podlagi ciljev, kot so podvojitev proizvodnje sončne energije do leta 2025, namestitev za 600 GW solarnih fotonapetostnih sistemov do leta 2030, podvojitev stopnje uvajanja toplotnih črpalk ter spodbujanje vključevanja geotermalnih in sončnih virov energije v sisteme za daljinsko ogrevanje). Prispeva tudi k ciljem strategije za proizvodnjo energije na morju 15 , v skladu s katero je treba do leta 2050 doseči 300 GW inštalirane moči vetrnih elektrarn na morju in 40 GW oceanske energije.

·Prispeva k ciljem uredbe o baterijah 16 glede okrepitve delovanja notranjega trga EU za baterije (vključno s samimi proizvodi, proizvodnimi procesi in procesi odstranjevanja, odpadnimi baterijami in recikliranimi materiali) za spodbujanje krožnega gospodarstva. Prispeva tudi k cilju uredbe o baterijah glede zmanjšanja okoljskih in socialnih vplivov v vseh fazah življenjskega cikla baterij.

·Prispeva k splošnim ciljem akta o neto ničelni industriji 17 , namenjenega inovacijam in povečanju proizvodne zmogljivosti za neto ničelne tehnologije, da bodo lahko podjetja EU do leta 2030 izpolnila vsaj 40 % potreb EU po uvajanju teh tehnologij. Prispeva tudi k cilju glede zagotovitve letne zmogljivosti shranjevanja 50 milijonov ton CO2 do leta 2030. 

·Od leta 2023 bo sklad za inovacije dejavno prispeval tudi k evropski platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP) 18 , katere cilj je izvajati in čim bolje izkoristiti obstoječe instrumente financiranja EU za hitro zagotavljanje finančne podpore v korist poslovnim naložbam v strateške tehnologije. Komisija predlaga 19 okrepitev sklada za inovacije z dodelitvijo 5 milijard EUR iz programa STEP, ki so namenjene projektom v državah članicah z BDP na prebivalca, ki je nižji od povprečja EU. Platforma projektom med izbirnim postopkom podeli tudi „pečat suverenosti“, ki je nova oznaka za pomoč nosilcem projektov pri privabljanju javnih in zasebnih naložb s potrditvijo prispevka projekta k ciljem platforme STEP, ne glede na to, ali je projekt lahko prejel sredstva EU.

Dodeljeni projekti bodo prinesli tudi družbene in gospodarske koristi, kot so ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v zelenem prehodu, podpora lokalnim gospodarstvom ter sodelovanje med različnimi industrijami za spodbujanje inovacij in trajnosti. S podporo domačim proizvodnim zmogljivostim za nove tehnologije, kot so elektrolizatorji in baterije, se bo okrepila industrijska baza Evrope in ustvarile se bodo ekonomije obsega, ki bodo zagotovile večjo konkurenčnost teh tehnologij na mednarodni ravni. Poleg tega lahko sklad za inovacije s podpiranjem preusmeritve industrijskih dejavnosti na nizkoogljične možnosti in vključevanjem obstoječega strokovnega znanja v novo zeleno gospodarstvo pripomore k obravnavi socialnih vidikov pravičnega zelenega prehoda in njegovih vidikov, povezanih s trgom dela.

1.4Sinergije z drugimi instrumenti financiranja EU

Namen sklada za inovacije je zagotoviti sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti za podporo naložbam, kot so: (i) InvestEU; (ii) programi dajanja posojil EIB in (iii) drugi programi financiranja EU, kot je Obzorje Evropa ali Instrument za povezovanje Evrope. Več podrobnosti o sinergijah in dopolnjevanju s temi instrumenti, ki so bili doseženi do zdaj, je na voljo v oddelku 5.5.1 tega poročila.

1.5Izmenjava znanja o rešitvah čiste tehnologije

Izmenjava znanja je ključni del sklada za inovacije, saj podpira ponovno izvajanje tehnologij ali rešitev, ki jih podpira sklad, in njihov hiter prodor na trg.

V skladu z delegirano uredbo o skladu za inovacije morajo vsi predlogi, prijavljeni za podporo sklada, vključevati načrt izmenjave znanja za zagotovitev, da: (i) zagotavljajo aktivno razširjanje potrebnega znanja; (ii) pomagajo spodbujati povišanje stopnje pripravljenosti za komercialno uporabo ter (iii) pospešujejo uvajanje in komercializacijo predlaganih tehnologij. Na spletnih mestih projektov, ki prejemajo podporo sklada za inovacije, bi bilo treba javno objaviti informacije o zasnovi in izvajanju projektov, vključno z navedbo, da je projekt prejel sredstva EU. Posebej pomembno je tudi to, da se pri projektih zbirajo pridobljena spoznanja o izzivih, ki so se pojavili v zvezi z doseganjem sklenitve finančne konstrukcije 20 in začetkom delovanja. Te informacije bodo predvidoma pripomogle k prodoru prikazanih tehnologij na trg in zmanjšale tveganja pri prehodu na obsežno proizvodnjo in uporabo nizkoogljičnih proizvodov.

Komisija uporablja informacije, pridobljene pri projektih, v podporo poznejšemu oblikovanju politik. Uporabljajo se tudi za podporo drugim projektom sklada za inovacije, industrijskim deležnikom in prihodnjim prijaviteljem. Agencija CINEA in okvir za izmenjavo znanja zagotavljata, da poslovno občutljive informacije ostanejo zaupne. Dejavnosti v tem okviru za izmenjavo znanja vključujejo: (i) zaprte dogodke za projekte sklada za inovacije; (ii) odprte dogodke za izmenjavo znanja, okrepitev sinergij z drugimi projekti, ki jih financira EU, in državami članicami ter podporo razširjanju pridobljenega znanja ter (iii) obveščanje o portfelju projektov sklada za inovacije. Več podrobnosti o delu v zvezi z izmenjavo znanja, ki je bilo opravljeno do zdaj, je na voljo v oddelku 5.1.2 tega poročila.

1.6Namen tega poročila

V skladu z direktivo o EU ETS 21 mora Komisija do 31. decembra 2023 in nato vsako leto poročati Odboru za podnebne spremembe o izvajanju sklada za inovacije. To poročilo bi moralo vsebovati analizo projektov, ki jim je bilo dodeljeno financiranje, po sektorjih in državah članicah ter pričakovani prispevek navedenih projektov k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 v EU.

Namen tega poročila je izpolniti to zahtevo in poročati o izvajanju sklada za inovacije do 31. decembra 2022. Vsebuje naslednje informacije:

(I)splošen pregled najpomembnejših mejnikov, doseženih pri izvajanju sklada za inovacije v letu 2022;

(II)informacije o izvajanju in rezultatih razpisov za zbiranje predlogov, izvedenih leta 2022 v okviru sklada za inovacije;

(III) kumulativne rezultate sklada za inovacije od začetka njegovega delovanja do konca leta 2022;

(IV) stanje izvajanja pomoči pri razvoju projektov do konca leta 2022;

(V)pregled ključnih naslednjih korakov, načrtovanih za leto 2023.

2KLJUČNI MEJNIKI SKLADA ZA INOVACIJE V LETU 2022

V odstavkih v nadaljevanju je predstavljenih šest ključnih mejnikov, ki jih je sklad za inovacije dosegel leta 2022.

1.Dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi drugega razpisa za obsežne projekte (LSC-2021). Celotni proračun razpisa je znašal 1,5 milijarde EUR za projekte z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, ki presegajo 7,5 milijona EUR na projekt. Razpis je bil objavljen 26. oktobra 2021, nepovratna sredstva pa so bila dodeljena 11. julija 2022.

2.Objava drugega razpisa za manjše projekte in dodelitev sredstev (SCC-2021). Proračun razpisa je znašal 100 milijonov EUR za projekte z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, ki ne presegajo 7,5 milijona EUR na projekt. Razpis je bil objavljen 31. marca 2022, nepovratna sredstva pa so bila dodeljena 12. decembra 2022.

3.Objava tretjega razpisa za obsežne projekte (LSC-2022). Proračun razpisa je znašal 3 milijarde EUR za projekte z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, ki presegajo 7,5 milijona EUR na projekt. Razpis je bil objavljen 3. novembra 2022. Rezultati razpisa so bili objavljeni 13. julija 2023 22 . Na podlagi tega je bilo 41 projektov izbranih za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

4.Izvajanje dejavnosti komuniciranja in sodelovanja pri vsakem razpisu za zbiranje predlogov. Komisija in agencija CINEA sta za vsak razpis organizirali namenske spletne seminarje 23 in informativne dneve, na katerih: (i) so bila potencialnim prijaviteljem podrobno pojasnjena besedila razpisov; (ii) so bili predstavljeni odgovori na vprašanja potencialnih prijaviteljev in (iii) je bilo potencialnim prijaviteljem predloženo dodatno gradivo s smernicami za uporabo. Vzporedno s tem je začela delovati namenska telefonska linija službe za pomoč uporabnikom, s pomočjo katere je bilo leta 2022 odgovorjenih več kot 1 100 vprašanj (778 v zvezi z razpisom za obsežne projekte in 334 v zvezi z razpisom za manjše projekte).

5.Izvajanje prve pomoči pri razvoju projektov in izbor dodatnih potencialnih upravičencev. Do konca leta 2022 je bila za skupno 40 projektov iz razpisov za obsežne projekte ponujena podpora v okviru programa pomoči pri razvoju projektov. EIB je do takrat končala izvajanje pomoči pri razvoju projektov za 19 projektov, za tri projekte se je pomoč še izvajala, za 15 projektov pa so potekala pogajanja o pomoči. Za tri projekte je bila pomoč pri razvoju projektov zavrnjena.

6.Začetek razvoja mehanizmov konkurenčne dražbe v okviru sklada za inovacije. Leta 2022 so se začele tudi priprave za novi konkurenčni postopek za zbiranje ponudb (tj. dražbe) v okviru sklada za inovacije. Opravljene so bile študije o morebitni ekonomski zasnovi in mehanizmih oblikovanja cen za konkurenčni postopek zbiranja ponudb. Prva pilotna dražba se bo začela leta 2023, ustrezne informacije pa bodo vključene v letno poročilo sklada za inovacije za leto 2023. Konkurenčni postopek za zbiranje ponudb bo vključeval tudi mehanizem „dražbe kot storitve“, na podlagi katerega bodo lahko države v EGP uporabile sredstva iz državnega proračuna za dodelitev podpore za projekte na njihovem ozemlju in se hkrati opirale na mehanizem dražbe na ravni EU za opredelitev najbolj konkurenčnih projektov.

3DRUGI RAZPIS ZA OBSEŽNE PROJEKTE (LSC-2021)

3.1Projekti, prijavljeni na razpis

Prvotni proračun za predloge v okviru razpisa LSC-2021 je znašal 1,5 milijarde EUR in je bil namenjen podpiranju projektov z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, ki presegajo 7,5 milijona EUR na projekt, v vseh sektorjih, upravičenih na podlagi sklada za inovacije. S sklepom o financiranju je bila za skupni proračun določena tudi največ 20-odstotna prožnost za primer, da bi bil proračun premajhen za prejete predloge nad minimalnimi pragi. Razpis je bil objavljen 26. oktobra 2021, rok za predložitev predlogov pa je bil 3. marca 2022. Rezultati vrednotenja so bili objavljeni 11. julija 2022.

Prejetih je bilo 139 predlogov, od tega pa jih je bilo 121 (87 %) opredeljenih kot sprejemljivih in upravičenih za vrednotenje (glej sliko 2). Kakovost predlogov je bila visoka, 48 predlogov pa je doseglo ali preseglo minimalni ocenjevalni prag za odločanje glede dodelitve. Po njihovi razvrstitvi na podlagi ocene glede na veljavna merila za dodelitev je bilo ob upoštevanju omejenega razpoložljivega proračuna izbranih 16 projektov za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, pet projektov pa je bilo uvrščenih na rezervni seznam.

Slika 2: Rezultati vrednotenja za LSC-2021

Za dva izbrana predloga 24 postopek priprave sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ni bil zaključen. Zato je bil prvi predlog z rezervnega seznama 25 izbran za izvedbo pogajanj o nepovratnih sredstvih. Do konca leta 2022 so bili z agencijo CINEA sklenjeni sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev iz sklada za inovacije za 15 projektov, v zvezi s projektom z rezervnega seznama pa je še potekal postopek priprave sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Od vseh predlogov, prejetih v okviru LSC-2021, jih je bilo 59 (45 %) predloženih že na prejšnjem razpisu LSC-2020, vključno s tremi, za katere je bila v okviru LSC-2020 zagotovljena pomoč pri razvoju projekta. Od 16 predlogov, ki so bili na koncu izbrani v okviru LSC-2021, jih je bilo devet iz navedene skupine 59 ponovno predloženih. Ta izkušnja kaže, koliko lahko projektom koristi izkušnja s prijavo in koliko je mogoče naknadno izboljšati njihovo konkurenčnost, zlasti z odpravo pomanjkljivosti pri njihovi tehnični, finančni in operativni zrelosti. Poleg tega kaže na pomen programa pomoči pri razvoju projektov za pomoč pri povišanju stopnje zrelosti projektov. Po LSC-2021 je bila za 18 projektov od 32, ki niso bili izbrani zaradi omejenega razpoložljivega proračuna, ponujena pomoč pri razvoju projektov, ki jo zagotavlja EIB.

3.2Proračun razpisa in zahtevana finančna podpora

Skupni znesek nepovratnih sredstev, zahtevanih za vse projekte, prijavljene na drugem LSC (LSC-2021), je znašal 11,2 milijarde EUR. Skupni znesek nepovratnih sredstev, zahtevanih za projekte, za katere je bilo ocenjeno, da izpolnjujejo ali presegajo zahteve glede minimalnih pragov, je znašal 4,97 milijarde EUR. Ta znesek je močno presegal razpoložljivi proračun v višini 1,5 milijarde EUR. Zato je Komisija uporabila pravilo o 20-odstotni prožnosti, da je zagotovila čim večji učinek tega razpisa za zbiranje predlogov. V skladu s pravilom o prožnosti, kot je določeno v vsakem sklepu o financiranju za sklad za inovacije, je mogoče v več primerih spremeniti razpoložljivi proračun. Eden od takih primerov je, kadar je v okviru razpisa za zbiranje predlogov veliko projektov, za katere se pri vrednotenju ugotovi, da izpolnjujejo ali presegajo zahteve glede minimalnih pragov, vendar zaradi omejenega proračuna razpisa vseh ni mogoče izbrati za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Zato predlogi, izbrani za pripravo sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, kljub uporabi pravila o prožnosti obsegajo le 36 % (1,78 milijarde EUR) skupnega zneska, zahtevanega za predloge, ki so izpolnili ali presegli zahteve glede pragov za vrednotenje.

Skupni kapitalski izdatki projektov, ki so bili na koncu izbrani v okviru LSC-2021, so znašali 8,47 milijarde EUR, najvišji znesek nepovratnih sredstev iz sklada za inovacije za te projekte pa je znašal 1,78 milijarde EUR. To pomeni, da je sklad za inovacije spodbudil druge naložbe, katerih vrednost je bila skoraj štirikrat večja od prispevka sklada. Povprečni kapitalski izdatki na projekt so znašali 530 milijonov EUR, povprečni znesek zahtevanih nepovratnih sredstev pa je znašal približno 111 milijonov EUR na projekt.

LSC-2021 je pokazal povečano zanimanje za sklad za inovacije med razvijalci s projekti, ki zahtevajo več kot 7,5 milijona EUR na projekt. Zato se je razpoložljivi proračun za to vrsto razpisov izkazal za nezadostnega. Zaradi nezadostnega proračuna po LSC-2021 ni bilo mogoče izbrati projektov, katerih vrednost je znašala 3,2 milijarde EUR od skupno 4,97 milijarde EUR, kolikor je bilo zahtevano za projekte, ki so izpolnili ali presegli zahteve glede minimalni pragov za izbor. Hkrati je LSC-2021 pokazal, da konkurenčna narava razpisov za zbiranje predlogov zagotavlja učinkovit pristop k spodbujanju zasebnega financiranja, saj so nepovratna sredstva iz sklada za inovacije v povprečju znašala 23 % kapitalskih izdatkov projektov.

3.3Značilnosti dodeljenih projektov

3.3.1Sektorji

Šestnajst projektov, ki so bili na koncu izbrani za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, je spadalo v osem sektorjev dejavnosti (glej sliko 3). Največ (štirje projekti ali 25 % vseh izbranih projektov) jih je spadalo v sektor cementa in apna. Ti štirje projekti so prejeli 37 % vseh nepovratnih sredstev (glej sliko 4). Izbrani projekti so pokazali pomen sklada za inovacije pri podpiranju obsežnih pobud za razogljičenje industrijskih dejavnosti, kot so proizvodnja cementa, kemijski in petrokemjski procesi ter uporaba vodika kot alternativnega čistega goriva. Industrija cementa je posebej konkurenčna ter prinaša verodostojne in stroškovno učinkovite rešitve za zmanjšanje emisij TGP s tehnologijami zajemanja in shranjevanja ogljika.

Slika 3: Število projektov po sektorjih v okviru LSC-2021

Slika 4: Znesek nepovratnih sredstev (v EUR) za izbrane projekte v okviru LSC-2021

3.3.2Geografska porazdelitev

Izbrani in dodeljeni projekti so bili porazdeljeni med devet držav članic ter Norveško in Islandijo. Državi članici z največ izbranimi in dodeljenimi projekti sta bili Nizozemska in Nemčija (vsaka po tri). Največji deleži proračuna so bili dodeljeni za projekte na Nizozemskem, v Nemčiji in na Poljskem, pri čemer je vsaka država obsegala približno 17 % skupnega dodeljenega proračuna ali približno 302 milijona EUR (glej sliki 5 in 6). Pri vrednotenju v okviru tega razpisa za obsežne projekte so še vedno bili uspešnejši projekti v zahodni in severni Evropi, v srednji in vzhodni Evropi pa so bile stopnje upravičenosti nižje.

Slika 5: Število projektov, ki so bili upravičeni, so presegali prag in so bili izbrani, po državah – LSC-2021

Slika 6: Znesek dodeljenih nepovratnih sredstev (v EUR) po državah v okviru LSC-2021

3.3.3Potencial za zmanjšanje emisij TGP

Skupna količina preprečenih absolutnih emisij TGP pri projektih, izbranih in dodeljenih v okviru LSC-2021, po ocenah znaša 132 milijonov ton CO2e v desetih letih, pri čemer povprečni prispevek na projekt znaša 8,2 milijona ton preprečenih emisij CO2e. Največji prispevek so imeli projekti v sektorju cementa in apna (28 %), na področju shranjevanja električne energije znotraj dneva (26 %) in v sektorju kemikalij (11 %). Največjo stroškovno učinkovitost v smislu razmerja med zneskom nepovratnih sredstev in preprečenimi absolutnimi emisijami TGP so dosegli projekti na področju shranjevanja električne energije znotraj dneva, pri čemer je to razmerje v povprečju znašalo 458 kg preprečenega CO2e na 1 EUR nepovratnih sredstev, kar kaže na velik vpliv teh tehnologij pri podpori vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje.

3.3.4Stopnja zrelosti

Pri vseh projektih, izbranih v okviru LSC-2021, je bilo načrtovano, da bodo dosegli sklenitev finančne konstrukcije do drugega četrtletja leta 2025 in začeli delovati do drugega četrtletja leta 2028, kot je prikazano na slikah 7 in 8. Za dosego sklenitve finančne konstrukcije je v povprečju potrebnih 22 mesecev, za začetek delovanja pa 58 mesecev. Stopnja tehnične zrelosti projektov, vključenih v sklad za inovacije, je na splošno nizka, zato v povprečju skoraj petletno obdobje, potrebno za začetek delovanja, ustreza inovativni naravi podprtih tehnologij. Eden od projektov, tj. NorthSTOR+, je sklenitev finančne konstrukcije dosegel že na koncu leta 2022.

Slika 7: Predvideni datum sklenitve finančne konstrukcije v okviru LSC-2021

Slika 8: Predvideni datum začetka delovanja v okviru LSC-2021

3.3.5Stopnja inovativnosti in možnosti za nadgrajevanje

Stopnja inovativnosti pri izbranih predlogih je zelo dobra, saj so skoraj vsi predlogi pri vrednotenju prejeli oceno 4 (od 5) ali višjo oceno pri tem merilu ter dosegli dobre rezultate v zvezi s podmeriloma „najnovejši tehnični razvoj“ in „prispevek k politiki EU“.

Sklad za inovacije si prizadeva izbrati projekte s tehničnim in tržnim potencialom za: (i) obsežno uporabo ali ponovno izvajanje ali (ii) poznejše znižanje stroškov. Zato se pri vrednotenju oceni: (i) ali so predlogi nadgradljivi na ravni projekta in regionalnega gospodarstva; (ii) ali so predlogi nadgradljivi na ravni sektorja in celotnega gospodarstva ter (iii) kakovost in obseg načrta izmenjave znanja. V zvezi z možnostmi za nadgrajevanje so vsi izbrani predlogi v okviru LSC-2021 prejeli oceno med 3,5 in 5 (od 5), pri čemer so skoraj vsi prejeli oceno 4 ali višjo oceno.

Projekti, izbrani za podporo v okviru LSC-2021, zajemajo številne tehnološke inovacije, ki so lahko ključne za razogljičenje evropskega gospodarstva v prihodnjih letih. Primeri ključnih tehnologij so med drugim: (i) razširitev vetrne energije na morju v kombinaciji z elektrolizatorji za proizvodnjo vodika; (ii) proizvodnja, uvajanje in recikliranje inovativnih materialov (kot so litij-ionske baterije z visoko vsebnostjo niklja) za elektrokemično shranjevanje energije v omrežjih električne energije; (iii) razvoj novih kemijskih procesov za obsežno recikliranje tokov plastičnih odpadkov ali (iv) vključevanje tehnik zajemanja in shranjevanja ogljika v industrijske procese za proizvodnjo cementa.

4DRUGI RAZPIS ZA MANJŠE PROJEKTE (SSC-2021)

Proračun SSC-2021, ki je bil drugi razpis za manjše predloge v okviru sklada za inovacije, je znašal 100 milijonov EUR, namenjen pa je bil projektom z ocenjenimi kapitalskimi izdatki, manjšimi od 7,5 milijona EUR na projekt, v vseh sektorjih, vključenih v EU ETS. Razpis je bil objavljen 31. marca 2022, rok za prejem predlogov pa je bil 31. avgust 2022. Rezultati vrednotenja so bili objavljeni 12. decembra 2022.

Predloženih je bilo 66 predlogov, od tega pa jih je 53 (80 %) veljalo za sprejemljive in upravičene za ocenjevanje. Od teh 53 jih je 17 izpolnilo ali preseglo zahteve glede minimalnih pragov za vrednotenje, ki jih je treba izpolniti za upoštevanje pri dodeljevanju nepovratnih sredstev. Ker je razpoložljivi proračun presegal skupni znesek zahtevane podpore za predloge, je bilo vseh 17 predlogov izbranih za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej sliko 9).

Slika 9: Število projektov, prijavljenih na SSC-2021

4.1Proračun razpisa in zahtevana finančna podpora

Skupni znesek, zahtevan za projekte, prijavljene na SSC-2021, je znašal 302,8 milijona EUR. Skupni znesek nepovratnih sredstev, zahtevan za projekte, za katere je bilo ocenjeno, da izpolnjujejo ali presegajo zahteve glede minimalnih pragov – od katerih so bili vsi izbrani za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev – je znašal 61,8 milijona EUR oziroma v povprečju 3,64 milijona EUR na projekt. Kapitalski izdatki projektov, ki so bili končno dodeljeni v okviru SSC-2021, so znašali 115 milijonov EUR oziroma v povprečju 6,7 milijona EUR na projekt.

4.2Značilnosti dodeljenih projektov

4.2.1Sektorji

Sedemnajst projektov, ki so bili na koncu izbrani za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, je spadalo v 12 sektorjev dejavnosti. Od 17 projektov se jih je 29 % (pet projektov) nanašalo na steklo, keramiko in gradbene materiale, ti projekti pa so prejeli 31 % dodeljenega proračuna za nepovratna sredstva, kot je prikazano na slikah 10 in 11. Pri tem razpisu se je sklad za inovacije s spodbujanjem izjemno konkurenčnih projektov za izboljšanje peči v steklarski industriji z rešitvami, kot je elektrifikacija ali recirkulacija odvečne toplote, izkazal za ključni instrument pri podpiranju dejavnosti razogljičenja industrije.

Slika 10: Število projektov po sektorjih v okviru SSC-2021

Slika 11: Znesek nepovratnih sredstev po sektorjih v okviru SSC-2021

4.2.2Geografska porazdelitev

Izbrani projekti so bili porazdeljeni med 12 držav članic. Država članica z največ izbranimi projekti je bila Španija (trije projekti), ti projekti pa so prejeli tudi največji delež dodeljenega proračuna (skupaj 17 % oziroma 10,7 milijona EUR). Eden od projektov je vključeval tri države (Češko, Francijo in Španijo), usmerjen pa je bil v proizvodnjo komponent za energijo iz obnovljivih virov. Pri tem razpisu za manjše projekte je bilo skoraj 53 % izbranih predlogov predloženih iz južne, srednje in vzhodne Evrope, iz severne Evrope (Finska) pa le en projekt. Gre za drugačno sliko kot pri razpisu za obsežne projekte (pri katerem je bila večina projektov predložena iz severne in zahodne Evrope), ki prispeva k uravnoteženi geografski porazdelitvi financiranja.

Slika 12: Število projektov po državah v okviru SSC-2021

Slika 13: Znesek dodeljenih nepovratnih sredstev (v EUR) po državah v okviru SSC-2021

4.2.3Potencial za zmanjšanje emisij TGP

Celotni potencial za zmanjšanje emisij TGP pri projektih, izbranih in dodeljenih v okviru SSC-2021, po ocenah znaša 1,3 milijona ton CO2e v desetih letih, pri čemer povprečni prispevek na projekt znaša 79 121 ton CO2e. Največji delež k temu prispevajo projekti v sektorju stekla, keramike in gradbenih materialov (34 %) ter sektorju cementa in apna (30 %). Največjo stroškovno učinkovitost v smislu razmerja med zneskom nepovratnih sredstev in absolutnim zmanjšanjem emisij TGP so dosegli projekti v sektorju cementa in apna, pri čemer je to razmerje v povprečju znašalo 92 kg CO2e na 1 EUR nepovratnih sredstev. Te učinkovitosti so bile ugotovljene zlasti pri nadomestitvi fosilnih goriv v cementnih pečeh.

4.2.4Stopnja zrelosti

Pri vseh projektih, izbranih v okviru SSC-2021, je načrtovano, da bodo dosegli sklenitev finančne konstrukcije do tretjega četrtletja leta 2025 in začeli delovati do začetka leta 2028. Poleg tega jih bo 88 % doseglo sklenitev finančne konstrukcije do konca leta 2024, 76 % pa jih bo začelo delovati do konca leta 2025, kar je hitreje kot pri obsežnih projektih, saj je manjše projekte lažje izvesti.

Slika 14: Načrtovani datum sklenitve finančne konstrukcije pri projektih, izbranih v okviru SSC-2021

Slika 15: Predvideni datum začetka delovanja pri projektih, izbranih v okviru SSC-2021

4.2.5Stopnja inovativnosti in možnosti za nadgrajevanje

Stopnja inovativnosti pri izbranih predlogih v okviru SSC-2021 je zelo dobra, pri čemer je v zvezi s tem merilom več kot 50 % predlogov prejelo oceno 12 (od 15) ali višjo oceno.

V zvezi s temi možnostmi za nadgrajevanje je več kot 70 % izbranih predlogov v okviru SSC-2021 prejelo visoke ocene nad 12 točk (od 15). Pri tem razpisu so bili izbrani različni projekti, ki podpirajo področja, kot so razogljičenje intenzivnih panog, izboljšanje rešitev za shranjevanje energije ali razširitev uporab za energijo iz obnovljivih virov. Tako bo sklad za inovacije podpiral na primer projekte za: (i) združitev proizvodnje sončne energije s kmetijskimi dejavnostmi; (ii) spodbujanje rešitev za mobilnost v ladijskem prevozu na podlagi vodikovega goriva ali vetra ali (iii) razvoj naprav za daljinsko ogrevanje z uporabo geotermalne energije. Za industrijski sektor se bodo pri projektih v okviru tega razpisa razvijale rešitve, kot so: (i) električne peči v industriji proizvodnje stekla; (ii) montažni gradbeni materiali za odvzem ogljika ali (iii) vključevanje alternativnih goriv (npr. obnovljivega vodika ali biogoriv) in toplotnih črpalk v različne industrijske procese. Kar zadeva rešitve za shranjevanje energije, se bodo pri projektih v okviru SSC-2021 razvijale rešitve, kot so boljše sheme energije kot storitve ali nove tehnologije za hladilnike baterij za električna vozila, s katerimi se zmanjša teža sistemov za shranjevanje energije.

5KUMULATIVNI REZULTATI SKLADA ZA INOVACIJE DO KONCA LETA 2022

Sklad za inovacije je objavil prvi razpis za zbiranje predlogov 3. julija 2020 (prvi razpis za obsežne projekte), drugega pa 1. decembra 2020 (prvi razpis za manjše projekte). Do konca leta 2022 so bili objavljeni še trije dodatni razpisi: drugi razpis za manjše projekte (31. marca 2022), drugi razpis za obsežne projekte (26. oktobra 2022) in tretji razpis za obsežne projekte (3. novembra 2022).

5.1Projekti, prijavljeni na razpis

Sklad za inovacije je od začetka delovanja do konca leta 2022 prejel skupno 748 predlogov za obsežne in manjše projekte, od tega jih je 70 bilo predhodno izbranih za sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Kot je prikazano na sliki 16, je bila udeležba na razpisih za manjše projekte drugačna od udeležbe na razpisih za obsežne projekte. Razpisi za manjše projekte so na začetku pritegnili veliko zanimanja, vendar se je udeležba med prvim in drugim razpisom zmanjšala za 70 %. Eden od razlogov za ta upad zanimanja pri razpisih za manjše projekte je morda zahteva glede največjih kapitalskih izdatkov, ki so omejeni na samo 7,5 milijona EUR. Pogosto imajo projekti takšnega obsega dostop do nacionalnega financiranja, pri katerem je konkurenca manjša, postopki prijave pa so lažji. Podoben vzorec je bil ugotovljen pri razpisih za obsežne projekte, ki so na začetku prav tako pritegnili veliko zanimanja. Vendar se je število predlogov med prvim in drugim razpisom za obsežne projekte zmanjšalo le za 55 % 26 . Razlog za to zmanjšanje je morda znatno preveliko število prijav/zelo nizka stopnja uspešnosti pri prvem razpisu za obsežne projekte leta 2020 (LSC-2020), ki je morda prijavitelje odvrnila od prijave v naslednjem letu. Opozoriti je treba tudi, da je izbirni postopek pri prvem razpisu za obsežne projekte leta 2020 potekal v dveh fazah; prva faza je bila namenjena „prijavi interesa“, druga pa „popolni prijavi predloga“. Po prvi fazi je bilo za 117 predlogov ugotovljeno, da izpolnjujejo ali presegajo merilo glede praga, od tega jih je bilo v skladu z določbami razpisa 70 sprejetih v drugo fazo, v kateri je bilo ugotovljeno, da jih 48 presega merilo glede praga, in od tega jih je bilo na koncu sedem povabljenih k pripravi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Ta sistem je bil v skladu s členom 12 delegirane uredbe o skladu za inovacije. Vendar pa je ta pristop v dveh fazah povzročil znatno upravno breme, hkrati pa po nepotrebnem podaljšal obdobje vrednotenja in je morda prav tako odvrnil prijavitelje od prijave v naslednjem letu. Postopek v eni fazi, uporabljen za LSC-2021, se je izkazal za racionalnejšega.

Pri razpisih za manjše projekte je bilo na koncu k pripravi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev povabljenih le 25 % predlogov, za katere je bilo ocenjeno, da so upravičeni za vrednotenje, oziroma 89 % predlogov, za katere je bilo ocenjeno, da presegajo zahteve glede minimalnih pragov za upoštevanje pri vrednotenju.

Pri razpisih za obsežne projekte je bilo na koncu k pripravi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev v povprečju povabljenih 15 % predlogov, za katere je bilo ocenjeno, da so upravičeni za vrednotenje, oziroma 46 % predlogov, za katere je bilo ocenjeno, da presegajo zahteve glede minimalnih pragov za upoštevanje pri dodeljevanju nepovratnih sredstev.

Slika 16: Število projektov pri razpisih sklada za inovacije za zbiranje predlogov (december 2022)

5.2Proračun razpisa in zahtevana finančna podpora

Skupni predvideni kapitalski izdatki projektov, izbranih pri štirih razpisih sklada za inovacije za zbiranje predlogov, so znašali 13,5 milijarde EUR. Skupni največji znesek nepovratnih sredstev sklada za inovacije za te izbrane projekte je znašal 3,1 milijarde EUR, tako da je podpora v obliki nepovratnih sredstev v povprečju znašala 23 % kapitalskih izdatkov vseh projektov 27 . To je pomenilo tudi, da sklad za inovacije zdaj pomaga mobilizirati 10,4 milijarde EUR iz drugih virov naložb, pri čemer se ta znesek povečuje z vsakim razpisom, kot je prikazano na sliki 18.

Skupni razpoložljivi proračun štirih razpisov, zaključenih do konca decembra 2022, je znašal 2,7 milijarde EUR. Zaradi prevelikega števila prijav, zlasti pri razpisih za obsežne projekte, je bilo pri treh razpisih (SSC-2020, LSC-2020 in LSC-2021) uporabljeno pravilo o prožnosti, določeno v sklepih o financiranju 28 . Ob uporabi pravila o prožnosti se je prvotni proračun v povprečju povečal za 16 %, s čimer je skupni povečani proračun znašal 3,14 milijarde EUR, kot je prikazano na sliki 17. Kljub temu povečanemu proračunu za tri razpise so izbrani projekti pri enem razpisu (SSC-2021) predstavljali proračun, ki je bil za 37 % manjši od skupnega proračuna razpisa.

Slika 17: Primerjava razpoložljivega proračuna in nepovratnih sredstev, zahtevanih za projekte, izbrane v okviru sklada za inovacije

Slika 18: Primerjava kapitalskih izdatkov in največjega zneska nepovratnih sredstev, zahtevanega za izbrane projekte v okviru sklada za inovacije

5.3Značilnosti dodeljenih projektov

5.3.1Kategorije in sektorji

Vsak od prvih štirih razpisov sklada za inovacije je bil organiziran na „tehnološko nevtralen“ način (tj. sklad ni prednostno obravnaval nobene posebne tehnologije) za kategorije, upravičene do podpore sklada za inovacije: (i) energija iz obnovljivih virov; (ii) shranjevanje energije; (iii) energetsko intenzivne panoge ter (iv) zajemanje in geološko shranjevanje in/ali uporaba ogljika.

Pri vseh štirih razpisih je največ izbranih predlogov spadalo v kategoriji energetsko intenzivnih panog (38 predlogov) in energije iz obnovljivih virov (14 predlogov). Prva od teh je tudi kategorija z največjim deležem skupnega zneska zahtevanih nepovratnih sredstev (48 % ali 1,5 milijarde EUR, kot je prikazano na sliki 20), medtem ko je bila proračunska intenzivnost na predlog največja za kategorijo zajemanja in shranjevanja ogljika, v kateri je bilo za samo šest predlogov porabljenih 35 % proračuna.

Slika 19: Število izbranih projektov po sektorjih v okviru razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov

Slika 20: Število izbranih projektov po državah v okviru razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov

Kot je prikazano na sliki 21, je največ izbranih projektov spadalo v sektorja „vodik“ (deset projektov) in „steklo, keramika in drugi gradbeni materiali“ (sedem projektov). Če pa se upoštevajo skupna dodeljena nepovratna sredstva do konca decembra 2022 (glej sliko 22), je vodilni sektor „cement in apno“ (810,7 milijona EUR), sledi pa mu sektor „vodik“ (411,1 milijona EUR). Razlog za to je predvsem dejstvo, da emisije v industriji cementa in apna izvirajo večinoma iz kemičnih reakcij v peči, najpogostejši tehnološki način za njihovo zmanjšanje pa je rešitev zajemanja in shranjevanja ogljika, ki še vedno zahteva znatne naložbe.

 Slika 21: Število izbranih projektov po sektorjih v okviru razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov

Slika 22: Število izbranih projektov po državah v okviru razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov

5.3.2Geografska porazdelitev

Sklad za inovacije si prizadeva zagotoviti geografsko in sektorsko uravnoteženost. Ob pripravi tega poročila so bili izbrani projekti iz 20 držav od 30 upravičenih držav (države članice EU in države EGP) 29 . Vendar je udeležba projektov iz vzhodne in srednje Evrope sorazmerno manjša.

Država z največ projekti, izbranimi do konca leta 2022 v okviru sklada za inovacije, je bila Španija (enajst projektov), sledili pa sta Francija (deset projektov) in Švedska (sedem projektov). Če se upošteva skupni znesek financiranja, dodeljen iz proračuna sklada za inovacije za nepovratna sredstva od njegove ustanovitve, je slika drugačna, saj je na prvem mestu Švedska (511 milijonov EUR), sledita pa Francija (368,8 milijona EUR) in Belgija (361,3 milijona EUR).

Slika 23: Število izbranih projektov po državah v okviru razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov

Slika 24: Znesek nepovratnih sredstev (v EUR) za izbrane projekte v okviru razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov

Geografsko uravnoteženost dodeljevanja sredstev sklada za inovacije za izbrane projekte je mogoče oceniti tudi na podlagi deleža BDP posameznih držav v EGP. Če se upošteva to merilo, so bile države, kot so Nemčija, Francija, Italija ali Španija, do konca leta 2022 kljub absolutnemu znesku nepovratnih sredstev, ki so jim bila dodeljena, še vedno razmeroma preslabo zastopane, kot je prikazano na sliki 25. Nasprotno pa so bile Švedska, Belgija, Bolgarija, Nizozemska in Finska premočno zastopane, če se upošteva razmerje med njihovim BDP in zneskom denarja, ki so ga prejele v obliki nepovratnih sredstev sklada za inovacije.

Slika 25: Geografska porazdeljenost – delež BDP (EGP) v primerjavi z deležem sredstev sklada za inovacije (podatki za leto 2021)

5.3.3Potencial za zmanjšanje emisij TGP 

Sklad za inovacije podpira projekte z znatnim potencialom za zmanjšanje emisij TGP in prispevanje k podnebni nevtralnosti EU. Celotno predvideno zmanjšanje emisij TGP, ki naj bi ga zagotovilo vseh 70 projektov, izbranih do konca leta 2022, znaša približno 215 milijonov ton CO2e v desetih letih. To ustreza približno 7 % vseh emisij TGP, nastalih v Evropski uniji leta 2022. Predvideno zmanjšanje emisij na projekt v povprečju znaša 9,6 milijona ton CO₂e za obsežne projekte in 115 312 ton CO2e za manjše projekte. To v denarnem smislu pomeni naslednje: za vsak euro podpore iz sklada za inovacije bo v povprečju preprečenih 70 kg CO2e v desetih letih. Prva količina dejansko preprečenih emisij bo sporočena leta 2023 za prve projekte, ki so začeli delovati konec leta 2022 in so bili izbrani v okviru SSC-2020.

Slika 26: Predvidena celotna količina preprečenih emisij TGP, ki jo bodo v desetletnem obdobju izvajanja zagotovili izbrani projekti

Na splošno je stroškovna učinkovitost zmanjševanja emisij TGP največja pri projektih v sektorju „shranjevanje energije znotraj dneva“, pri katerih v povprečju ustreza 100 kg CO2e na euro kapitalskih izdatkov oziroma 147 kg CO2e na euro nepovratnih sredstev, prejetih iz sklada za inovacije. Te ravni učinkovitosti se dosežejo s tehnološkimi rešitvami, kot je rešitev, ki se uporablja pri projektu NorthSTOR+, v okviru katerega se bodo (v dveh namenskih tovarnah na Švedskem in Poljskem) proizvajale litij-ionske baterije z zmogljivostjo shranjevanja 6 GW za zagotavljanje storitev za omrežje električne energije. Projekt bo usmerjen v razvoj baterijskih členov z visoko vsebnostjo niklja, prvotno zasnovanih za avtomobilski sektor, vendar z večjo gostoto energije.

5.3.4Stopnja zrelosti

Razpisi sklada za inovacije podpirajo projekte čiste tehnologije z visoko stopnjo finančne in poslovne zrelosti ter verodostojno dokazujejo, da je mogoče te projekte izvesti v kratkem roku. Projekti se vrednotijo glede na verjetnost, da bodo dosegli dva ključna mejnika: (i) sklenitev finančne konstrukcije v največ štirih letih po podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in (ii) začetek delovanja.

Do leta 2022 je povprečno obdobje od začetka izbranih projektov do sklenitve finančne konstrukcije trajalo 23 mesecev za obsežne projekte in 16 mesecev za manjše projekte, povprečno obdobje do začetka delovanja pa 53 mesecev za obsežne in 31 mesecev za manjše projekte, kot je prikazano na slikah 26 in 27. Daljša obdobja za obsežne projekte so posledica dejstva, da so takšni projekti bolj zapleteni.

Ob pripravi tega poročila naj bi: (i) 77 % projektov doseglo sklenitev finančne konstrukcije do drugega četrtletja leta 2024; (ii) 84 % projektov začelo delovati do začetka leta 2027; (iii) vsi projekti začeli delovati pred koncem leta 2028. S tem se bo zagotovilo zmanjšanje emisij pred koncem desetletja, ter poleg tega dokazalo, da lahko več tehnologij za razogljičenje podpira prehod energetskih in industrijskih sektorjev evropskega gospodarstva.

Slika 27: Načrtovani datum sklenitve finančne konstrukcije pri izbranih projektih

Slika 28: Načrtovani datum začetka delovanja pri izbranih projektih

Podpora sklada za inovacije lahko v nekaterih primerih sama zadostuje za pravočasno izvedbo projektov. To velja zlasti, kadar se pričakuje, da bodo projekti: (i) ustvarili zadostne prihodke (tudi po obdobju, upoštevanem za izračun ustreznih stroškov); (ii) ustvarili sinergije z drugimi dejavnostmi koordinatorjev projektov ali (iii) pritegnili zunanje zasebno financiranje. V nekaterih primerih je morda treba za projekte pridobiti drugo javno financiranje, kot je državna pomoč ali podpora iz drugih programov financiranja EU, ki ne pomenijo državne pomoči (kar se skupaj obravnava kot „javna podpora“). Ker je mogoče redne razpise sklada za inovacije za zbiranje predlogov združiti z državno pomočjo, je bila odločitev o uporabi tega dodatnega vira financiranja sprejeta za skupno 13 projektov od vseh projektov, izbranih v okviru LSC-2020 in LSC-2021.

5.4Podprte inovativne tehnologije

Projekti, izbrani za podporo iz sklada za inovacije, zajemajo najrazličnejše tehnološke inovacije, ki bodo ključne za razogljičenje evropskega gospodarstva v prihodnjih letih. Kot je pojasnjeno zgoraj, so podprti projekti razvrščeni v štiri kategorije in 19 sektorjev. V alineah v nadaljevanju so predstavljene nekatere ustrezne tehnologije, za katere se zagotavlja podpora.

·Energija iz obnovljivih virov: sklad za inovacije dejavno podpira projekte v sektorjih sončne, vetrne in geotermalne energije. Čeprav se lahko proizvodnja fotovoltaične sončne energije že šteje za zrelo tehnologijo, je še vedno treba izboljšati učinkovitost in konkurenčnost povezanih proizvodnih procesov v Evropi. Na primer, projekt TANGO je namenjen razvoju enega največjih proizvodnih obratov za fotonapetostne panele v Evropi, ki bo letno proizvedel za 3 GW obojestranskih panelov. Proizvajali se bodo z uporabo heterospoja, tj. tehnologije, s katero se izboljšata učinkovitost in trajnost v primerjavi z bolj tradicionalnimi tehnologijami. Pri projektu HELEXIO se bodo razvijali proizvodni procesi za lažje fotonapetostne panele z daljšimi moduli za lažjo namestitev panelov na večji obseg različnih streh stavb. Kar zadeva vetrno energijo, je eden od projektov, ki ga podpira sklad za inovacije, tj. projekt N2OWF, namenjen razvoju naslednje generacije vetrnih elektrarn na morju. Ta projekt ima potencial za zmanjšanje števila potrebnih vetrnih turbin za 40 % v primerjavi s konvencionalnimi tehnologijami. Sklad za inovacije financira tudi področje geotermalne energije, ki je razmeroma neizkoriščen vir in ga je mogoče uporabljati za soproizvodnjo toplote in električne energije. Potencial geotermalne energije se lahko poveča z izkoriščanjem možnosti stisnjenih plinov, raztopljenih v geotermalnih tekočinah (kot v primeru projekta CCGeo, ki ga financira sklad za inovacije), ali z razvojem globokih zaprtih krogov, s katerimi se bo odpravilo veliko geografskih omejitev za to tehnologijo (kot v primeru projekta EavorLoop, ki ga financira sklad za inovacije). Sklad za inovacije podpira tudi razvoj sistemov ogrevanja in hlajenja, kot v primeru projekta DMC, namenjenega izgradnji obrata za ogrevanje s sončno toplotno energijo, proizvodnji toplotnih črpalk in izgradnji objekta za shranjevanje za oskrbo energetsko intenzivnega procesa proizvodnje slada s toploto iz obnovljivih virov.

·Energetsko intenzivne panoge: pri projektih se razvijajo strategije za razogljičenje, ki večinoma temeljijo na: (i) nadomestitvi fosilnih goriv z obnovljivimi gorivi ali elektrifikacijo ter (ii) vključevanju tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika v proizvodne procese. Na primer, projekt CLYNGAS je namenjen vključevanju sintetičnega goriva, pridobljenega iz odpadkov, v industrijo proizvodnje cementa, projekt C2B pa predstavitvi možnosti za zajemanje emisij iz proizvodnje cementa in njihovo uporabo kot surovine pri drugih proizvodnih dejavnostih. Sklad za inovacije podpira tudi razvoj novih trajnostnih materialov in postopkov recikliranja, kot v primeru projekta TLP za predstavitev biološko razgradljivega biomateriala, proizvedenega iz lignina, ki se lahko uporablja v biokompozitih za proizvodnjo embalažne folije ter tako nadomesti tradicionalno plastiko, ki temelji na fosilnih gorivih. Sklad za inovacije na tem področju podpira tudi projekt PULSE, pri katerem se bodo izvajale izboljšane tehnologije za kemično recikliranje plastike.

·Shranjevanje energije: shranjevanje energije, zlasti z uporabo elektrokemijskih tehnologij, bo pomagalo vključiti tehnologije proizvodnje energije iz obnovljivih virov v omrežja električne energije, hkrati pa zagotovilo prožnost sistema. Sklad za inovacije podpira proizvodnjo in uvajanje izboljšanih materialov v napravah za shranjevanje energije, kot so litij-ionske baterije z visoko vsebnostjo niklja, ki se bodo razvijale pri projektu NorthSTOR+. Poleg tega bo podpiral krožno gospodarstvo za baterije, na primer s projektom CarBatteryReFactory, pri katerem se bodo obravnavale rešitve za olajšanje drugotne uporabe baterij za električna vozila.

·Zajemanje in shranjevanje ogljika: sklad za inovacije podpira obsežne projekte za shranjevanje ogljikovega dioksida. Na primer, projekt KAIROS-AT-C bo prvi evropski projekt, namenjen vključevanju kriogenskega zajemanja ogljika iz različnih industrijskih virov z utekočinjanjem, ladijskim prevozom in trajnim podvodnim shranjevanjem CO2. Tudi drugi projekti, kot sta projekta GO4ECOPANET in CALCC, so namenjeni predstavitvi obsežnega zajemanja in geološkega shranjevanja emisij CO₂ iz panog, kot je proizvodnja cementa in apna, na morju.

5.5Prispevek k drugim ciljem politike EU

Sklad za inovacije je že prispeval k specifičnim ciljem politike iz evropskega zelenega dogovora s podpiranjem različnih projektov. Nekateri od njih so predstavljeni v alineah v nadaljevanju.

·Pri projektih sklada za inovacije, ki so že bili izbrani do konca leta 2022, se bo v prvih desetih letih delovanja predvidoma preprečilo 215 milijonov ton emisij CO2e, s čimer bodo prispevali k ciljem glede zmanjšanja emisij TGP, določenim v podnebnih pravilih 30 .

·Sklad za inovacije je zagotovil 411 milijonov EUR za financiranje desetih projektov, povezanih s proizvodnjo in uporabo vodika. To prispeva k ciljem EU glede uvajanja obnovljivega vodika, kot so določeni v pobudah, kot so načrt REPowerEU, evropska strategija za vodik in direktiva o energiji iz obnovljivih virov.

·Sklad za inovacije je zagotovil nepovratna sredstva v višini 10,8 milijona EUR za financiranje treh projektov, povezanih z biogorivi in biorafinerijami, s čimer prispeva k ciljem glede razvoja alternativnih goriv, določenim v okviru pobude ReFuelEU in akcijskem načrtu za biometan.

·Sklad za inovacije je zagotovil skupno 330 milijonov EUR za deset projektov, ki so neposredno povezani s sončno, vetrno in geotermalno energijo. S to podporo neposredno prispeva k ciljem direktive o energiji iz obnovljivih virov in načrta REPowerEU glede uvajanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov in razvoja strategije EU za proizvodnjo energije na morju 31 .

·Sklad za inovacije je zagotovil nepovratna sredstva v višini 89 milijonov EUR za financiranje petih projektov, povezanih s shranjevanjem električne energije znotraj dneva, s čimer prispeva k ciljem uredbe o baterijah glede spodbujanja domačega krožnega gospodarstva za baterije.

·Sklad za inovacije je zagotovil 71 milijonov EUR za financiranje dveh projektov, povezanih s proizvodnjo komponent za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali shranjevanje energije. Poleg tega je zagotovil 1,08 milijarde EUR za šest projektov, povezanih z zajemanjem in shranjevanjem ogljika, in naložbe v višini 1,45 milijarde EUR za 38 projektov, povezanih z energetsko intenzivnimi panogami. Tako že prispeva k splošnim ciljem akta o neto ničelni industriji in povezanega sporočila 32 .

5.5.1Sinergije z drugimi instrumenti financiranja

Kot je navedeno na začetku tega poročila, si sklad za inovacije prizadeva zagotoviti sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti za podporo naložbam. Sklad za inovacije je do konca leta 2022 izvedel specifične dejavnosti za spodbujanje sinergij s programom Obzorje Evropa in Evropsko investicijsko banko.

Sinergije bi se lahko ustvarile med skladom za inovacije ter okvirnima programoma EU za raziskave in inovacije (tj. Obzorje 2020 in Obzorje Evropa). Za pomoč pri njihovem doseganju je bilo sprejetih več ukrepov. Na primer, nekatere ustrezne teme iz delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 (zlasti sklopa 4 in 5) so vključevale standarden poziv vložnikom, naj v svoje predloge vključijo strategijo za poslovni model in študijo izvedljivosti, ki bi lahko pozneje omogočile prijave za sklad za inovacije. Sklop 5 a navedenega delovnega programa je vključeval tudi namenski „usklajevalni in podporni ukrep“ za spodbujanje izmenjave dobrih praks med štirimi konzorciji, ki jih sestavljajo upravičenci programa Obzorje 2020, in pomoč tem konzorcijem pri pripravi visokokakovostnih prijav za sklad za inovacije. Poleg tega je sklad za inovacije leta 2022 organiziral posebno virtualno delavnico za: (i) obveščanje sodelujočih pri zrelih projektih programa Obzorje 2020 o tematskih področjih, ki jih zajema sklad za inovacije, in priložnostih za financiranje, ki jih zagotavlja navedeni sklad, ter (ii) izmenjavo spoznanj o postopku prijave v okviru sklada za inovacije, pridobljenih pri projektih, s potencialnimi prihodnjimi prijavitelji in seznanitev z morebitnimi ovirami pri uvajanju tehnoloških rešitev projektov.

Sklad za inovacije in programi Obzorje Evropa na podlagi instrumentov za mešano financiranje v okviru partnerstva med EU in programom Catalyst sodelujejo tudi z Evropsko investicijsko banko. V tem partnerstvu so združene Evropska komisija, Evropska investicijska banka ter program Breakthrough Energy Catalyst (BEC). Partnerstvo med EU in programom Catalyst se je začelo izvajati leta 2021 v okviru COP26 v Glasgowu, njegov cilj pa je v obdobju 2022–2026 spodbuditi naložbe v višini 820 milijonov EUR za kritične podnebne tehnologije v Evropi. Prizadevanja v okviru partnerstva bodo osredotočena na področja čistega vodika, trajnostnih letalskih goriv, neposrednega zajemanja ogljika iz zraka, dolgotrajnega shranjevanja energije in razogljičenja industrije. Sklad za inovacije bo za partnerstvo prispeval skupno največ 220 milijonov EUR, program Obzorje Evropa pa največ 200 milijonov EUR. Program BEC je v okviru sodelovanja z Evropsko unijo na začetku leta 2022 objavil prvi razpis za zbiranje predlogov. Razpis ni pritegnil dovolj zanimanja razvijalcev projektov, platforma pa je znova začela delovati na začetku leta 2023 ter zdaj vključuje prožnejše sheme financiranja za napredne tehnološke faze (predstavitev in prva tovrstna) in razširjen obseg sektorjev v okviru partnerstva.

5.5.2Izmenjava znanja o rešitvah čiste tehnologije

Izmenjava znanja je ključni del sklada za inovacije, saj podpira ponovno izvajanje tehnologij ali rešitev, ki jih podpira sklad, in njihov hiter prodor na trg.

Leta 2022 so bila v okviru podprtih projektov predložena prva poročila o izmenjavi znanja. Hkrati je Evropska komisija skupaj z agencijo CINEA leta 2022 usmerila precejšnja prizadevanja v komuniciranje in razširjanje znanja, pridobljenega pri projektih. Sklad za inovacije je leta 2022 organiziral en zaprti dogodek z naslovom „Glavni izzivi pri doseganju sklenitve finančne konstrukcije in načini, kako se z njimi spoprijeti“ (september 2022). Namenjen je bil razpravi o vprašanjih, kot so izzivi pri pridobivanju financiranja, vpliv regulativnih okvirov in postopkov izdaje dovoljenj ter negotovost na trgu.

Komisija je med letom 2022 organizirala tudi redne sestanke strokovne skupine sklada za inovacije, da bi se z državami članicami in predstavniki industrije opravila razprava o izvajanju in prihodnjih usmeritvah sklada. Poleg tega sta GD za podnebno politiko in/ali agencija CINEA sodelovala na več kot 50 dogodkih, ki so jih organizirale tretje osebe za povečanje znanja in ozaveščenosti o skladu za inovacije. Po podatkih ankete, opravljene med dogodkom z izvajalci projektov sklada za inovacije, glavni dejavniki, ki vplivajo na to, ali se pri projektih doseže sklenitev finančne konstrukcije, vključujejo naslednje (razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na pomembnost): (i) izzivi, ki se pojavijo pri sklepanju pogodb z dobavitelji in odjemalci; (ii) nepričakovana povečanja kapitalskih izdatkov; (iii) zamude pri dobavi opreme, surovin ali vložkov ter (iv) postopki za izdajo dovoljenj in za odobritev vlad.

6POMOČ PRI RAZVOJU MANJ ZRELIH PROJEKTOV

Program pomoči pri razvoju projektov 33 je del sklada za inovacije, ki je namenjen izboljšanju zrelosti nekaterih izbranih projektov z visokokakovostnim tehničnim in finančnim svetovanjem, ki ga zagotavlja Evropska investicijska banka (EIB) 34 . Podpora je prilagojena potrebam posameznih projektov, da se izboljša njihova konkurenčnost z vidika zrelosti za prihodnje razpise sklada za inovacije za zbiranje predlogov. Poleg tega lahko pomoč pri razvoju projektov prispeva k izpolnjevanju zaveze sklada za inovacije glede boljše geografske uravnoteženosti porazdelitve podpore sklada.

Pomoč pri razvoju projektov je na voljo za obsežne in manjše projekte, cilj pa je, da se pri vsakem razpisu izbere 20 neuspešnih predlogov in zanje ponudi takšna podpora. Po prvem razpisu LSC-2020 je bila pomoč v okviru programa pomoči pri razvoju projektov ponujena za 22 projektov, na koncu pa je bila zagotovljena za 19 projektov. Po LSC-2021 je bila pomoč ponujena za dodatnih 18 projektov. Program pomoči pri razvoju projektov, ki ga izvaja EIB, je do konca leta 2022 zagotovil svetovalne storitve v skupni vrednosti 2,5 milijona EUR za skupno 22 projektov: za 19 projektov se je pomoč pri razvoju projektov zaključila, za tri pa se še izvaja. Ob pripravi tega poročila se je EIB še vedno pogajala o sporazumu o pomoči pri razvoju projektov za dodatnih 15 projektov (glej sliki 29 in 30). Od 19 projektov, za katere se je celotni postopek pomoči pri razvoju projektov izvedel do konca leta 2022, so bile za 18 projektov že predložene nove prijave na enega od razpisov sklada za inovacije za zbiranje predlogov, objavljenih leta 2022, pri čemer je bilo leta 2022 za dva projekta že predloženo povabilo k sklenitvi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Ker so bile za večino projektov, za katere se je zagotovila pomoč pri razvoju projektov, predložene nove prijave na LSC-2022, bo ocena rezultatov vključena v poročilo o skladu za inovacije za leto 2023.

Slika 29: Število projektov, za katere se je do decembra 2022 zagotovila pomoč pri razvoju projektov, po sektorjih

Slika 30: Število projektov, za katere se je do decembra 2022 zagotovila pomoč pri razvoju projektov, po državah

7ZAKLJUČKI IN NASLEDNJI KORAKI

Sklad za inovacije je postal ključni instrument za doseganje podnebne nevtralnosti v Evropski uniji do leta 2050 ter podpira neto ničelni cilj in inovativne tehnologije. Do konca leta 2022 je bilo za podporo sklada za inovacije izbranih 70 projektov, ki so zajemali 19 sektorjev v kategorijah, kot so energetsko intenzivne panoge, shranjevanje energije, energija iz obnovljivih virov ter zajemanje in shranjevanje ogljika. Pri teh projektih se bo v desetih letih delovanja predvidoma preprečilo skupno 215 milijonov ton emisij CO2e. To ustreza približno 7 % vseh emisij TGP, nastalih v Evropski uniji leta 2022.

Število prijav pri LSC-2021 je bilo znatno preveliko, saj je bilo mogoče s proračunom izpolniti le 36 % skupnega zneska nepovratnih sredstev, zahtevanih pri predlogih, ki so dosegli minimalni prag. Zdi pa se, da se je zanimanje za razpis za manjše projekte precej zmanjšalo: na SSC-2021 je bilo zbranih 66 predlogov, medtem ko je bilo na SSC-2020 zbranih 232 predlogov. To je pomenilo, da so bili k pripravi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev povabljeni vsi upravičeni predlogi, ki so izpolnjevali ali presegli zahteve glede pragov za razvrstitev v okviru SSC-2021 (17), in da 38 % razpoložljivega proračuna razpisa ni bilo dodeljenega. Eden od razlogov za upad zanimanja za razpis za manjše projekte je morda prenizka meja kapitalskih izdatkov za sodelovanje projektov, ki je določena na 7,5 milijona EUR. Izkazalo se je, da je to premalo privlačno, saj so za tako raven podpore na voljo številni nacionalni programi financiranja.

Program pomoči pri razvoju projektov je začel delovati leta 2021, do konca leta 2022 pa je bil celotni program podpore, ki jo zagotavlja EIB, zaključen za 19 projektov. Od tega so bile za 18 projektov (ki so bili zavrnjeni pri prejšnjih razpisih) predložene nove prijave na razpise, objavljene leta 2022, za dva od teh 18 pa je že bilo predloženo povabilo k sklenitvi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru SSC-2021 (za večino ostalih so bile predložene prijave na LSC-2022, rezultati pa bodo ocenjeni v poročilu, ki bo pripravljeno naslednje leto).

Sklad za inovacije je do objave tega poročila že sprejel nekatere ukrepe, ki bodo podrobneje predstavljeni v letnem poročilu sklada za inovacije za leto 2023.

·Tretji razpis za obsežne projekte (LSC-2022) je bil objavljen 3. novembra 2022, zaključen pa marca 2023. Prejetih je bilo 239 predlogov, od tega pa je bilo za 41 predlogov predloženo povabilo k pripravi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva, ki so na voljo v okviru tega razpisa, znašajo skupno več kot 3,6 milijarde EUR, z njimi pa se bodo podprli projekti, namenjeni dajanju inovativnih tehnologij na trg na področju energetsko intenzivnih panog, vodika, energije iz obnovljivih virov ter proizvodnje komponent za shranjevanje energije in obnovljive vire. Sklep o dodelitvi v okviru tretjega razpisa za manjše projekte je predviden za konec leta 2023. Dodatne podrobnosti o teh razpisih bodo predstavljene v letnem poročilu sklada za inovacije za leto 2023. Poleg tega je bila pomoč pri razvoju projektov do začetka leta 2023 ponujena za tri dodatne projekte, ki so bili prijavljeni na SSC-2021.

·Leta 2023 se bo izvajal nov mehanizem za izbiro projektov na podlagi konkurenčnega postopka za zbiranje ponudb. Prva pilotna dražba na podlagi sklada za inovacije bo organizirana v okviru evropske vodikove banke, ki je usmerjena v domačo proizvodnjo obnovljivega vodika. Konkurenčni postopek za zbiranje ponudb bo vključeval tudi mehanizem „dražbe kot storitve“, na podlagi katerega bodo lahko države EGP uporabile državne proračune za dodelitev podpore projektom na svojem ozemlju in se hkrati opirale na mehanizem dražbe na ravni EU za opredelitev najbolj konkurenčnih projektov.

·Pred koncem leta 2023 bo objavljen razpis za zbiranje predlogov, ki bo združeval sklope za manjše, srednje in obsežne projekte ter specifične sklope za proizvodnjo in pilotne projekte. Projekti bodo dodeljeni leta 2024.

·Sprejet je bil revidiran delegirani akt o skladu za inovacije za uskladitev njegovega delovanja z revidirano direktivo o ETS, s katero je bil razširjen obseg sektorjev, ki jih podpira sklad za inovacije (ki zdaj vključuje tudi pomorski promet, letalstvo, zajemanje in shranjevanje ogljika ter cestni promet).

(1)

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32021R1119 .

(2)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32003L0087 .

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/856 z dne 26. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z delovanjem sklada za inovacije, na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32019R0856 .  

(4)

COM(2021) 551 final.

(5)

Izračun temelji na oceni cene ogljika v višini 75 EUR na tono ob upoštevanju nihanj na trgu.

(6)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/856.

(7)

Člen 10a(8) Direktive 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena leta 2023.

(8)

Ustrezni stroški: razlika med najboljšo oceno kapitalskih izdatkov, neto trenutno vrednostjo operativnih stroškov in operativnih koristi, ki nastanejo v prvih 10 letih po začetku delovanja projekta, v primerjavi z rezultatom istega izračuna za konvencionalno proizvodnjo z enako zmogljivostjo v smislu učinkovite proizvodnje zadevnega končnega proizvoda.

(9)

Uredba (EU) 2021/1110.

(10)

Uredba (EU) 2023/435.

(11)

COM(2020) 301 final.

(12)

COM(2021) 148.

(13)

COM(2021) 561 final.

(14)

Direktiva (EU) 2018/2001.

(15)

COM(2020) 741 final.

(16)

COM(2020) 798 final.

(17)

COM(2023) 161 final.

(18)

COM(2023) 335 final.

(19)

COM(2023) 335 final.

(20)

Trenutek v ciklu razvoja projekta, v katerem so podpisani vsi dogovori o projektu in financiranju, hkrati pa so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, ki so v njih vsebovani.

(21)

Člen 10a(8) Direktive 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena leta 2023.

(22)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_23_3787 . 

(23)

  Obsežni projekti (europa.eu) in manjši projekti (europa.eu) , o katerih so potekali spletni seminarji.

(24)

Projekta: (i) RISE (na zahtevo prijavitelja) in (ii) IONFibre (na zahtevo agencije CINEA, saj je prijavitelj predlagal spremembe, zaradi katerih bi rezultat ocenjevanja postal vprašljiv).

(25)

Projekt EAVORLOOP.

(26)

LSC-2020 je bil organiziran v dveh fazah. V prvi fazi so se zbirale prijave interesa, 70 najvišje uvrščenih predlogov pa je bilo povabljenih k udeležbi v drugi fazi. Druga faza je bila namenjena zbiranju popolnih prijav in izvedbi postopka vrednotenja. Pri LSC-2020 je bilo v prvi fazi prejetih 311 predlogov, od tega pa jih je bilo za 117 ugotovljeno, da so upravičeni za drugo fazo. V skladu z določbami razpisa je bilo 70 predlogov sprejetih v drugo fazo za popolno prijavo. V drugi fazi je bilo prejetih in ovrednotenih 66 predlogov.

(27)

Nepovratna sredstva sklada za inovacije zajemajo kapitalske izdatke in operativne stroške, zato so ti podatki okvirni.

(28)

  https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/innovfund/wp-call/wp_innovfund-2020_en.pdf

(29)

Dva projekta vključujeta več držav: projekt NorthFlex vključuje Poljsko in Švedsko, projekt Listlawelbattcool pa Češko, Francijo in Španijo.

(30)

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32021R1119.

(31)

COM(2020) 741 final.

(32)

COM(2023) 62 final.

(33)

  https://climate.ec.europa.eu/eu-action/funding-climate-action/innovation-fund/project-development-assistance_sl  

(34)

Evropska komisija in Evropska investicijska banka sta sporazum o prispevku za zagotavljanje pomoči pri razvoju projektov sklenili aprila 2021.