EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.2.2022
COM(2022) 55 final
2022/0030(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2021/954 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
V skladu s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito nahajajo v eni od držav članic, prosto potujejo po ozemljih drugih držav članic, če izpolnjujejo določene pogoje. Politika, ki jo je razvila Unija in zagotavlja, da osebe pri prehajanju notranjih meja niso podvržene kontrolam, tako koristi ne le državljanom Unije, temveč tudi državljanom tretjih držav, ki imajo pravico do potovanja znotraj EU. Vendar so nekatere omejitve, ki so jih države članice sprejele za omejitev širjenja koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), vplivale na uveljavljanje te pravice. Ti ukrepi so pogosto vključevali omejitve vstopa ali druge posebne zahteve za čezmejne potnike, kot so karantena, samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 pred prihodom in/ali po njem.
Da bi se olajšalo prosto gibanje med pandemijo COVID-19, sta Evropski parlament in Svet 14. junija 2021 sprejela Uredbo (EU) 2021/953 na podlagi člena 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o okviru digitalnega COVID potrdila EU za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testiranju in prebolelosti v zvezi s COVID-19. Uredba (EU) 2021/953 olajšuje prosto gibanje tako, da državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki so lahko državljani tretjih držav, zagotavlja interoperabilna in vzajemno priznana potrdila o cepljenju, testiranju in prebolelosti v zvezi s COVID-19, ki jih lahko uporabijo med potovanjem. Če države članice omogočijo izvzetje iz nekaterih omejitev prostega gibanja za osebe, ki imajo dokazilo o cepljenju, testiranju ali prebolelosti, digitalna COVID potrdila EU državljanom omogočajo, da izkoristijo te izjeme.
Isti dan sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (EU) 2021/954 na podlagi člena 77 PDEU za olajšanje potovanja po schengenskem območju med pandemijo COVID-19, in sicer z razširitvijo okvira za digitalno COVID potrdilo EU na državljane tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.
Poleg tega se je sistem digitalnega COVID potrdila EU izkazal za edini delujoč sistem potrdil o COVID-19, ki v velikem obsegu deluje na mednarodni ravni. Zato postaja digitalno COVID potrdilo EU vse pomembnejše v svetovnem merilu in prispeva k obvladovanju pandemije na mednarodni ravni, saj omogoča varno mednarodno potovanje in okrevanje po svetu. Do 31. januarja 2022 so se tri države Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice EU, in Švica ter 29 drugih tretjih držav in ozemelj povezale s sistemom digitalnega COVID potrdila EU, pri čemer se pričakuje, da se jih bo v prihodnosti pridružilo še več. Sistem digitalnega COVID potrdila EU je bil priznan kot ena od ključnih digitalnih rešitev za ponovno vzpostavitev mednarodne mobilnosti, Mednarodno združenje letalskih prevoznikov pa je države pozvalo, naj sprejmejo digitalno COVID potrdilo EU kot svetovni standard. Komisija si bo še naprej prizadevala za podporo tretjim državam, ki se zanimajo za razvoj interoperabilnih sistemov potrdil o COVID-19. To lahko vključuje ponudbo dodatnih odprtokodnih referenčnih rešitev, ki omogočajo pretvorbo potrdil tretjih držav v format, ki je interoperabilen z digitalnim COVID potrdilom EU, saj je mogoče povezati tudi tretje države, katerih potrdila postanejo s pretvorbo interoperabilna.
Digitalno COVID potrdilo EU se od sprejetja uspešno uvaja po vsej Uniji, saj je bilo do konca leta 2021 izdanih več kot milijarda potrdil. Digitalno COVID potrdilo EU je tako široko dostopno in zanesljivo sprejeto orodje za olajšanje prostega gibanja državljanov Unije in njihovih družinskih članov, pa tudi potovanj znotraj EU med pandemijo COVID-19 za zgoraj navedene kategorije državljanov tretjih držav.
Od sprejetja uredb (EU) 2021/953 in (EU) 2021/954 so se epidemiološke razmere v zvezi s pandemijo COVID-19 precej spremenile. Po eni strani se je po vsem svetu povečal delež cepljenih, tudi s poživitvenim odmerkom.
Po drugi strani pa se je zaradi širjenja skrb vzbujajoče različice SARS-CoV-2, imenovane delta, v drugi polovici leta 2021 znatno povečalo število okužb, hospitalizacij in smrti, zaradi česar so morale države članice sprejeti stroge javnozdravstvene ukrepe, da bi zaščitile zmogljivosti svojih zdravstvenih sistemov. V začetku leta 2022 je skrb vzbujajoča različica SARS-CoV-2, imenovana omikron, povzročila močno povečanje števila primerov COVID-19, hitro nadomestila delto in dosegla doslej največjo intenzivnost prenosa v skupnosti po vsej Uniji in zunaj nje.
Trenutno ni mogoče predvideti učinka morebitnega porasta okužb v drugi polovici leta 2022. Poleg tega ni mogoče izključiti možnosti poslabšanja pandemičnih razmer zaradi pojava novih zaskrbljujočih različic SARS-CoV-2.
Glede na to ni mogoče izključiti, da bodo države članice po 30. juniju 2022, tj. trenutnem datumu prenehanja veljavnosti uredb (EU) 2021/953 in (EU) 2021/954, od državljanov tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije, še naprej zahtevale predložitev dokazila o cepljenju, testiranju ali prebolelosti v zvezi s COVID-19. Zato je pomembno, da se zagotovi možnost uporabe digitalnega COVID potrdila EU po navedenem datumu.
Ker bi bilo treba vse omejitve prostega gibanja oseb v Uniji, uvedene za omejitev širjenja SARS-CoV-2, vključno z zahtevo po predložitvi digitalnega COVID potrdila EU, odpraviti takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, in sicer s spremembo Uredbe (EU) 2021/954, Komisija predlaga ohranitev obstoječega sklicevanja na Uredbo (EU) 2021/953 in vključitev dinamičnega sklicevanja na navedeno uredbo, kar zadeva trajanje veljavnosti Uredbe (EU) 2021/954.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog ne posega v schengenska pravila glede pogojev za vstop državljanov tretjih držav. Predlagana uredba se nikakor ne bi smela razumeti kot spodbujanje ali omogočanje ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, ki mora ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo pogoji iz Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).
Komisija je v Predlogu priporočila Sveta o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve predlagala, da se vzpostavi jasna povezava med Priporočilom Sveta (EU) 2020/912 in digitalnim COVID potrdilom EU, da se organom držav članic pomaga pri preverjanju verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdil, ki jih izdajo tretje države.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je del svežnja ukrepov Unije za odziv na pandemijo COVID-19. Temelji zlasti na delu, ki so ga opravili Odbor za zdravstveno varnost, mreža e-zdravje in Odbor za digitalno COVID potrdilo EU.
Ta predlog dopolnjuje predlog COM(2022) 50 final, katerega namen je podaljšati obdobje uporabe Uredbe (EU) 2021/953 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19.
Ta predlog tudi v celoti upošteva odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike (člen 168 PDEU).
Ta predlog je skladen s politiko Unije o priseljevanju državljanov tretjih držav.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
V skladu s členom 77(2), točka (c), PDEU Unija določi pogoje, pod katerimi se lahko državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na njenem ozemlju, krajše obdobje prosto gibajo znotraj Unije. Uporablja se redni zakonodajni postopek.
S predlogom bi se spremenila Uredba (EU) 2021/954, ki prav tako temelji na členu 77(2), točka (c), PDEU.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Cilja tega predloga, in sicer podaljšanja obdobja uporabe Uredbe (EU) 2021/954, države članice ne morejo doseči same. Zato je potrebno ukrepanje na ravni Unije.
Opustitev ukrepanja na ravni Unije bi povzročila prenehanje uporabe Uredbe (EU) 2021/954, kar bi pomenilo, da državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice EU/EGP in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije, ne bi več mogli zahtevati in uveljavljati potrdila o cepljenju, testiranju in prebolelosti v zvezi s COVID-19.
•Sorazmernost
Ukrepanje Unije lahko prinese precejšnjo dodano vrednost pri obravnavanju zgoraj opredeljenih izzivov in je edini način, na katerega je mogoče vzpostaviti in ohraniti enoten, racionaliziran in sprejet okvir za potrdila v zvezi s COVID-19.
Sprejetje enostranskih ali neusklajenih ukrepov v zvezi z zdravstvenimi potrdili v zvezi s COVID-19 lahko privede do ukrepov, ki omejujejo možnost državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do potovanja znotraj Unije, za uveljavljanje te pravice.
Predlagana sprememba bi se morala uporabljati v skladu z Uredbo (EU) 2021/953, katere sprememba se predlaga s predlogom COM(2022) 50 final; sprememba posledično dovoljuje podaljšanje obdobja uporabe digitalnega COVID potrdila EU za omejeno obdobje za državljane tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo v Uniji in imajo pravico do potovanja po Uniji.
•Izbira instrumenta
Uredba zagotavlja neposredno, takojšnje in enotno izvajanje prava EU v vseh državah članicah.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Predlog upošteva redne razprave z organi držav članic v različnih forumih.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predlog temelji na epidemioloških podatkih in ocenah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, na oceni varnosti, učinkovitosti in kakovosti cepiva proti COVID-19, ki jo je izvedla Evropska agencija za zdravila, na tehničnih izmenjavah v okviru Odbora za zdravstveno varnost, njegove tehnične delovne skupine za diagnostične teste na COVID-19 in mreže e-zdravje ter na ustreznih razpoložljivih znanstvenih dokazih.
•Ocena učinka
Glede na nujnost zadeve Komisija ni izvedla ocene učinka.
•Temeljne pravice
Ta predlog vključuje obdelavo osebnih podatkov, vključno z zdravstvenimi podatki. Potencialno bi lahko prišlo do učinkov na temeljne pravice posameznikov, in sicer glede na člen 7 Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja ter člen 8 o pravici do varstva osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov posameznikov, vključno z njihovim zbiranjem, uporabo in dostopom do njih, vpliva na pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Poseganje v te temeljne pravice mora biti utemeljeno.
Kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, vključno z varnostjo podatkov, se še naprej uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Odstopanja od ureditve varstva podatkov Unije niso predvidena in države članice morajo izvajati jasna pravila, pogoje in stroge zaščitne ukrepe v skladu s pravili EU o varstvu podatkov, kakor je primerno.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Financiranje ukrepov za podporo te pobude bo zajeto v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, predloženi skupaj s predlogom COM(2022) 50 final.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 predloga spreminja trajanje veljavnosti Uredbe (EU) 2021/954.
Člen 2 določa hiter začetek veljavnosti uredbe.
2022/0030 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2021/954 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točka (c), Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s schengenskim pravnim redom se lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, in državljani tretjih držav, ki so zakonito vstopili na ozemlje države članice, v katerem koli 180-dnevnem obdobju 90 dni prosto gibljejo po ozemljih vseh drugih držav članic.
(2)Evropski parlament in Svet sta 14. junija 2021 sprejela Uredbo (EU) 2021/953 o digitalnem COVID potrdilu EU. Uredba določa skupni okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testiranju ali prebolelosti v zvezi s COVID-19, da se olajša prosto gibanje državljanov EU in njihovih družinskih članov med pandemijo COVID-19. Uredbo (EU) 2021/953 spremlja Uredba (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta, ki okvir za digitalna COVID potrdila EU razširja na državljane tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na ozemlju katere koli države članice in ki imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.
(3)Uredbi (EU) 2021/953 in (EU) 2021/954 naj bi 30. junija 2022 prenehali veljati. Vendar pa pandemije še ni konec in nedavni izbruh skrb vzbujajoče različice, imenovane omikron, še naprej negativno vpliva na potovanja po Uniji. Digitalno COVID potrdilo EU ostaja relevantno, zato je treba omogočiti njegovo nadaljnjo uporabo.
(4)Uporaba Uredbe (EU) 2021/953 se podaljša za 12 mesecev. Ker je cilj Uredbe (EU) 2021/954 razširitev uporabe Uredbe (EU) 2021/953 na nekatere kategorije državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito nahajajo v Uniji, bi morala biti njena uporaba neposredno povezana z uporabo Uredbe (EU) 2021/953. Uredbo (EU) 2021/954 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(5)Ta uredba ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanj v odziv na pandemijo. Poleg tega nobena potreba po preverjanju potrdil, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/953, ne bi smela upravičevati začasne ponovne uvedbe kontrol na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (Zakonik o schengenskih mejah).
(6)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.
(7)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Da se državam članicam omogoči, da v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2021/953 sprejmejo potrdila v zvezi s COVID-19, ki jih je Irska izdala državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na njenem ozemlju, za namene lažjega potovanja znotraj ozemlja držav članic, bi morala Irska tem državljanom tretjih držav izdati potrdila v zvezi s COVID-19, ki so skladna z zahtevami okvira zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU. Irska in druge države članice bi morale na podlagi vzajemnosti priznati potrdila, izdana državljanom tretjih držav, za katere se uporablja ta uredba.
(8)Ta uredba za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.
(9)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES.
(10)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES.
(11)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU.
(12)Glede na nujnost razmer v povezavi s pandemijo COVID-19 bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(13)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta svoje mnenje dala [...] –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 3 Uredbe (EU) 2021/954 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2021 in do konca uporabe Uredba (EU) 2021/953.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednica
predsednik