EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.10.2022

COM(2022) 515 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji
(leto poročanja 2020)

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji 
(leto poročanja 2020)

1.    Uvod

Države članice morajo v skladu s členom 7a Direktive 98/70/ES 1 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (v nadaljevanju: direktiva o kakovosti goriv) in členom 5 Direktive Sveta (EU) 2015/652 o določitvi metod izračuna in zahtev glede poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES 2 letno poročati o intenzivnosti toplogrednih plinov goriv in energije, dobavljenih na njihovem ozemlju. Ta obveznost glede poročanja se je prvič uporabila za leto poročanja 2017 po uporabi in prenosu Direktive Sveta (EU) 2015/652. To letno poročilo zajema podatke, sporočene za leto 2020.

Poleg tega morajo države članice v skladu s členom 8(3) Direktive 98/70/ES sporočiti nacionalne podatke o kakovosti goriva za predhodno koledarsko leto.

V tem letnem poročilu so povzete informacije, ki so jih države članice predložile v zvezi z zgoraj navedenimi zahtevami glede poročanja. Poročilo temelji na podatkih, ki so jih države članice predložile Evropski agenciji za okolje (EEA) za leto 2020.

2.    Količine in intenzivnost toplogrednih plinov v življenjskem ciklu vrst goriv in energije

Člen 7a direktive o kakovosti goriv v povezavi z Direktivo Sveta (EU) 2015/652 določa zahteve glede poročanja v zvezi s:

·celotno količino vsake vrste goriva ali energije, dobavljene za cestna vozila in necestno mobilno mehanizacijo (vključno s plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh, ko niso na morju), kmetijske in gozdarske traktorje ter plovila za rekreacijo, ko niso na morju;

·emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije, vključno z okvirnimi povprečnimi vrednostmi ocenjenih emisij iz biogoriv zaradi posredne spremembe rabe zemljišč 3 ;

·surovinami in postopki proizvodnje pridobivanja biogoriv, uporabljenimi za vsako od biogoriv, dobavljenih na ozemljih držav članic.

Države članice morajo v skladu z direktivo o kakovosti goriv od dobaviteljev goriv zahtevati, naj intenzivnost toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, namenjenih uporabi v prometu, tj. emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz dobavljenega goriva in energije, glede na izhodiščni standard za goriva za leto 2010, ki znaša 94,1 g CO2eq/MJ, do 31. decembra 2020 zmanjšajo za najmanj 6 %. Emisije toplogrednih plinov zaradi posredne spremembe rabe zemljišč se ne upoštevajo pri ocenjevanju skladnosti s ciljem najmanj 6-odstotnega zmanjšanja emisij. Direktiva (EU) 2018/2001 4 o energiji iz obnovljivih virov določa več ukrepov za obravnavo posredne spremembe rabe zemljišč, vključno z zgornjo mejo za pogonska biogoriva, proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, z delegiranim aktom 5 o podrobnih merilih za določanje surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč za pogonska biogoriva, ki jih je treba postopno opustiti do leta 2030, in merilih za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

Leta 2020 so vseh 27 držav članic ter Združeno kraljestvo, Norveška in Islandija v ustrezni obliki predložili podatke o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Vendar Združeno kraljestvo podatkov za Severno Irsko ni predložilo ločeno 6 , zato v poročilo ni bilo mogoče vključiti zbirnih številk za Severno Irsko. Ker obveznost poročanja za leto 2020 ne velja za Združeno kraljestvo kot celoto, v poročilo niso vključeni niti podatki za Združeno kraljestvo kot celoto. Kljub temu so v to poročilo vključeni nekateri podatki za Severno Irsko, ki so bili predloženi v drugačni obliki kot v obliki za predložitev poročil. Primerjave med zbirnimi številkami se za vsa referenčna leta nanašajo na EU-27.

2.1    Emisije toplogrednih plinov in oddaljenost od cilja za leto 2020

V skladu s predloženimi podatki je leta 2020 povprečna intenzivnost toplogrednih plinov goriv in energije, dobavljenih v 27 državah članicah, ki so v letu 2020 sporočile podatke, znašala 89 g CO2eq/MJ, kar pomeni prihranek 51 Mt ekvivalenta ogljikovega dioksida (Co2eq). To je 5,5 % manj od izhodišča iz leta 2010, ki znaša 94,1 g CO2eq/MJ (več od 4,3-odstotnega zmanjšanja, ki ga je 27 držav članic EU doseglo leta 2019), kar pomeni, da bo treba za dosego cilja 6 % intenzivnost toplogrednih plinov vseh fosilnih goriv, biogoriv in dobavljene energije dodatno znižati za 0,5 %. 

Sporočeni podatki za leto 2020 kažejo, da se napredek, ki so ga dosegli dobavitelji goriva v EU, med državami članicami EU zelo razlikuje. Enajst držav članic (Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Madžarska, Luksemburg, Malta in Švedska) je do leta 2020 v primerjavi z letom 2010 doseglo cilj zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov goriv, namenjenih uporabi v prometu, za 6 % (glej Sliko 1). Za številne države članice to predstavlja pomemben napredek v primerjavi z letom poročanja 2019, ko sta cilj 6 % dosegli le dve državi članici, Švedska in Finska. Največji napredek v enem letu sta dosegla Ciper in Estonija s povečanjema za 4,7 in 4,5 odstotne točke med letoma 2019 in 2020 v primerjavi z izhodiščem iz leta 2010, sledijo pa jima Belgija, Danska in Madžarska s povečanji od 3,1 do 3,3 odstotne točke. Na podlagi predhodnih podatkov, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo 7 , je Severna Irska leta 2020 dosegla 6,2-odstotno zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov za gorivo, dobavljeno na Severnem Irskem.

Kar zadeva preostalo oddaljenost od cilja, so Slovaška, Nizozemska in Avstrija s 5,8, 5,4 in 5,1 % že zelo blizu cilja 6 % , medtem ko so Romunija, Poljska, Italija, Francija, Bolgarija in Grčija dosegle zmanjšanja v razponu med 4 in 5 %. Nazadnje pa v sedmih državah članicah (Slovenija, Španija, Portugalska, Litva, Irska, Latvija in Hrvaška) zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov ostaja nižje od 4 %. Nadaljnje informacije so na voljo v tehničnem poročilu EEA št. 2022/2 z naslovom „Greenhouse gas intensities of transport fuels in the EU in 2020“ (Intenzivnost toplogrednih plinov goriv, namenjenih uporabi v prometu, v EU v letu 2020) 8 .

Slika 1: Zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov goriv, ki so ga dobavitelji goriv v EU dosegli v državah članicah v obdobjih 2010–2019 in 2010–2020 (Vir: EEA)

Poleg tega je leta 2020 enajst držav članic (Avstrija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska, Romunija in Slovaška) z zmanjšanjem primarnih emisij (UER) 9 v teh državah članicah prispevalo med 0,3 in 2,3 odstotne točke k doseganju skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Posledično je bil leta 2020 skupni sporočeni UER 2 625 kt CO2eq, kar je povzročilo dodatno zmanjšanje 0,3 odstotne točke intenzivnosti toplogrednih plinov goriva s 5,2 % na 5,5 % (glej Preglednico 5 v prilogi poročila). Zmanjšanje primarnih emisij, ki jih navede dobavitelj, je treba količinsko opredeliti in ga sporočiti v skladu z zahtevami iz Direktive Sveta (EU) 2015/652. Podrobnejše informacije o pristopih za kvantificiranje, spremljanje in poročanje o zmanjšanju primarnih emisij so na voljo v smernicah 10 .

Ob upoštevanju emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč 11 je bila povprečna intenzivnost toplogrednih plinov goriv, dobavljenih leta 2020 v EU, za 3,3 % manjša kot leta 2010. To ustreza prihranku 30 Mt CO2eq v letu 2020. V skladu s členom 7d Direktive 98/70/ES o določitvi izračuna emisij toplogrednih plinov biogoriv v celotnem življenjskem ciklu se emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč ne upoštevajo pri ocenjevanju skladnosti s ciljem najmanj 6-odstotnega zmanjšanja emisij.

Potrebni bodo nadaljnji ukrepi, da bi razogljičili gorivo, ki se uporablja v prometu, in prispevali k večjim podnebnim ambicijam, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in poznejšem zakonodajnem svežnju „Pripravljeni na 55“, ki ga je Komisija predlagala 14. julija 2021 in je v postopku soodločanja. Predlagana revizija direktive o energiji iz obnovljivih virov 12 znatno povečuje splošne ambicije, da bi se do leta 2030 v primerjavi z izhodiščem iz leta 2010 intenzivnosti emisij toplogrednih plinov vseh goriv, namenjenih uporabi v prometu, zmanjšala za 13 %, medtem ko je Komisija predlagala razveljavitev cilja zmanjšanja za 6 % iz direktive o kakovosti goriv, da bi se preprečilo podvajanje predpisov in poenostavila zakonodaja. Cilja predlaganih uredb ReFuelEU za letalstvo in FuelEU za pomorstvo bi morala biti tudi povečanje proizvodnje trajnostnih alternativnih goriv ter njihovo uvajanje v letalski in pomorski promet.

2.2    Dobava goriva

Ta oddelek povzema podatke, ki so jih države članice predložile o vseh fosilnih gorivih, biogorivih in gorivih nebiološkega izvora, ki spadajo na področje uporabe direktive o kakovosti goriv, za cestna vozila in necestno mobilno mehanizacijo.

Skupna dobava goriva, o kateri je leta 2020 poročalo 27 držav članic, je znašala 10 585 petajoulov (PJ), kar predstavlja zmanjšanje za 10,8 % v primerjavi z letom 2019, predvsem zaradi učinkov krize zaradi COVID-19. Pri dobavi goriva so še naprej večinoma prevladovala fosilna goriva (93,2 %), ki jim sledijo biogoriva (6,8 %) in zelo majhen delež (0,02 %) električne energije (glej oddelek 2.4). Leta 2020 se ni poročalo o gorivu nebiološkega izvora iz obnovljivih virov.

Pri dobavi fosilnih goriv je leta 2020 še naprej prevladovalo dizelsko gorivo (56,1 %; 5 934 PJ), ki sta mu sledila motorni bencin (22,2 %; 2 354 PJ) in plinsko olje (12,6 %; 1 337 PJ). Skupni delež utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina je znašal 2,2 % (236 PJ) (glej Sliko 2).

Slika 2: Deleži dobave energije iz goriv glede na vrsto goriva v letu 2020 (Vir: EEA)

2.3    Poraba biogoriva

Skupna poraba biogoriv v 27 državah članicah se je med letoma 2019 in 2020 nekoliko povečala s 693 PJ na 723 PJ. Pri tem še naprej prevladuje biodizel (metil ester maščobnih kislin, FAME), ki je predstavljal 62,0 % skupne porabe biogoriv (449 PJ), sledila pa sta mu rastlinsko olje, obdelano z vodikom (HVO) (20,2 %; 146 PJ) in bioetanol (13,4 %; 97 PJ). Bio etil-terc-butil eter (bio-ETBE) je predstavljal 1,6 % (11 PJ), bioplin pa 1,4 % (10 PJ) skupne porabe biogoriv. Delež vseh drugih biogoriv je bil precej manjši (glej Sliko 3). Tako se več kot 80 % vseh biogoriv primeša v dizelsko gorivo. Podrobne informacije o vseh biogorivih in postopkih proizvodnje so na voljo v tehničnem poročilu Evropske agencije za okolje št. 2022/02.

Slika 3: Deleži dobave energije iz biogoriv glede na vrsto goriva v letu 2020 (Vir: EEA)

2.4    Poraba električne energije

Dobavitelji goriv o porabi električne energije poročajo prostovoljno, podatke o električni energiji, ki so jo porabila električna vozila in motorna kolesa, pa je sporočilo 15 držav članic (v primerjavi z enajstimi leta 2019) (glej Preglednico 1). Skupna sporočena količina električne energije, ki so jo porabila električna vozila, se je s 3 714 644 GJ v letu 2019 povečala na 6 218 196 GJ (brez prilagoditve zaradi učinkovitosti pogonskega sistema), kar pomeni povečanje za 67 %. Dejanska poraba električne energije, ki so jo porabila električna vozila v različnih državah članicah, je lahko večja, saj poročanje o električni energiji v skladu s členom 7a ni obvezno in številne države članice o njej še vedno ne poročajo, čeprav bi to prispevalo k doseganju cilja 6 %.

Preglednica 1: Električna energija, ki so jo porabila električna vozila in motorna kolesa v letu 2020, kot sporočeni prispevek dobaviteljev goriv k njihovemu cilju zmanjšanja toplogrednih plinov (Vir: EEA)

3.    Pregled podatkov o kakovosti goriv v EU za leto 2020

V skladu s členom 8 direktive o kakovosti goriv so poročila o nacionalnih podatkih o kakovosti goriv za leto 2020 predložili vseh 27 držav članic ter Norveška in Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

Ta oddelek zajema podatke za prodajo motornega bencina in dizelskega goriva ter biokomponent, ki jih vsebujeta, za cestni promet, ki jih je sporočilo 27 držav članic. Ne vključuje podatkov za druga fosilna goriva, druga biogoriva in goriva nebiološkega izvora ter goriva, ki se uporabljajo za necestno mobilno mehanizacijo.

3.1    Motorni bencin in dizelsko gorivo

Delež dizelskega goriva je med letoma 2017 in 2020 ostal stabilen in je leta 2020 dosegel vrednost 73,2 % celotne prodaje. Prej se je nekoliko povečal, in sicer z 71,2 % v letu 2014 na 73,3 % v letu 2017. To je posledica povečanja števila dizelskih vozil v Evropi v zadnjih desetletjih, ki se je ustavila po škandalu z emisijami dizelskih motorjev. Skupna količina prodanega dizelskega goriva v letu 2020 se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 12 % zaradi učinka krize zaradi COVID-19. Prodaja motornega bencina se je leta 2020 zmanjšala za podoben odstotek (12,4 %) (glej Preglednico 2).

Preglednica 2: Prodaja dizelskega goriva in motornega bencina za EU-27 (v milijonih litrov in njunih ustreznih deležih) med letoma 2017 in 2020

Poraba dizelskega goriva prevladuje v vseh državah članicah EU, razen na Cipru, kjer je delež porabe bencina 50 %. Druge države z razmeroma visoko porabo motornega bencina so Grčija, Nizozemska in Finska z ustreznimi deleži 45 %, 42 % oziroma 38 %, medtem ko so na drugi strani v Bolgariji, Latviji in Litvi ustrezni deleži bencina 18, 16 in 13 %.

Med letoma 2019 in 2020 ni bistvenih sprememb v deležih prodaje motornega bencina z raziskovalnim oktanskim številom (RON). Kar zadeva prodajo motornega bencina, je v letu 2020 prevladoval motorni bencin s številom RON 95, katerega delež se je v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečal. Delež prodaje motornega bencina z RON 95 ali več in pod 98 se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal, delež prodaje motornega bencina z RON 98 ali več pa se je rahlo povečal (glej Preglednico 3).

Preglednica 3: Prodajni delež motornega bencina v EU-27 glede na število RON

3.2    Vsebnost biokomponent

Leta 2020 se je skoraj celotna količina motornega bencina in dizelskega goriva, prodanega v EU, tržila kot bencin in gorivo, ki vsebujeta biokomponente. 99,8 % od vsega prodanega motornega bencina je vsebovalo biokomponente 14 z naslednjo razčlenitvijo: Pri 65,7 % motornega bencina je bil volumenski delež etanola do 5-odstoten (E5), kar je za 7,6 odstotne točke manj kot leta 2019, pri 33,3 % motornega bencina pa je bil volumenski delež etanola do 10-odstoten (E10), kar je za 7,6 odstotne točke več kot leta 2019; V 1,0 % motornega bencina je bilo več kot 10 % etanola (E+ 15 ).

99,7 % od vsega prodanega dizelskega goriva je vsebovalo biokomponente, medtem ko je 86,2 % dizelskega goriva vsebovalo do 7 % FAME (B7), 13,8 % pa ga je vsebovalo več (B+) 16 , kar kaže znatno povečanje z 0,8 % leta 2019 (glej Preglednico 4).

Preglednica 4: Uporaba biokomponent v motornem bencinu in dizelskem gorivu v EU-27 v obdobju 2017–2020

3.3    Skladnost prodanih goriv z mejnimi vrednostmi za kakovost

Na splošno se v EU ugotavlja velika skladnost z mejnimi vrednostmi za kakovost goriva. Velika večina ključnih parametrov goriva v vzorcih, vzetih leta 2020, je bila znotraj mejnih vrednosti odstopanja.

Litva, Slovenija in Švedska so preverile in sporočile popolno skladnost za motorni bencin in dizelsko gorivo. Osem držav članic je preverilo in sporočilo popolno skladnost za motorni bencin (Bolgarija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Romunija, Slovenija in Švedska), sedemnajst pa za dizelsko gorivo (Avstrija, Hrvaška, Danska, Finska, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Švedska).

Skupno so države članice sporočile 235 primerov neskladnosti za motorni bencin in 90 za dizelsko gorivo, kar ustreza 1-odstotnemu oziroma 0,4-odstotnemu deležu skupnega števila vzorcev, odvzetih leta 2020, kar je za 33 % manj kot leta 2019. Pri motornem bencinu so bili parametri, ki so bili najpogosteje neskladni z zahtevami, preseganje parnega tlaka v poletnem obdobju (v 15 državah članicah), raziskovalno oktansko število (RON, v šestih državah članicah), motorno oktansko število (MON, v petih državah članicah), vsebnost aromatov (analiza ogljikovodikov, v petih državah članicah) in vsebnost žvepla (v eni državi članici, Franciji). Pri dizelskem gorivu sta bila parametra, ki sta bila najpogosteje neskladna z zahtevami, vsebnost žvepla in vsebnost FAME (v šestih državah članicah za oba parametra).

Vse države članice so opisale ukrepe, sprejete v primeru odkritja neskladnih vzorcev. Ti ukrepi so vključevali obveščanje pristojnih organov, začetek preiskav, naložitev sankcij in glob ter ponovno vzorčenje. V majhnem številu primerov države članice niso ukrepale, če so bili neskladni parametri zelo blizu mejnim vrednostim odstopanja.

Zato ni bilo potrebno, da bi Komisija sprožila kakršno koli preiskavo na tem področju. Skleniti je mogoče, da veljavni sistem spremljanja kakovosti goriva zagotavlja, da se v EU prodajajo visokokakovostna goriva v skladu z zahtevami iz direktive o kakovosti goriv.

Priloga

Preglednica 5: Prispevek zmanjšanja primarnih emisij k cilju zmanjšanja intenzivnosti emisij toplogrednih plinov za 6 % v letu 2020, brez upoštevanja emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (Vir: EEA)

(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).

(2)

 Direktiva Sveta (EU) 2015/652 z dne 20. aprila 2015 o določitvi metod izračuna in zahtev glede poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L 107, 25.4.2015, str. 26).

(3)

Direktiva (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 239, 15.9.2015, str. 8).

(4)

Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(5)

C(2019) 2055 final: https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/2_en_act_part1_v3.pdf

(6)

 Po koncu prehodnega obdobja se Direktiva Sveta (EU) 2015/652, ki določa ustrezne obveznosti glede poročanja, ne uporablja več za Združeno kraljestvo kot celoto. Vendar se v skladu s členom 5(4) v povezavi s točko 47 Priloge 2 k Protokolu o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu ( https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT /PDF/?uri=CELEX:12020W/TXT ) Direktiva Sveta (EU) 2015/652 še naprej uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko.

(7)

Združeno kraljestvo v skladu s členom 7a direktive o kakovosti goriv in v skladu s členom 5 Direktive Sveta (EU) 2015/652 zdaj zaključuje predložitev poročila za Severno Irsko.

(8)

  https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-cm/products/etc-cm-report-2022-02  

(9)

„Primarne emisije“ pomeni vse emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pred dostavo surovin v rafinerijo ali predelovalni obrat, v katerem je bilo proizvedeno gorivo.

(10)

https://ec.europa.eu/clima/system/files/2016-11/guidance_note_on_uer_en.pdf

(11)

Pri tem izračunu so se upoštevale okvirne ocenjene emisije iz biogoriv zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, kakor je navedeno v Prilogi V k direktivi o kakovosti goriv.

(12)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52021PC0557

(13)

V skladu z delom 1 Priloge I Direktive Sveta (EU) 2015/652 se cilj zmanjšanja toplogrednih plinov izračuna na podlagi količin električne energije z uporabo prilagoditvenega faktorja za tehnologijo električnih vozil, ki ustreza vključitvi učinkovitosti pogonskega sistema.

(14)

To vključuje bioetanol, neposredno primešan motornemu bencinu ali pretvorjen v ETBE in nato primešan motornemu bencinu.

(15)

E+ je motorni bencin z več kot 10-odstotno (% v/v) vsebnostjo etanola.

(16)

B+ je dizelsko gorivo z več kot 7-odstotno (% v/v) vsebnostjo biodizla.

(17)

Samo Malta in Slovaška sta poročali o 186 milijonih litrov prodanega bencina brez vsebnosti biogoriva, kar ustreza 0,2-odstotnemu deležu celotne prodaje motornega bencina v letu 2020 (zaradi majhnega deleža ni naveden v Preglednici 4).

(18)

Samo Latvija je poročala o 638 milijonih litrov prodanega dizelskega goriva brez vsebnosti biogoriva, kar ustreza 0,3-odstotnemu deležu celotne prodaje dizelskega goriva v letu 2020 (zaradi majhnega deleža ni naveden v Preglednici 4).