EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.7.2022

COM(2022) 360 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„Varčujmo s plinom za varno zimo“

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„Varčujmo s plinom za varno zimo“

Neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini je spodnesla trge energije ter po vsem svetu povzročila nestanovitnost cen in energetsko negotovost, kar vpliva zlasti na EU in njeno neposredno sosedstvo.

Komisija je 18. maja 2022 predložila načrt REPowerEU, katerega namen je čim prej končati našo odvisnost od ruskega plina. Medtem ko si Evropa prizadeva izvesti te ukrepe in ostaja v celoti zavezana ciljem evropskega zelenega dogovora, mora pospešiti svoje priprave na takojšnje posledice, ki bi jih lahko imele morebitne nadaljnje motnje v dobavi ruskega plina, vključno s popolno prekinitvijo. Evropski svet je v sklepih z dne 31. maja in 23. junija 2022 pozval, da se te priprave izvedejo prednostno, da bi se omogočilo tesnejše sodelovanje z državami članicami in med njimi. 

Evropa mora biti pripravljena na morebitne nadaljnje motnje v oskrbi ali na popolno prekinitev. V duhu evropske solidarnosti in sodelovanja mora EU zagotoviti pritok plina tja, kjer je najbolj potreben, pri čemer mora zaščititi domače odjemalce, pa tudi delovna mesta in celotno gospodarstvo. 

Zato se je EU zadnje mesece pripravljala na tako motnjo. Za zagotovitev oskrbe je Komisija v okviru platforme EU za nakup energije skupaj z državami članicami sodelovala z alternativnimi dobavitelji plina. Na podlagi predlogov iz evropskega zelenega dogovora naj bi se z načrtom REPowerEU pospešile uvedba energije iz obnovljivih virov po vsej EU in naložbe v energijsko učinkovitost. Komisija in države članice so izvedle poglobljen pregled pripravljenosti. Sozakonodajalca EU sta sprejela uredbo EU o skladiščenju, da bi se določila pravna zahteva za polnjenje skladišč pred zimo.

Komisija je vložila veliko truda v zagotovitev dodatne alternativne oskrbe in si še naprej prizadeva za to. To sporočilo dopolnjuje ta pristop tako, da se osredotoča na stran povpraševanja. Vključuje pregled trenutnega stanja in ukrepov, ki so že bili sprejeti, na kratko pa so predstavljena tudi orodja, ki jih lahko EU uporabi pri svojem odzivu. Nato so predlagani dodatni ukrepi za usklajeno zmanjšanje povpraševanja in okrepitev skupnih prizadevanj EU v zvezi z oskrbo. To je ključno za zmanjšanje možnosti in stroškov motenj pozneje letos ter za zagotovitev nujnega dostopa evropskih odjemalcev in industrije do plina v prihodnje, tako da se izkoristi pomen Unije.  

Komisija v ta namen predlaga nov evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, ki temelji na dobrih praksah iz vse Unije in mu je priložena uredba Sveta, v kateri je predvideno takojšnje priporočilo za prostovoljno 15-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu v vseh državah članicah vsaj v naslednjih osmih mesecih in s katero se uvaja postopek, s katerim bi se kadar koli v naslednjih tednih ali mesecih uvedel obvezujoč cilj zmanjšanja povpraševanja, če bi to bilo nujno.

Plin, ki ga bodo nadomestila druga goriva, in energija, ki jo bodo vsi uporabniki prihranili v tem poletju, sta energija, ki nam bo pomagala skozi zimo. Skupno ukrepanje zdaj povzroča manj motenj in stroškov, spodbuja solidarnost ter preprečuje potrebo po poznejših nenačrtovanih in neusklajenih ukrepih v morebitnih kriznih razmerah, ko bo zmanjkovalo zalog plina. Poleg tega bomo nemudoma prešli na usklajen in nazadnje skupen nakup plina in v prihodnosti obnovljivega vodika, da bi lahko prihodnje potrebe po energiji zadovoljili z alternativno oskrbo. Nazadnje se bodo z izvajanjem tega načrta za zmanjšanje povpraševanja po plinu vzpostavili pogoji za hitrejšo in popolno opustitev uvoza plina iz Rusije v skladu s cilji načrta REPowerEU ter se bosta okrepili energetska varnost in avtonomija EU.

1.    Priprave na zimo

Kakšno je trenutno stanje? 

Povpraševanje po plinu predstavlja 24 % skupne bruto domače porabe energije v Evropi. Rusija je bila dolga leta glavni dobavitelj plina EU. Do lanskega leta je EU več kot 40 % plina kupovala od Rusije in je torej z oskrbo iz Rusije pokrila približno 10 % svojih skupnih potreb po energiji. 

Od lanskega leta se oskrba EU s plinom iz Rusije zelo zmanjšuje, saj Rusija namerno poskuša uporabiti energijo kot orožje. Junija 2022 je pritok plina iz Rusije v EU na splošno znašal manj kot 30 % povprečne oskrbe v obdobju 2016–2021. EU se je srečala z več nenadnimi, neutemeljenimi in enostranskimi ukrepi Rusije, katerih namen je zmanjšati ali ustaviti oskrbo evropskih odjemalcev, ovirati gospodarsko dejavnost in zvišati cene. Pretok plina po plinovodu iz Rusije prek Belorusije se je ustavil, prek Ukrajine pa se stalno zmanjšuje. Ustavila se je tudi oskrba baltskih držav, Poljske, Bolgarije in Finske. Oskrba več držav, vključno s Poljsko, Nemčijo, Avstrijo, Dansko, Slovaško, Nizozemsko in Italijo, se je zmanjšala. Od sredine junija 2022 se je pretok prek Severnega toka 1, ene od največjih uvoznih poti v EU, zmanjšal za 60 %.

Graf: Pritok ruskega plina leta 2022 v primerjavi s prejšnjimi leti 

Ta zaporedna zmanjšanja oskrbe so povzročila najvišje in najbolj nestanovitne cene energije doslej, kar je prispevalo k inflaciji in povečalo tveganje za upad gospodarske rasti v Evropi ter imelo znatne negativne posledice za zaposlenost in distribucijske učinke. Zaradi njih bi se lahko povečala energetska revščina, pomenijo pa tudi tveganje za povečanje neenakosti med državami članicami in regijami.

Ni razloga za domnevo, da se bo ta vedenjski vzorec, ki povzroča negotovosti v oskrbi in s tem povezane naraščajoče cene, spremenil. Veliko stvari dejansko kaže na verjetnost poslabšanja obetov za oskrbo s plinom.

EU se je ob predvidevanju tega tveganja že začela pripravljati na dolgotrajno in morebiti popolno ustavitev oskrbe s plinom iz Rusije, ki lahko nastopi kadar koli. Zagotovitev alternativne oskrbe s plinom ter po možnosti nadomestitev zemeljskega plina s čisto energijo in po potrebi z drugimi viri energije sta ključni sestavini načrta REPowerEU, ki so ju prevzele države članice in zlasti platforma EU za nakup energije.

Pripravljenost EU mora temeljiti na solidarnosti, ki je temeljno načelo Unije. Poleg tega so vse države članice medsebojno povezane prek enotnega trga, ki spodbuja gospodarsko rast, inovacije, ustvarjanje delovnih mest in naložbe. Da bi ta solidarnost delovala, bi si morali vsi akterji prizadevati za sprejetje vseh ukrepov, ki jih imajo na voljo, da bi preprečili učinke morebitne popolne prekinitve oskrbe s plinom iz Rusije.

Zaradi te vzajemne odvisnosti bi vsaka država članica neposredno ali posredno občutila znatne negativne posledice resnične krize. Čeprav so nekatere države članice bolj ranljive za neposredne posledice znatne ali popolne prekinitve oskrbe iz Rusije, ne smemo pustiti, da se s temi posledicami spopadejo same, saj bi to imelo resne verižne učinke na druga gospodarstva. Znatno gospodarsko nazadovanje v kateri koli državi članici bo imelo neposredne negativne posledice za gospodarstvo sosednjih držav in drugih izvoznih partnerjev. Zato so potrebni takojšnji ukrepi za pripravljenost na nadaljnja dejanja, ki bodo povzročila motnje, in okrepitev odpornosti EU.

To sporočilo, vključno s priloženim evropskim načrtom za zmanjšanje povpraševanja po plinu, se osredotoča na potrebne ukrepe na strani povpraševanja, pri čemer temelji na načrtu RePowerEU in načrtu EU za varčevanje z energijo. Ti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja dopolnjujejo tekoče prizadevanje za zagotovitev alternativne oskrbe v skladu z zunanjo energetsko strategijo EU in pospešujejo prehod na čisto energijo. Države članice bi jih morale sprejeti takoj in ob tesnem medsebojnem usklajevanju, da bi se znatno zmanjšala tveganja čezmernega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem naslednjo zimo in pozneje. Na ta način se lahko znatno zmanjšajo tveganja, povezana s pomanjkanjem plina, tudi za industrije, ki so ključne za dobavne verige v EU, delovna mesta in rast, splošno konkurenčnost ter evropsko gospodarstvo.

Priložena predlagana uredba, ki bi zagotovila okvir za zadevno zmanjšanje povpraševanja, je podrobneje opisana v oddelku 3 tega sporočila.

Z odločnim in verodostojnim usklajenim ukrepanjem EU se bo zagotovila večja gotovost v nestabilnih tržnih razmerah, povečala odpornost EU in omejili s ponudbo povezani učinki na cene. Kjer so na voljo zmogljivosti, se bodo pred zimo lahko zagotovile večje zaloge. Enostranski ukrepi držav članic ne bi bili optimalni za EU kot celoto in torej tudi ne za posamezne države članice. Z usklajenimi ukrepi EU je mogoče v primeru večjih pretresov v zvezi z oskrbo ohraniti delujoče industrijske dobavne verige in celovitost enotnega trga.

Katera orodja so že na voljo EU in kateri ukrepi so bili sprejeti pred trenutno krizo? 

Prvič, EU je vzpostavila trden okvir za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanje emisij za najmanj 55 % do leta 2030. Prehod na čisto energijo in zanesljivost oskrbe sta povezana. Evropski zeleni dogovor in sveženj „Pripravljeni na 55“ s postopnim odpravljanjem naše odvisnosti od fosilnih goriv in zmanjševanjem splošne porabe energije v EU zaradi večje energijske učinkovitosti krepita zanesljivost oskrbe v EU.

Drugič, EU je razvila regulativni okvir za reševanje določenih primerov v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, pri čemer je črpala iz spoznanj, pridobljenih med prejšnjimi energetskimi krizami, in izhajala iz ukrepov, ki smo jih sprejeli po priključitvi Krima in Sevastopola Ruski federaciji leta 2014.

V skladu z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom 1 morajo imeti države članice vzpostavljene nacionalne načrte preventivnih ukrepov in načrte za izredne razmere, ki temeljijo na skupnih ocenah tveganja, ki jih izvajajo regionalne skupine, organizirane vzdolž dobavnih poti. Opredeljene so tri stopnje nacionalne krize: zgodnje opozarjanje, pripravljenost in izredne razmere. Ukrepi, ki jih lahko države članice sprejmejo na posamezni stopnji, so določeni v nacionalnih načrtih ravnanja v izrednih razmerah v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom. Glavno načelo je, da se omejitve pretoka ali porabe plina in druge omejitve uporabijo le v skrajnih primerih, ko so bile že izčrpane vse druge možnosti, kot so možnosti prehoda na druga goriva.   

Komisija lahko na zahtevo ene ali več držav članic za posebej prizadeto geografsko regijo razglasi izredne razmere na ravni Unije ali na regionalni ravni. V takih primerih Komisija usklajuje ukrepe zadevnih držav članic in lahko prevzame vlogo posrednika, če se sprejmejo ukrepi, s katerimi bi se lahko neutemeljeno omejil pretok plina v druge države članice in tretje države, kot so članice Energetske skupnosti. Na ta način je lažje zagotoviti, da bodo s plinom oskrbljeni države in odjemalci, ki so v izrednih razmerah najbolj prizadeti.

Uredba o zanesljivosti oskrbe s plinom vključuje tudi solidarnostni mehanizem, ki zagotavlja oskrbo zaščitenim odjemalcem, opredeljenim kot gospodinjstva, daljinskemu ogrevanju, pri katerem ni mogoč prehod na druga goriva, in nekaterim osnovnim socialnim storitvam, kot je zdravstveno varstvo. V hudih izrednih razmerah, v katerih država članica ne more več zagotavljati oskrbe zaščitenim odjemalcem, so države članice, ki so z njo neposredno povezane, dolžne ravnati solidarno in dobaviti plin tja, kjer je najbolj potreben, tudi če to vključuje omejitve za njihove nezaščitene odjemalce. V takem primeru se zagotovi takojšnje in pravično nadomestilo v okviru dvostranskih tehničnih, pravnih in finančnih ureditev, o katerih se morajo države članice dogovoriti vnaprej.

Evropska koordinacijska skupina za plin, tj. strokovna skupina, ki ji predseduje Komisija, sestavljajo pa jo strokovnjaki držav članic, zadevnih evropskih združenj in sekretariata Energetske skupnosti, pozorno spremlja zanesljivost oskrbe EU in po potrebi usklajuje ukrepe. Skupina je bila ključna pri obvladovanju stanja zanesljivosti oskrbe od začetka vojne proti Ukrajini, zlasti z izmenjavo informacij ter pomočjo pri usklajevanju ukrepov držav članic v zvezi z razglasitvami stopenj zgodnjega opozarjanja in pripravljenosti 2 . 

Vendar pa zgoraj opisan okvir ni v celoti primeren za trenutno krizo, saj je namenjen odpravljanju kratkoročnih motenj v zvezi z določenimi deli infrastrukture ali kratkoročnih ekstremnih vremenskih dogodkov in ne dolgoročnih motenj v oskrbi glavnega dobavitelja, ki se pojavijo na več poteh oskrbe hkrati. Zato je treba ta okvir upravljanja prilagoditi, pri čemer ima pomembno vlogo tudi vidik evropskih in nacionalnih ministrstev za industrijo.

Tretjič, EU je vse bolj razvijala omrežje povezovalnih daljnovodov za energijo ter notranji energetski trg, ki je zmožen zagotavljati plin in električno energijo tja, kjer sta potrebna. Ta aktivna politika je prispevala k diverzifikaciji oskrbe s plinom in, kar je prav tako pomembno, plinskih poti, in sicer po zaslugi naložb v čezmejno plinsko infrastrukturo, projekte za povratni tok, kot je zmogljivost povratnega toka po plinovodu Yamal med Nemčijo in Poljsko, ter terminale za utekočinjeni zemeljski plin v baltski regiji, srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi. Veliko projektov skupnega interesa v okviru vseevropskega energetskega omrežja je imelo koristi od finančne podpore EU v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in kohezijske politike.

Z navedenim razvojem se je že ali se še bo znatno izboljšalo stanje zanesljivosti oskrbe EU, saj omogoča učinkovito diverzifikacijo dobaviteljev in poti. Vse države članice, tudi zgodovinsko najbolj izpostavljene države, kot sta Bolgarija in Finska, so odpravile odvisnost od enega samega vira, tj. od uvoza plina iz Rusije.

Kako je EU ukrepala za zagotovitev zanesljivosti oskrbe od začetka ruske invazije na Ukrajino?

Po ruski invaziji na Ukrajino je EU sprejela načrt REPowerEU, da bi čim prej odpravila odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv. V načrtu REPowerEU so v ta namen določeni ukrepi v zvezi z diverzifikacijo dobaviteljev energije, varčevanjem z energijo in energijsko učinkovitostjo, prav tako je predlagano pospešeno uvajanje čiste energije, ki bo nadomestila fosilna goriva v gospodinjstvih, industriji in pri proizvodnji električne energije, zlasti električne energije iz obnovljivih virov in vodika. Poleg tega so države članice in lokalni organi 4 v dobrem položaju, da spodbujajo ukrepe za varčevanje z energijo, prilagojene lokalnim okoliščinam.

EU je v okviru načrta REPowerEU sprejela ukrepe za okrepitev zanesljivosti svoje oskrbe in odpornosti, pri čemer je obravnavala stran ponudbe in stran povpraševanja. V nadaljevanju so navedeni najpomembnejši ukrepi. 

·Marca 2022 je bila predlagana nova zakonodaja EU za zagotovitev polnjenja podzemnih skladišč EU za naslednjo zimo, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela maja, veljati pa je začela 1. julija 5 . Ravni skladiščenja plina so bile preteklo zimo zaskrbljujoče nizke – 10 odstotnih točk manj kot v obdobju 2016–2018 –, kljub zmanjšanim ravnem ruskega uvoza in visokim cenam, ki zmanjšujejo spodbude za skladiščenje, pa so ravni zdaj ponovno v skladu z zgodovinskim povprečjem – trenutno nad 64 %, kar ustreza 46 dnem porabe pozimi.

·Komisija je v prvem polletju 2022 poglobljeno pregledala vse nacionalne načrte za zanesljivost oskrbe s plinom v izrednih razmerah, kar je državam članicam omogočilo, da so povečale svojo pripravljenost na morebitne širše motnje. Poleg tega je pozorno spremljala stanje zanesljivosti oskrbe in ocenjuje tveganja v zvezi s plinom in električno energijo, pri čemer tesno sodeluje z državami članicami, ENTSO-G in ENTSO-E – Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za plin in električno energijo.

·Komisija je vzpostavila platformo EU za nakup energije, da bi združila povpraševanje po energiji na regionalni ravni in olajšala prostovoljne skupne nakupe, zagotovila čim boljšo izkoriščenost infrastrukture za pretok plina tja, kjer je najbolj potreben, in vzpostavila stike z mednarodnimi dobavnimi partnerji, kot so ZDA 6 , Norveška, Azerbajdžan, Katar, Egipt, Izrael, Alžirija in številni drugi. Sodelovanje poteka v skladu z zunanjo energetsko strategijo EU 7 . Predvsem po zaslugi teh ukrepov je EU od začetka leta prejela rekordne količine utekočinjenega zemeljskega plina in dodaten plin iz plinovoda, da bi nadomestila izgube ruskega plina – glej okvir spodaj.

·Komisija je v okviru platforme EU za nakup energije vzpostavila pet regionalnih skupin držav članic, da bi se nadomestila oskrba s plinom iz Rusije in izboljšala zanesljivost oskrbe v vsaki regiji, na primer z razvojem akcijskih načrtov za hitro izvajanje, ki se zelo uspešno izvajajo v regionalni skupini za jugovzhodno Evropo. Te skupine dopolnjujejo delo obstoječih regionalnih skupin na visoki ravni, osredotočenih na pospeševanje ključnih energetskih medsebojnih povezav, projektov na področju energije iz obnovljivih virov in pomembnih reform trga energije, kot je skupina na visoki ravni CESEC v osrednji in jugovzhodni Evropi.

·Komisija je v sodelovanju s strokovnjaki iz industrije poiskala možnosti za prehod na druga goriva in prostovoljno zmanjšanje povpraševanja ter ocenila možne posledice neusklajenih ukrepov industrijskih uporabnikov za zmanjšanje povpraševanja po plinu.

Širok nabor ukrepov, sprejet od februarja, vključno z ukrepi, katerih cilj je okrepiti okvir za zanesljivost oskrbe EU, je usmerjen v čimprejšnjo postopno popolno opustitev ruskega plina.  

Vendar nedavne motnje v oskrbi s plinom iz Rusije kažejo na precejšnje tveganje, da bi lahko Rusija že letos nenadoma in enostransko povsem prekinila oskrbo s plinom. EU mora biti pripravljena na ta scenarij in sprejeti dodatne ukrepe, sorazmerne z izzivi, ki jih prinaša tak scenarij. Če bomo zdaj načrtovano zmanjšali porabo plina, bomo ublažili prihodnje stroške za družbo. Prehod na skupne nakupe v okviru platforme EU za nakup energije je nujen dopolnilni ukrep, da bi se doseglo učinkovitejše usklajevanje na strani povpraševanja in na strani ponudbe, Komisija pa si bo pospešeno prizadevala za operacionalizacijo platforme do konca leta. Hkrati bi se lahko s skupnimi nakupi na primer zagotovila pomembnejša vloga manjšim plinskim podjetjem in omogočil boljši nakupni vzvod EU, ki je največja uvoznica zemeljskega plina na svetu, tudi na regionalni ravni, s čimer bi se izboljšala naša energetska odpornost in dolgoročnejša energetska varnost.

Kaj lahko pričakujemo?

Ne glede na dober dosedanji napredek pri polnjenju skladišč simulacije, ki sta jih izvedli Komisija in ENTSO-G, kažejo, da se v primeru popolne prekinitve dobave od julija do zime 2023 pri polnjenju skladišč ne bi dosegel 80-odstotni cilj za november, določen v novi uredbi EU o skladiščenju. Simulacije kažejo, da je možno, da bo napolnjenost skladišč do začetka kurilne sezone le 65- do 71-odstotna.

Nujno je, da zdaj ukrepamo hitro in odločno. Brez velikih prizadevanj za nadomestitev plina in zmanjšanja povpraševanja v prihodnjih tednih bi hude motnje v oskrbi s plinom pozimi 2022/2023 znatno vplivale na evropsko gospodarstvo in trge dela ter bi neposredno ali posredno prizadele vse države članice 8 .

S takojšnjim ukrepanjem bi se zmanjšali stroški nenadnih motenj v oskrbi.

Bistveno ceneje bi bilo čim bolj povečati možnosti za nadomestna goriva in takoj začeti zmanjševati povpraševanje po zemeljskem plinu, kar bi bilo zaradi daljšega časovnega roka mogoče izvesti postopno, kot pa nenadoma drastično omejiti povpraševanje v obdobju največje porabe (tj. pozimi) in brez ustreznih priprav. S predvidevanjem zmanjšanja povpraševanja bi lahko operaterji omrežja optimizirali zmogljivost omrežja, pravočasno zagotovili večji pretok plina z zahoda proti vzhodu ter bolj napolnili skladišča za naslednjo zimo in zimo 2023/2024, kjer so na voljo zmogljivosti. S takim predvidenim porazdeljenim zmanjšanjem povpraševanja bi se morebitno pomanjkanje plina pozimi na splošno odpravilo ali zmanjšalo za več kot polovico. Predvidevanje takojšnjega zmanjšanja bi omogočilo ciljno usmerjene pobude za industrije, ki bi lahko zmanjšale porabo, na primer s prehodom na obnovljiva goriva ali v vsakem primeru na goriva z najnižjo možno vsebnostjo emisij v skladu s prizadevanji za energijsko učinkovitost, če je to mogoče, in za preprečitev dolgoročnih učinkov vezanosti.

Kar zadeva splošne makroekonomske posledice morebitnih večjih motenj, bi se z usklajenim solidarnim odzivom EU pred zimo omejile negativne posledice za BDP in delovna mesta. 

Ob upoštevanju potreb, ugotovljenih v scenarijih mreže ENTSO-G, in z zgodnjim ukrepanjem za zmanjšanje povpraševanja bi se BDP za EU kot celoto zaradi motenj v oskrbi iz Rusije v povprečju lahko zmanjšal za najmanj 0,4 % v primeru povprečne zime in za 0,6 % v primeru mrzle zime.

Z odlaganjem ukrepanja do popolne prekinitve oskrbe pa bi se stroški povečali vsaj za tretjino, tudi zaradi izgubljene priložnosti za usklajevanje in lažje prilagajanje, ki še dodatno povečuje te stroške. Zaradi odlaganja ukrepanja bi se v primeru povprečne zime BDP zmanjšal za 0,6 do 1 %.

V primeru mrzle zime bi se ti stroški še bolj zvišali. Zaradi stroškov odlaganja ukrepanja v mrzli zimi bi se znatno zvišali stroški za EU in zlasti za najbolj prizadete države članice, pri čemer bi se BDP v povprečju zmanjšal za 0,9 do 1,5 %.

Da bi se v prihodnjih mesecih preprečila vrzel v oskrbi s plinom, se na splošno priporoča, da se povpraševanje po plinu od 1. avgusta do 31. marca 2023 zmanjša za 15 % 9 .

2.    Načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, v katerem se prednostno obravnavajo kritični odjemalci

Evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu

Zgoraj opisano zmanjšanje povpraševanja za 15 % je mogoče doseči s takojšnjim ukrepanjem, izvajanjem načrta za varčevanje z energijo 10 in sprejetjem dodatnih ukrepov za varčevanje s plinom v nezaščitenih sektorjih, pri čemer se uporabijo dobre prakse in pametna merila za prednostno razvrščanje, ki so določeni v priloženem evropskem načrtu za zmanjšanje povpraševanja po plinu. V načrtu so določena načela in merila za usklajeno zmanjšanje povpraševanja, katerega namen ni le zavarovati oskrbo s plinom za gospodinjstva in ključne uporabnike, na primer bolnišnice, ampak tudi zagotoviti proizvode in storitve, ki so nujni za gospodarstvo, gospodarske panoge, ključne za dobavne verige EU, in konkurenčnost. Temelji na obstoječih nacionalnih načrtih za izredne razmere, obstoječih dobrih praksah in ciljno usmerjenih posvetovanjih z industrijo.

Pri upravljanju povpraševanja bi bilo treba prednostno obravnavati sektorje z boljšimi možnostmi za nadomestitev plina in bolje razporediti breme po celotnem gospodarstvu, hkrati pa zaščititi BDP in zaposlenost. Zmanjšala bi se tveganja za nastanek ozkih grl nižje v dobavni verigi in inflacijski pritisk ter zagotovilo učinkovitejše varstvo pred drugimi tveganji (npr. hudo zimo).

Ključna načela načrta: nadomestitev, solidarnost in varčevanje

Nadomestitev: usklajeno zmanjšanje povpraševanja po plinu s podpiranjem možnosti za nadomestitev

Vsa prizadevanja, ki vključujejo države članice, proizvodnjo električne energije, industrije in gospodinjstva, bi bilo treba usmeriti predvsem v možnosti za nadomestitev, ki bi omogočile odmik od uporabe zemeljskega plina, pri čemer je vedno treba upoštevati kompromise, ki bi jih take izbire lahko vključevale, na primer, kdaj v mešanico (ponovno) uvesti premog, pa čeprav le začasno. Prednost ima pravočasen in stroškovno učinkovit prehod na vire čiste energije, kadar je to tehnično izvedljivo. Prav tako bi si bilo treba še naprej prizadevati za diverzifikacijo, in sicer s pospešitvijo dokončanja nujnih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ali drugih plinskih infrastruktur, zlasti medomrežnega povezovanja, skupaj s prizadevanji EU za diverzifikacijo oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom v okviru platforme EU za nakup energije.

Kjer druge čistejše možnosti niso mogoče, bo treba začasno uporabiti tudi možnosti za nadomestitev zemeljskega plina z ogljično bolj intenzivnimi viri, kot je dizelsko gorivo ali premog, pri čemer se bodo sprejele zaščitne določbe za okolje. V ta namen se lahko časovno omejene možnosti prehoda na druga goriva podprejo na ravni EU in držav članic.  

Solidarnost: predvidevanje in ublažitev tveganj popolne prekinitve oskrbe s plinom iz Rusije 

Pretresi pri oskrbi s plinom različno vplivajo na države članice in regije. Da bi se obravnavale te posledice, mora EU ravnati popolnoma solidarno v zvezi z vsemi državami članicami in različnimi uporabniki zemeljskega plina. Čeprav bo vpliv na države članice različen, se bo s skupnimi prizadevanji zmanjšala resnost vpliva na najbolj prizadete države članice, hkrati pa bodo vse države članice imele koristi od skupnega ukrepanja. Komisija bo zato še naprej pozorno ščitila enotni trg, zlasti za preprečitev morebitnih omejitev trgovanja med državami članicami, in si bo prizadevala preprečiti kakršne koli motnje v izvajanju posebej pomembnih gospodarskih dejavnosti in ključnih socialnih storitev. Če bi bilo zaradi razmer treba uvesti ukrepe omejevanja, bi to bilo treba izvesti na podlagi usklajevanja med državami članicami ter ob ustreznem upoštevanju blaženja učinka na zaposlenost in prihodke.

Da bi se taka solidarnost uresničila v praksi, morajo vse države članice ter vsi socialni in gospodarski udeleženci narediti vse, kar lahko, da bi bili pripravljeni in da bi nadomestili ali zmanjšali povpraševanje po plinu, kadar je to izvedljivo. Za tako usklajevanje je treba vzpostaviti ustrezen sistem vodenja, za katerega se lahko uporabijo sredstva ministrstev za energijo in industrijo iz vseh držav članic ter ki lahko doseže široko pokritost in vključevanje vseh skupin odjemalcev.

 
Varčevanje: vsakdo lahko prispeva

Dodatno zmanjšanje povpraševanja bi bilo treba predvideti na področju ogrevanja in hlajenja stavb ali segrevanja vode. V izrednih razmerah, v katerih bi lahko bila ogrožena zanesljivost oskrbe z električno energijo, pravila o zanesljivosti oskrbe na ravni EU in nacionalni ravni omogočajo, da se oskrba s plinom prednostno zagotovi določenim ključnim plinskim elektrarnam in določenim kategorijam zaščitenih odjemalcev. Kljub temu, da je oskrba s plinom za gospodinjstva in določene ključne plinske elektrarne zagotovljena, bi morali javni organi sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje porabe plina pri zaščitenih odjemalcih in v sektorju energije ter spodbujanje prostovoljnih zmanjševanj. To je nujno, da bi se preprečile omejitve za industrijske odjemalce, ki so ključni za družbo in gospodarstvo 11 .

Na sliki spodaj je predstavljena najnovejša ocena zmožnosti različnih vrst ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po plinu in napredek pri odpravljanju vrzeli.

Stavbe: zmanjšanje ogrevanja in hlajenja

V načrtu varčevanja z energijo z dne 18. maja v okviru načrta REpowerEU 12 je že opredeljena vrsta možnih ukrepov varčevanja v stavbah, pri čemer se ocenjuje, da bi se lahko privarčevalo 11 milijard kubičnih metrov. Učinek preprostih sprememb vedenja, kot so znižanje temperature v domovih, kadar ta ni že tako nizka, skrajšanje prhanja, izklop naprav, namesto da so te v stanju pripravljenosti, ter učinkovito kuhanje, hlajenje in zamrzovanje, so ukrepi za zmanjšanje stroškov za energijo, ki jih ne bomo obžalovali. Večje ko bo zmanjšanje na podlagi prostovoljnih ukrepov, manjša bo potreba po obveznih omejitvah za industrijo v prihodnje. Manjša poraba plina seveda pomeni manjše stroške.

S plinom je mogoče varčevati že poleti, in sicer z zmanjšanjem največje porabe električne energije (in s tem neposredno porabe plina) zaradi hlajenja. V zimskem obdobju porabe plina (od oktobra do marca), je mogoče veliko privarčevati z uporabo alternativnih virov toplote za daljinsko ogrevanje, toplotnimi črpalkami in pametnimi sistemi za upravljanje energije v gospodinjstvih ter kampanjami za varčevanje s plinom, na primer za znižanje temperature na termostatu za 1 °C (razen pri tistih, ki že zdaj ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov) ali manjšo porabo tople vode. Dobro zasnovan sistem bonusov in malusov pri določanju tarif lahko prav tako spodbudi spremembe v vedenju in dodatne prihranke. Varčevanje se lahko zagotovi tudi z obveznim zmanjšanjem ogrevanja javnih stavb, pisarn, poslovnih stavb in odprtih prostorov, kot so zunanje terase, kadar je to tehnično izvedljivo in izvršljivo. V zvezi s tem je ključno, da javni organi dajejo zgled.

Proizvodnja električne energije in toplote: varčevanje z nekritičnim plinom

Pri proizvodnji električne energije in toplote je velik potencial za varčevanje s plinom, saj se lahko zmanjša poraba električne energije, nadomestijo viri energije in toplote ter uvaža električna energija. Komisija je mreži ENTSO-E naročila, da oceni vpliv morebitnega pomanjkanja plina na proizvodnjo električne energije. Po prvi oceni se le polovica plina, porabljenega v sektorju električne energije, šteje za ključno za zagotovitev zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Trenutno poteka nadaljnja analiza v zvezi s pripravljenostjo na zimo, kar zadeva električno energijo, pri kateri bi bilo treba upoštevati razpoložljivost jedrskih elektrarn in rezerv vodne energije, ki bodo letos morda bolj prizadete. Vendar je ta prva ocena pokazala možnost, da se privarčuje znatna količina plina. Od začetka leta je EU na primer uporabila vsaj 20 GW novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Poleg prožnosti na strani povpraševanja za zmanjšanje koničnega povpraševanja bi lahko s prehodom na alternativna goriva za proizvodnjo električne energije v naslednjih osmih mesecih prihranili veliko količino plina (glej graf na strani 11).

Vire energije za proizvodnjo električne energije in toplote nazadnje izbere posamezna država članica, pri čemer upošteva podnebni cilj EU do leta 2030, dolgoročni cilj podnebne nevtralnosti in politike EU za čist zrak ter vpliv svojih odločitev na druge države članice in kolektivno zanesljivost oskrbe. Pri tekočih prizadevanjih za povečanje nacionalne pripravljenosti ter pregled načrtovanja postopnega uvajanja in opuščanja elektrarn bi bilo treba evropski vpliv upoštevati z vidika novih trenutnih okoliščin, vključno s tveganji za zanesljivost oskrbe in cenami alternativnih goriv na globalnih trgih energije. To je ključni vidik nacionalnih načrtov pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije na podlagi uredbe o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije 13 , ki jih Komisija pregleduje.

Prehod na druga goriva, ki so lahko manj ali bolj ogljično intenzivna in lahko manj ali bolj onesnažujejo kot zemeljski plin, bi se običajno zgodil samodejno zaradi visokih cen plina. Vendar je pri prehodu na biomaso ali dizelsko gorivo treba zagotoviti, da so zadostne količine teh alternativnih goriv dane na voljo obratom, ki jih uporabljajo, ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za skladiščenje teh alternativnih goriv in spremljanje zanesljivosti oskrbe z njimi. Nekatere države članice so odložile postopno opuščanje jedrskih elektrarn. Druge so omogočile ponovno obratovanje elektrarn na premog/lignit ali povečanje proizvodnje teh elektrarn.

V okviru prehoda na druga goriva bi morale države članice upoštevati prepoved uvoza premoga in nafte iz Rusije kot del petega in šestega svežnja sankcij EU, saj bi to lahko vplivalo na razpoložljivost nekdanjih virov oskrbe. Kar zadeva nafto, je ključno optimalno ravnanje z obstoječimi varnostnimi zalogami. Obstoječe varnostne zaloge nafte zagotavljajo varnostno mrežo, ki se lahko uporabi v skladu s pravili EU in nacionalnimi kriznimi načrti.

Prehod na druga goriva lahko tudi vpliva na onesnaževanje zraka, v povezavi s tem pa na zdravje ljudi in ekosistema, ter na porabo vode. V skladu z direktivo o industrijskih emisijah se lahko kurilnim napravam na plin, ki plin nadomeščajo z nafto, pod določenimi pogoji odobrijo odstopanja od njihovih mejnih vrednosti emisij, kadar je nujno potrebno, da se ohrani oskrba z energijo. Tako odstopanje se dovoli, dokler je to potrebno, če je Komisija o tem ustrezno obveščena. Kot je pojasnilo Sodišče, se, če ni del ali posegov, ki vključujejo spremembe obstoječih obratov, to ne šteje za projekt, za katerega je potrebno novo dovoljenje, v smislu direktive o presoji vplivov na okolje 14 . Podobno se prehod elektrarne na druga goriva ne bi štel za projekt, če ne bi vključeval del ali posegov. V skladu z načrtom REPowerEU se sprememba začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči nanaša na možnost dodelitve pomoči za prehod na druga goriva, pri čemer imajo prednost viri čiste energije.  

Ukrepe za prehod na druga goriva bi bilo treba zasnovati tako, da ne bi bili ogroženi srednjeročni cilji glede razogljičenja in potreba po pospešitvi prehoda na čisto energijo ter da bi se čim bolj zmanjšalo morebitno povečanje onesnaževanja, pri čemer ti ukrepi ne bi smeli ogroziti dolgoročnih zavez držav članic o postopnem opuščanju premoga. Zato je ključno zagotoviti, da ne bodo povzročili prihodnje vezanosti na ogljik.  

Nenazadnje, EU si v sodelovanju z Ukrajino in mrežo ENTSO-E prizadeva povečati trgovanje z električno energijo med Ukrajino in EU, da bi zagotovila podporo Ukrajini in sosednjim državam članicam omogočila alternativo z nižjimi emisijami ogljika.

Industrija: prehod na druga goriva, drugi tržni ukrepi in pametna merila za prednostno razvrščanje

Industrija se že spoprijema z višjimi cenami energije, zaradi česar se v nekaterih sektorjih že zapira veliko obratov. Povpraševanje po plinu v EU se je v prvi polovici leta 2022 zmanjšalo za 5 % v primerjavi s prejšnjimi leti, kar je mogoče delno pripisati visokim cenam plina. Dokler bodo cene visoke, se bo ta trend verjetno nadaljeval. Podrobnejši opis ukrepov za varčevanje s plinom in prehod na druga goriva je v prilogi k temu sporočilu.

V sektorju industrije bi se bilo treba pri naslednjem odzivu osredotočiti na tržne ukrepe za spodbuditev zmanjšanja povpraševanja ter omejitev škode za družbo in gospodarstvo. Plin kot surovino in vir energije uporabljajo industrije, katerih tehnični potencial in stroški za prehod na druga goriva ali zmanjšanje porabe se med različnimi sektorji zelo razlikujejo. Na podlagi tržnih instrumentov je mogoče učinkovito izkoristiti najugodnejše možnosti zmanjševanja.

Komisija odločno podpira dobre prakse, kot so nacionalne, regionalne ali skupne dražbe ali javni razpisi za spodbujanje zmanjšanja porabe industrijskih odjemalcev tako, da industrijam prepušča omogočanje zmanjšanja porabe plina. S tem bi se zmanjšala trenutna skupna poraba plina, kar bi omogočilo večjo razpoložljivost plina, na primer za polnjenje skladišč. Te dražbe ali razpise bi lahko organizirali na čezmejni ravni, da bi se čim bolj povečale možnosti za zmanjšanje povpraševanja, zlasti povpraševanja velikih čezmejnih odjemalcev, ki delujejo v več državah članicah. V zvezi s tem, kot je opisano tudi v začasnem okviru za krizne ukrepe državne pomoči, pravila EU o državni pomoči državam članicam omogočajo, da pod določenimi pogoji spodbujajo prostovoljno zmanjševanje povpraševanja po plinu, na primer s spodbujanjem prehoda na čistejše vire energije 15 .

Komisija bo v okviru tesnega posvetovanja z državami članicami hitro preučila možnost dražb EU.

Drugi podobni tržni ukrepi, ki so že predvideni v nacionalnih načrtih za izredne razmere, vključujejo t. i. pogodbe z možnostjo prekinitve, tj. ukrep za prožnost, pri katerem se vnaprej določeno finančno nadomestilo odobri za vnaprej določeno raven zmanjšanja količine plina v obdobju odklopa iz omrežja. 

V izrednih razmerah, potem ko bodo izvedeni vsi tržni in netržni ukrepi, bodo države članice morda morale začeti delno ali popolnoma omejevati specifične skupine odjemalcev, ki so jih po vnaprej določenem vrstnem redu opredelile v svojih načrtih za izredne razmere. Pristopi k takemu prednostnemu razvrščanju se med posameznimi državami članicami razlikujejo in lahko upoštevajo širši vpliv na ključne segmente gospodarstva EU ali svetovnega gospodarstva ali ne. V primeru neusklajenih odločitev obstaja veliko tveganje za razdrobljenost enotnega trga z nenamernim vplivom nacionalnih odločitev na druge države EU, kot se je zgodilo med krizo zaradi COVID-19. Usklajevanje je ključno za čim boljše ohranjanje celovitosti enotnega trga. Priloženi evropski načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu vključuje smernice, v skladu s katerimi lahko države članice pregledajo in izboljšajo svojo prednostno razvrstitev na podlagi skupnih načel in meril, da bi se uskladile in čim bolj zmanjšale socialno-ekonomske posledice v širšem kontekstu EU, hkrati pa ohranile evropsko solidarnost.

V primeru ciljno usmerjenih omejitev bo ključno omejiti njihove socialno-ekonomske posledice. Države članice bi morale te smernice jasno upoštevati pri posodobitvi nacionalnih načrtov za izredne razmere. Ti bodo olajšali prihodnje usklajevanje, ko bo potrebno. Kot je navedeno v sporočilu o kratkoročnih intervencijah na trgu energije 16 , priloženem načrtu REPowerEU, bi v izrednih razmerah na regionalni ravni ali ravni Unije v skladu z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom morda bilo treba tudi določiti regulirano ceno za plin v obdobju razglašenih izrednih razmer na ravni Unije.

Ko bo izkoriščen potencial mehanizmov za urejanje cen in bodo izčrpane tržne možnosti, bi se lahko razvili novi instrumenti za industrije s strateško vlogo v delovanju gospodarstva in družbe EU, da bi jih spodbudili pri njihovih prizadevanjih za nadomestitev plina, diverzifikacijo in varčevanje.

Okrepljeno upravljanje za solidarnost in mehanizmi za podporo sodelovanju

Zaradi trenutnih razmer je potreben mehanizem, ki bo Komisiji in državam članicam omogočil nadaljnjo krepitev sodelovanja pri reševanju različnih vidikov krize med njenim potekom in varovanju notranjega trga. Obstoječa koordinacijska skupina za plin lahko to zahtevo izpolni z rednimi sestanki na ravni generalnih direktoratov in s predstavniki ministrstev za industrijo, kadar koli je to potrebno. Imela bo ključno vlogo pri spremljanju vpliva zmanjšanja povpraševanja na kritične sektorje in vrednostne verige po vsej EU ter omogočanju potrebne izmenjave informacij. V to bo po potrebi vključila tudi druge zadevne deležnike, socialne partnerje in politične forume.

V izrednih razmerah bi učinkovite in hitre solidarnostne ukrepe olajšali dvostranski solidarnostni dogovori, ki so predvideni v uredbi o zanesljivosti oskrbe s plinom in ki pojasnjujejo tehnične, pravne in finančne ureditve za oskrbo s plinom zaščitenih odjemalcev v sosednjih državah v primeru krize. Vse države članice, ki še niso sprejele takih solidarnostnih dogovorov, morajo to nujno storiti čim prej. Vendar pa dvostranski solidarnostni dogovori sami po sebi morda ne bodo dovolj. Še vedno bo nepogrešljivo usklajevanje na ravni EU. 

3.    Skupno orodje EU za usklajevanje zmanjšanja povpraševanja po plinu

S potrebnim zmanjšanjem povpraševanja se lahko tveganja za naslednjo zimo zmanjšajo le, če se vse države članice pri tem trdno zavežejo doseganju skupnega cilja. Poleg tega, ker gre za krizo v oskrbi s plinom in njene čezmejne učinke, kakršnih še ni bilo, nobena država članica ne more sama zadovoljivo in usklajeno obravnavati tveganja hudih gospodarskih težav, ki bi bile posledica povišanj cen ali znatnih motenj v oskrbi. Da bi bile skupne priprave EU na zimo povsem učinkovite, morajo temeljiti na trdnem regulativnem okviru, ki zagotavlja usklajeno in hitro ukrepanje. Trenutne okoliščine upravičujejo uporabo regulativnih izrednih pooblastil iz člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija zato predlaga uredbo Sveta, ki bo omogočila učinkovito ukrepanje za odpravo tveganja neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na evropskem trgu plina, tudi na podlagi potrebnega okvira upravljanja. Države članice imajo najprej možnost, da potrebna zmanjšanja izvedejo prostovoljno. Če bi se razmere poslabšale in bi se izkazalo, da je treba aktivirati stanje pripravljenosti na ravni EU v skladu z okvirom iz predloga za izredne razmere, bi se določil zavezujoč cilj zmanjšanja povpraševanja po plinu. Vsaka država članica bi na podlagi posvetovanja s sosednjimi državami določila ukrepe za zmanjšanje povpraševanja. Osnutek uredbe zato:

·poziva vse države članice, da si čim bolj prizadevajo za nadaljnje naložbe v goriva, ki bi nadomestila ruski plin, in v vsaj naslednjih osmih mesecih dosežejo nezavezujoč cilj 15-odstotnega zmanjšanja svojega povpraševanja v primerjavi s povprečnim povpraševanjem v zadnjih petih letih (2016–2021). Tako bi lahko v navedenem obdobju na evropski ravni privarčevali 45 milijard kubičnih metrov plina. Ustrezna prizadevanja za zmanjšanje bi morala temeljiti na smernicah iz evropskega načrta za zmanjšanje povpraševanja po plinu;

·od držav članic zahteva, da posodobijo obstoječe nacionalne načrte za izredne razmere tako, da navedejo konkretne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, ki jih nameravajo sprejeti do konca septembra;

·določa okvir upravljanja, ki olajšuje oceno prizadevanj vseh držav članic za naložbe v goriva, ki bi nadomestila ruski plin, zmanjšuje povpraševanje po plinu in upošteva motnje v dobavnih verigah EU zaradi nacionalnih ukrepov;

·uvaja postopek, po katerem se lahko kadar koli v naslednjih tednih ali mesecih razglasi stanje pripravljenosti na ravni EU, če bi se razmere in obeti negativno razvijali z vidika ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, s tveganji za hudo pomanjkanje plina in znatno poslabšanje zanesljivosti oskrbe. V takem primeru lahko Komisija določi obvezno 15-odstotno zmanjšanje, da bi zagotovila splošno zmanjšanje v EU, ki je potrebno za varnejšo zimo za vse.

4.    Sklepne ugotovitve in naslednji koraki

Prišel je čas, da EU predvidi tveganja in proaktivno okrepi pripravljenost v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom. To je znak za vse javne organe, odjemalce, gospodinjstva, lastnike javnih stavb in dobavitelje električne energije, da morajo od zdaj naprej izvajati izredne in hitre ukrepe za varčevanje s plinom, da bi se v naslednjih mesecih zmanjšale posledice morebitnih motenj za gospodarstvo EU.

Priprave na morebitne večje motnje pred ali med naslednjo zimo so ključne za odpornost EU in verodostojnost njenega odziva na dogajanje na geopolitičnem prizorišču. Te priprave bodo uspešne le, če bodo vključevale podporo državljanov in drugih odjemalcev, ki bi se zagotovila z njihovim vključevanjem v postopek sprejemanja odločitev.

Ne glede na kratkoročno popolno prekinitev pritoka plina iz Rusije se bo z zgodnjim skupnim ukrepanjem na ravni EU v tem kritičnem trenutku polnjenja skladišč zmanjšala potreba po morebitnem bolj bolečem zmanjšanju povpraševanja pozneje pozimi.

S pospešitvijo diverzifikacije in usklajenim izvajanjem verodostojnega zmanjšanja povpraševanja v vseh državah članicah lahko EU jasno sporoči trgu, da je Evropa pripravljena na nadaljnje motnje. Evropa je odpornejša, bolj zmožna obvladovati nepredvidene dogodke ter lahko pomaga ublažiti njihove vplive na cene in gospodarstvo.

EU bi morala zaupati v svojo zmožnost obravnavanja posledic večjih motenj v oskrbi in močno okrepiti prizadevanja za prekinitev odvisnosti od ruskega plina. Priloženi predlog uredbe Sveta in evropski načrt za pripravljenost na zimo zagotavljata skupno regulativno orodje in smernice, na podlagi katerih lahko države članice hitro in stroškovno učinkovito zmanjšajo povpraševanje na ustrezno raven, da bi prebrodile naslednjo zimo in se varno pripravile na naslednje korake. Cilj je omogočiti usklajene ukrepe in merila na strani povpraševanja v celotni EU, ki bodo temeljili na solidarnosti in odgovornosti, kot so zahtevali voditelji EU. Nujno bi bilo preučiti dobre prakse, kot so skupne dražbe za zmanjšanje porabe in zmanjšanje ogrevanja v javnih stavbah.

Komisija bo redno poročala Svetu. S stalnim političnim sodelovanjem se bo zagotovilo proaktivno in učinkovito usklajevanje na ravni EU, sorazmerno s prihodnjimi izzivi.

Hkrati je ključno, da se pospeši sprejetje revizije uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, ki je bila predlagana v okviru revizije uredbe o trgu plina iz decembra 2021 ter s katero bodo uvedene samodejne in harmonizirane določbe o solidarnosti med državami članicami, da bi se oskrba zaščitenih odjemalcev zagotovila tudi v ekstremnih kriznih razmerah.

S podporo temu načrtu in njegovim takojšnim izvajanjem se bo zmanjšala negotovost, omejile se bodo premije za tveganje na trgih energije, skladišča bo mogoče bolj napolniti in plin se bo prednostno porabljal tam, kjer je najbolj potreben. Nenazadnje, povečala se bo pripravljenost EU in držav članic na morebitne večje motnje v oskrbi s plinom pred in med naslednjo zimo.

(1)

   Uredba (EU) 2017/1938.

(2)

   11 držav članic je izdalo zgodnje opozorilo, ena država članica, tj. Nemčija, pa je razglasila stopnjo pripravljenosti.

(3)

   Povezovalni plinovod med Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo.

(4)

   Uredba (EU) 2022/1032 o skladiščenju plina.

(5)

   Konec marca 2022 so se EU in ZDA v okviru skupne izjave dogovorile, da se za leto 2022 predvidi povečanje uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v EU za 15 milijard kubičnih metrov. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA je v prvi polovici leta 2022 znašal 30 milijard kubičnih metrov v primerjavi s skupno količino 22 milijard kubičnih metrov leta 2021. Delež uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v EU je junija znašal približno 46 %.

(6)

   Zunanje sodelovanje EU na področju energije v spreminjajočem se svetu (SWD(2022) 152 final).

(7)

   Posledice za posamezno državo članico bi bile odvisne od trenutne ravni uvoza ruskega plina, možnosti diverzifikacije virov v kratkem času, vloge plina v mešanici virov energije in industrijske strukture.

(8)

   V primerjavi s povprečnim povpraševanjem po plinu v EU v obdobju 2017–2021 – razpon, ki upošteva različne zimske vremenske razmere v zadnjih letih.

(9)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022DC0240&from=SL

(10)

   V skladu s členom 2(5) Uredbe 2017/1938 med zaščitene odjemalce spadajo tudi naprave za daljinsko ogrevanje in določene osnovne socialne storitve, kot je zdravstveno varstvo, ter v okviru nekaterih omejitev tudi mala in srednja podjetja.

(11)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022DC0240&from=SL  

(12)

    EUR-Lex – 32019R0941 – EN – EUR-Lex (europa.eu) .

(13)

C-275/09, C-121/11, C-411/17, C-254/19.

(14)

   Poleg tega bi morala biti fiskalna politika usmerjena v varčevanje z energijo tako, da bi podpirala energijsko učinkovitost in spodbujala zmanjšanje povpraševanja. Države članice bi morale prilagoditi politike cenovne dostopnosti, da bi se povečalo zmanjševanje povpraševanja. Morale bi izkoristiti pravni okvir DDV in določiti nične stopnje DDV za namestitev sončnih panelov, zmanjšati stopnje za namestitev ogrevalnih sistemov z nizkimi emisijami in sprejeti druge ukrepe za določanje cen energije ter spodbujati prehod na toplotne črpalke in nakup učinkovitejših naprav. Davčne olajšave se lahko dopolnijo s subvencijami za naložbe v energijsko učinkovitost, namenjenimi predvsem gospodinjstvom z nizkimi dohodki in ranljivim mikropodjetjem.

(15)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022DC0236&from=SL

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.7.2022

COM(2022) 360 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„Varčujmo s plinom za varno zimo“

Smernice o evropskem načrtu za zmanjšanje povpraševanja po plinu

Uvod    

1. Preventivni ukrepi in dobre prakse    

a)    Ukrepi za prehod na druga goriva    2

b)    Tržni instrumenti    

Dražbe ali javni razpisi    

Pogodbe o zamenjavi med velikimi odjemalci    

Pogodbe z možnostjo prekinitve    

c)    Ogrevanje in hlajenje    6

Kampanje ozaveščanja    6

Ciljno usmerjena obveznost za zmanjšanje ogrevanja in hlajenja    

2. Merila za prednostno obravnavanje kritičnih nezaščitenih odjemalcev    

a)    Merila za zmanjšanje povpraševanja pred izrednimi razmerami ali v izrednih razmerah    8

Kritičnost za družbo    

Kritičnost čezmejnih vrednostnih verig    9

Morebitna škoda na napravah    10

Možnosti za zmanjšanje povpraševanja po plinu in za zamenjavo proizvodov/porabe    

Gospodarski vidiki    

b)    Čezmejno sodelovanje pri uporabi meril    

3 – Upravljanje in faze odzivanja na krizo    

Smernice o evropskem načrtu za zmanjšanje povpraševanja po plinu

Uvod

Cilj tega načrta EU za pripravljenost na zimo je v prihodnjih tednih in mesecih dodatno podpreti države članice ter okrepiti odpornost notranjega trga v primeru izrednih razmer v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom. Ta načrt dopolnjuje prejšnja prizadevanja za povečanje pripravljenosti Unije, na primer vzpostavljanje odnosov z mednarodnimi partnerji, da bi se okrepila oskrba, in druge ukrepe iz načrta REPowerEU. Predvideti bi bilo treba zmanjšanje povpraševanja, kolikor je to mogoče, varčevanje pa bi bilo potrebno predvsem v sektorjih in dejavnostih, za katere so stroški zmanjšanja nižji. Vsakdo lahko varčuje s plinom, tudi zaščiteni odjemalci, kot so gospodinjstva, stavbe, ki jih upravljajo javni in zasebni subjekti, industrijske panoge z možnostjo prehoda na druga goriva in glede na nacionalni kontekst tudi sektor električne energije.

Načrt temelji na rezultatih posvetovanj z državami članicami in industrijskimi panogami, ki so odvisne od zemeljskega plina.

V prvem poglavju so navedene dobre prakse v zvezi s tržnimi in netržnimi ukrepi na strani povpraševanja, ki se lahko sprejmejo takoj, da bi se sprostile količine plina. Drugo poglavje vsebuje smernice o merilih za določitev ključnih sektorjev gospodarstva in industrijskih obratov. V tretjem poglavju so povzete tri postopne faze odziva EU na nevarnost večjih motenj v oskrbi s plinom na evropski ravni na podlagi obstoječih določb uredbe o zanesljivosti oskrbe in novi ukrepi iz predlagane uredbe.

1.    Prostovoljni ukrepi varčevanja in dobre prakse

Države članice imajo na voljo širok nabor ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po plinu v vseh sektorjih. Pred uvedbo omejitev za nezaščitene odjemalce, kot je industrija, bi morale v sodelovanju z deležniki izčrpati vse možnosti nadomestitve goriva, neobvezne sisteme varčevanja in obstoječe alternativne vire energije. Te možnosti bi bilo treba obravnavati prednostno, dokler so gospodarsko, socialno in okoljsko ugodnejše od drugih ukrepov obveznega zmanjšanja povpraševanja. Če je mogoče, bi bilo treba prednost dati hitremu in odločnemu prehodu na obnovljive vire ali čistejše, ogljično manj intenzivne možnosti. Izvajanje tržnih in netržnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po plinu je lahko ključno za predvidevanje in ublažitev tveganj, povezanih z morebitnim pomanjkanjem plina, za družbo in gospodarstvo.

a)Ukrepi za prehod na druga goriva

Države članice lahko dajo prednost ukrepom za prehod na druga goriva v industriji in proizvodnji električne energije ter te ukrepe pospešijo, da bi se preventivno zagotovilo varčevanje s plinom in okrepila pripravljenost, pri čemer lahko hkrati sprejmejo ukrepe za energijsko učinkovitost. V državah članicah je možnih več ukrepov za prehod na druga goriva:

·spodbujanje zmogljivosti v industriji ter proizvodnji električne energije in toplote za prehod na druga goriva (tržna odločitev), vključno s prehodom na sončno energijo, trajnostno pridobljeno biomaso, biometan iz odpadkov in ostankov ter druge vire obnovljive energije;

·uporaba kisika namesto zemeljskega plina v določenih industrijskih obratih in nadomestitev parnega pogona na plin z električnim pogonom;

·povečanje uporabe surovin iz ostankov in odpadkov, ki so vir energije, v industriji, da bi se zmanjšala uporaba plina;

·uporaba bolj izpopolnjenih ukrepov za prehod npr. plinskih elektrarn na druga goriva, prehod na plinsko olje, odvisno od gibanja razpoložljivosti količin na trgih plina;

·uvedba obveznosti za upravljavce termoelektrarn z dizelskimi pomožnimi generatorji, da sprejmejo potrebne previdnostne ukrepe za neprekinjeno delovanje naprav v primeru prehoda na dizelsko gorivo.

Prednostna možnost je prehod na druga goriva, čeprav so seveda možne nekatere omejitve, povezane s stroški, tehnično izvedljivostjo in razpoložljivostjo cenovno dostopnih alternativnih goriv, treba pa je tudi pozorno oceniti morebitne vplive na zdravje in okolje. V okviru omogočanja razpoložljivosti plina v naslednjem zimskem obdobju bi bilo treba preprečiti dolgoročno vezanost na ogljik, pri prehodu na druga goriva, razen na goriva iz obnovljivih virov energije, pa je treba zagotoviti najnižjo možno vsebnost emisij in časovno omejeno uporabo teh drugih goriv. Poleg tega morajo države članice spremljati pomanjkanje alternativnih goriv zaradi obsežnega prehoda na druga goriva in vpliv na cene.

Merila za določitev osnovnih nezaščitenih odjemalcev in dobavnih verig iz poglavja 2 so ključna za pomoč državam članicam pri odločanju glede mehanizmov podpore, zlasti ker mehanizmi za urejanje cen na trgu sami po sebi morda ne zadostujejo za usmerjanje prehoda na druga goriva. Zato bo Komisija za vsak primer posebej analizirala sheme državne pomoči, ki omogočajo potrebno, sorazmerno in ustrezno podporo, namenjeno povečanju ekonomske vzdržnosti takih dejavnosti v sektorjih, ki se štejejo za ključne. Poleg tega revidirani začasni krizni okvir za državno pomoč omogoča prednostne spodbude za prehod na druga goriva iz obnovljivih virov energije ter podpira tudi prehod na goriva iz drugih virov energije, kadar je to nujno potrebno. 

S prehodom na druga goriva se lahko povečajo emisije, kar bi bilo dovoljeno v nekaterih primerih v skladu z direktivo o industrijskih emisijah. Zaradi izredne in začasne narave takega odstopanja sta potrebna stalno spremljanje in obveščanje Komisije.

Nekaj držav članic je podaljšalo uporabo obstoječih elektrarn na premog in začasno opustilo pravne omejitve v zvezi z njihovim obratovanjem. Vendar bi se morali taki ukrepi v skladu s ciljem pravičnega prehoda iz evropskega zelenega dogovora vedno obravnavati kot kratkoročni začasni in reverzibilni ukrepi, da se ne bi ustvarila dolgoročna vezanost na ogljik, prav tako bi morali biti v skladu z regulativnim okvirom EU. Države članice bi morale Komisijo obvestiti o kakršni koli omilitvi pravil o emisijah onesnaževal, ki se štejejo za del načrtov za prehod na druga goriva. Taka omilitev bi morala biti zadnja možnost in o njej bi bilo treba razmišljati šele, potem ko bi bili izčrpani vsi drugi ukrepi za upravljanje povpraševanja in možnosti za prehod na čistejša goriva. Pri tem bi bilo treba čim bolj zmanjšati obseg in trajanje morebitnih povečanj emisij onesnaževal. Komisija bo na podlagi teh meril sodelovala z vsemi državami članicami, ki jo bodo obvestile o navedeni omilitvi pravil, in spremljala izvajanje nacionalnih ukrepov za ponovno zagotovitev popolne skladnosti s pravili EU o emisijah onesnaževal.

Nekatere države članice so odložile zaprtje jedrskih elektrarn.

Morebitna odložitev postopnega opuščanja jedrskih elektrarn, kjer je to tehnično izvedljivo, je politična odločitev držav članic. V vsakem primeru se uporabljajo in prevladajo varnostni standardi iz Pogodbe Euratom ter veljavni regulativni okvir EU.

Kar zadeva sektor električne energije, bi bilo treba ukrepe za zmanjšanje porabe plina ustrezno oceniti v nacionalnih načrtih za pripravljenost na tveganja, ki jih bo treba pripraviti na podlagi uredbe o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije.

b)Tržni instrumenti

Dražbe ali javni razpisi

Eden od priporočenih ukrepov vključuje nacionalne ali skupne dražbe ali javne razpise, s katerimi države članice spodbujajo velike odjemalce (večinoma industrijske panoge) k zmanjšanju porabe. Industrijske panoge, ki najlažje zmanjšajo povpraševanje, bi to naredile prostovoljno. V zameno za dodatne prihranke bi lahko prejele finančno nadomestilo, odvisno od njegove zasnove. Industrijski odjemalci lahko na podlagi individualnih lastnosti in ob upoštevanju vpliva na zaposlenost sami določijo, kdaj je zanje smiselno, da prekinejo ali začasno zmanjšajo odjem. Tak sistem bi lahko k varčevanju s plinom spodbudil tudi podjetja, ki načrtujejo zaprtje zaradi vzdrževalnih del ali posodobitve.

Kadar tak ukrep vključuje državno pomoč, kot je pojasnjeno v spremembi začasnega kriznega okvira za državno pomoč, lahko države članice v okviru sedanje krize spodbujajo prostovoljno zmanjšanje povpraševanja po plinu, Komisija pa bo te spodbude ocenila neposredno na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU 1 .

Komisija in države članice bi lahko skupaj preučile tudi možnost dražb ali javnih razpisov EU. Koristi od takega pristopa bi imeli veliki čezmejni odjemalci, ki imajo proizvodne procese v več državah članicah. Povpraševanje se zmanjša tam, kjer je to na splošno najcenejše (ne le najcenejše v zadevni državi članici), tudi z vidika možnih negativnih gospodarskih posledic in izgube delovnih mest.

Pogodbe o zamenjavi med velikimi odjemalci

Druga možnost za industrijske odjemalce je, da se vnaprej dogovorijo o pogodbenih zamenjavah proizvodnje iz regije, ki je izpostavljena motnjam, v manj izpostavljeno regijo v primeru velikega pomanjkanja. V stanju pripravljenosti ali kriznem stanju EU bi proizvajalec v regiji, ki jo je pomanjkanje plina manj prizadelo, zagotovil izvajanje proizvodnje proizvajalcu, ki je moral prenehati obratovati zaradi pomanjkanja plina v prizadeti regiji. S tako zamenjavo bi se obrat in prizadeta regija zavarovala pred nenačrtovanimi prisilnimi omejitvami.

Tako sodelovanje med podjetji se načeloma ne bi štelo za problematično z vidika pravil EU o konkurenci, če (i) je zasnovano in objektivno nujno kot rešitev za pomanjkanje plina, povezano z razglašenim stanjem pripravljenosti ali kriznim stanjem na enem ali več evropskih trgih plina, (ii) je začasno (tj. traja le med stanjem pripravljenosti ali kriznim stanjem) ter (iii) ne presega tistega, kar je nujno potrebno za doseganje cilja rešitve za pomanjkanje plina, povezano z razglašenim stanjem pripravljenosti ali kriznim stanjem na enem ali več evropskih trgih plina 2 .

Pogodbe z možnostjo prekinitve

 
Uporaba pogodb z možnostjo prekinitve v zvezi s porabo plina kot prostovoljni tržni ukrep se spodbuja, kjer je to mogoče, saj so pomemben vir prožnosti. Taki ukrepi so v več državah članicah na voljo v fazah zgodnjega opozarjanja ali stanja pripravljenosti (tj. fazi pred kriznim stanjem). V primeru prekinitve se dodeli vnaprej določeno finančno nadomestilo, ki ustreza vnaprej določenemu obsegu zmanjšanja količine ali trajanju odklopa iz omrežja. Čeprav nadomestilo in količine načeloma niso prilagojeni dolgotrajni in popolni prekinitvi oskrbe z ruskim plinom, lahko imajo kratkoročna zmanjšanja povpraševanja po plinu po vsej EU, ki se spodbudijo s pogodbami z možnostjo prekinitve, velik kumulativni učinek na sprostitev plina, na primer za ponovno polnjenje skladišč. Države članice bi morale čim prej spodbuditi večjo uporabo takih pogodb, da bi se prihranki povečali že to zimo.

Prožnost na strani povpraševanja v sektorju električne energije

Bolj na splošno lahko prilagajanje odjema na trgu električne energije prispeva k zmanjšanju porabe plina. Ta proces se lahko avtomatizira s pomočjo pametnih tehnologij in storitev s prožnostjo na strani povpraševanja, s katerimi se v konicah zmanjša povpraševanje za določen čas, kadar se električna energija proizvaja iz plina. Bolj statično varčevanje, ki se zagotovi z ukrepi za energijsko učinkovitost ali na primer dolgoročno dražbo, kot je opisano zgoraj, bi bilo treba dopolniti z dinamičnim varčevanjem energije iz fosilnih goriv. Tako prilagajanje odjema bi lahko bilo usmerjeno v porabo električne energije v industriji, stanovanjskih, pisarniških in poslovnih objektih ter prometnem sektorju. Da bi se potencial prilagajanja odjema sprostil že za naslednjo zimo, bi morale države članice vse trge odpreti prožnim virom na strani odjema in tako omogočiti njihovo sodelovanje. Glede na ocene industrije 3 bi lahko prožna zmogljivost sistema električne energije, če bi se v celoti izkoristila in uporabila na vseh trgih, zmanjšala uvoz ruskega plina v EU za 5 %.

c)Varčevanje pri ogrevanju in hlajenju 

Kampanje ozaveščanja

Vsakdo lahko varčuje s plinom, tudi zaščiteni odjemalci. Poraba plina se lahko precej zmanjša z informacijskimi kampanjami za obveščanje odjemalcev o tem, da bi morali, kjer je mogoče, začeti varčevati s plinom in tudi z električno energijo, ki je pogosto odvisna od plina. Ta ukrep so številne države članice določile v načrtih za zanesljivost oskrbe s plinom v izrednih razmerah v fazi zgodnjega opozarjanja. Namen je ozavestiti vse odjemalce, industrije, podjetja, javne organe in gospodinjstva, pa tudi podati konkretne in operativne primere v zvezi s tem, kako se lahko poraba plina zmanjša na primer s spremembami vedenja. Poleg tega se priporoča izvajanje ukrepov kampanje, ki državljane spodbujajo k zmanjšanju porabe plina, na primer z znižanjem temperature termostata ali vode med kurilno sezono, saj bi tako lahko privarčevali veliko plina. Komisija poziva vse države članice, ki tega še niso storile, da izvajajo take ukrepe „brez obžalovanja“, pri tem pa podpirajo najbolj ranljiva in energetsko revna gospodinjstva, ki so v nekaterih državah že omejila porabo energije na ravni, ki ne dosegajo standardov udobja.

Komisija je v okviru načrta REPowerEU predložila načrt Varčevanje z energijo v EU 4 , ki vključuje tudi širok nabor kratkoročnih ukrepov, s katerimi lahko države članice spodbudijo ravnanje, ki bo prav tako zagotovilo takojšnje varčevanje s plinom (npr. zmanjšanje ogrevanja, servisiranje ogrevalnih kotlov in znižanje njihove temperature). Poleg tega Komisija še naprej sodeluje z lokalnimi akterji pri ozaveščanju v zvezi s tem, na primer v okviru kampanje „Energy Saving Sprint“ v sodelovanju s Konvencijo županov. Te ukrepe lahko izvajajo tudi mesta, med drugim v okviru misije za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.

Vse države članice morajo nujno takoj začeti izvajati te ukrepe, tudi tiste, ki še niso razglasile faze zgodnjega opozarjanja. Veliko držav članic je dejansko sporočilo, da uvajajo ukrepe ozaveščanja, pa tudi sheme subvencioniranja za gospodinjstva in podjetja, osredotočene na prenovo stavb, uvedbo toplotnih črpalk in prehod na druga goriva ter nadomestitev obstoječih naprav in opreme z učinkovitejšimi.

Države članice bodo politike nadomestil po možnosti vse bolj preusmerjale v ukrepe, vezane na dohodke, v nekakšni obliki denarne odškodnine za odjemalce energije. Take ukrepe bi bilo treba po ugotavljanju upravičenosti na podlagi premoženjskega stanja usmeriti v ranljive skupine.

Ciljno usmerjena obveznost za zmanjšanje ogrevanja in hlajenja

V stanju pripravljenosti, bi lahko ukrepi, ki se sprejmejo v skladu z nacionalnimi načrti, vključevali obvezno zmanjšanje porabe v sektorju ogrevanja in hlajenja na nacionalni ravni. Če so taki ukrepi ciljno usmerjeni, ne ogrožajo načela, da so gospodinjstva, daljinsko ogrevanje in nekatere osnovne storitve zaščiteni odjemalci ter da je njihova oskrba zagotovljena. Višje cene so verjetno že delno spodbudile odjemalce k zmanjšanju porabe plina, vendar bodo morda potrebne obveznosti, če cene same po sebi ne bodo dovolj za zmanjšanje ogrevanja in hlajenja. Pomembno bo zagotoviti pravično porazdeljene storitve in dostop do osnovnih storitev za vse odjemalce, zlasti ranljive odjemalce, priključene na omrežja za oskrbo z energijo. Učinkovit in izvršljiv način bi bil uvesti ciljno usmerjeno zmanjševanje temperature ogrevanja in hlajenja ter ogrevanja in hlajenja vode v stavbah, ki jih imajo v lasti ali jih upravljajo javni organi ali se upravljajo v njihovem imenu, nakupovalnih središčih, poslovnih stavbah in javnih prostorih. Prav tako bi se lahko upoštevale pozitivne izkušnje s sistemi bonusov in malusov pri določanju tarif za spodbujanje varčevanja, ki bi se prilagodile posebnim okoliščinam držav članic 5 .

2.    Merila za prednostno obravnavanje kritičnih nezaščitenih odjemalcev

Temeljno načelo uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom je zaščititi določene skupine odjemalcev, ki si v primeru težav z oskrbo ne morejo sami zagotoviti oskrbe in nimajo na voljo izvedljivih alternativ za reševanje takega položaja (zaščiteni odjemalci). Ti so lahko gospodinjstva, daljinsko ogrevanje gospodinjstev (le za tiste, ki nimajo možnosti prehoda na druga goriva) ter neobvezno in pod določenimi pogoji osnovne socialne storitve in mala in srednja podjetja. Uredba državam članicam tudi omogoča, da določenim ključnim plinskim elektrarnam dajo prednost pred nekaterimi skupinami zaščitenih odjemalcev.

Ta načrt državam članicam daje smernice o tem, kako učinkovito dopolniti določbe uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom za nezaščitene skupine odjemalcev na usklajen način ter na podlagi skupnih meril in načel, da bi se ohranila celovitost notranjega trga in povečala njegova odpornost. Državam članicam bi moral pomagati, da v okviru svojih nezaščitenih skupin odjemalcev določijo in prednostno razvrstijo najbolj kritične odjemalce ali naprave, zlasti v industriji, katerih poraba bi se omejila tik pred porabo zaščitenih odjemalcev. Pri tej prednostni razvrstitvi bi bilo treba upoštevati njihovo kritičnost za EU kot celoto in povezave kritičnih dobavnih verig z mednarodnimi trgovskimi partnerji. Upoštevati bi bilo treba tudi gospodarski pomen in dodano vrednost za zaposlenost. Kadar so predvidena finančna nadomestila, nadzor državne pomoči prispeva k zagotavljanju združljivosti teh ukrepov z notranjim trgom.

Komisija svetuje državam članicam, da pri posodobitvi prednostnih vrstnih redov in s tem povezanih ukrepov v nacionalnih načrtih za zanesljivost oskrbe s plinom v izrednih razmerah do konca septembra 2022 upoštevajo smernice, navedene v nadaljevanju. 

a)Merila za zmanjšanje povpraševanja pred izrednimi razmerami ali v izrednih razmerah

V primeru hudih motenj v oskrbi bi bilo treba upoštevati naslednja merila (v kombinaciji) za prednostno razvrstitev nezaščitenih odjemalcev:

Poleg teh štirih meril bi morale države članice kot dodaten element pri preskusu izravnave upoštevati tudi gospodarske vidike.

Kritičnost za družbo

Svetuje se prednostno obravnavanje industrij, ki se štejejo za kritične ali strateške z družbenega vidika, če bi motnja negativno vplivala na dobavne verige s posledicami za zdravje, varnost in okolje, zaščito, obrambo in druge kritične sektorje, kot so prehrana in rafinerije. Na zdravje ljudi in okolje lahko vpliva na primer, če se ne obdelujejo odpadki in ne čistijo odpadne vode ter neuspešna varnostna zaščita na primer kemičnih obratov. Skrbno je treba premisliti o določitvi konkretnih proizvodov, naprav in elementov dobavnih verig, ki vplivajo na ključne socialne storitve.

Čeprav bo morda vsaka država članica želela opredeliti, kaj „kritičnost za družbo“ pomeni v njenem zadevnem nacionalnem kontekstu, Komisija državam članicam priporoča, da pri nacionalni prednostni razvrstitvi upoštevajo vsaj neizčrpno analizo posledic za zdravje, prehrano, varnost in okolje, zaščito ter obrambo.

Kritičnost čezmejnih vrednostnih verig

Komisija državam članicam priporoča, da vedno razmislijo o posledicah zmanjšanja gospodarske dejavnosti v enem sektorju za celotno EU ali globalno vrednostno verigo. Usklajevanje takih vidikov je obravnavano v zadnjem oddelku tega poglavja.

Države članice se pri pripravi nacionalnih načrtov za zanesljivost oskrbe s plinom v izrednih razmerah osredotočajo zlasti na posledice morebitnih motenj v oskrbi s plinom na nacionalni ravni. Vendar lahko glede na raven integracije industrije in povezanost enotnega trga motnje v specifičnih sektorjih (višje v verigi), ki se v eni državi članici ne štejejo za kritične, močno vplivajo na kritične sektorje (nižje v verigi) v drugih državah članicah. Poleg tega vrednostne verige večine industrij vključujejo dele, ki so evropskega ali mednarodnega pomena ter so pomembni za zaposlenost, pa tudi za zagotavljanje storitev in blaga, kritičnih za družbo.

Medicinska oprema in farmacevtska industrija, deli kemične industrije (ki so npr. vključeni v prehranski sistem in sistem zdravstvenega varstva) ali deli tekstilne industrije (ki so vključeni v zdravstvene in obrambne proizvode) so na primer del vrednostnih verig, kritičnih za ključne ali strateške sektorje.

Pri obravnavanju čezmejnih učinkov se lahko uporabi na primer pristop, ki je usmerjen v proizvod in ne v sektor, tako da se določijo ključni proizvodi in ne sektorji. Nekateri primeri vključujejo večino proizvodnje stekla, ki se neposredno uporablja v živilski in farmacevtski industriji (posode za živila, viale in brizge), proizvodnji energije iz obnovljivih virov in proizvodnji čistih tehnologij (fotovoltaika, vetrna energija) ter napravah za varčevanje z energijo. V tem primeru bi bil potreben obsežen popis vrednostnih verig, povezanih s temi ključnimi proizvodi. Na prvi pogled se morda ne zdi, da so na primer osnovne kemikalije najbolj kritičen sektor za družbo. Vendar se z njimi povezani proizvodi široko uporabljajo v različnih drugih sektorjih, kar pomeni, da so njihovi (čezmejni) učinki na vrednostno verigo verjetno veliki. Drug primer so gnojila, tj. sektor, ki je zelo odvisen od plina in oskrbuje za družbo kritičen kmetijski sektor po vsej EU, njegova proizvodnja pa je geografsko strnjena. Zato z vidika EU ne zadostuje, da se zadovoljijo le lokalne potrebe.

Še en dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je število podjetij, ki so dejavna v kritični vrednostni verigi po vsej EU ali na globalni ravni, in torej možnosti, da priskočijo na pomoč druga podjetja, ali pomanjkanje takih možnosti. Če zaradi zmanjšanja povpraševanja obrata ni mogoče proizvajati ključnega proizvoda po vsej EU ali širše, bi to bilo treba upoštevati. V naslednjem podpoglavju je predlagan mehanizem, s katerim lahko države članice ugotovijo čezmejni učinek svojih sektorjev.

Poleg tega bi morale države članice preiskati vrednostno verigo in obseg, v katerem lahko prekinitev oskrbe s plinom v določenem sektorju povzroči več motenj v nekaterih vrednostnih verigah kot v drugih.

Morebitna škoda na napravah

Države članice bi morale upoštevati morebitni trajni učinek prekinitve oskrbe s plinom, na primer z vidika možne škode na industrijskih orodjih ter časa, ki bi morda bil potreben za popravilo strojev, in stroškov, ki bi nastali v zvezi s tem. 

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sektorjem, ki morajo delovati neprekinjeno in v katerih bi lahko nenadna prekinitev oskrbe s plinom povzročila škodo na napravah (npr. proizvodnja plina, biološka zdravila in drugi deli medicinske industrije, nekateri deli strojništva, tekstilna industrija in zlasti njen zaključni podsektor, farmacevtska industrija, večina kemičnih procesov, sektorji gnojil, stekla, jekla, aluminija, rafinerij, apna in keramike, uporaba preostalega plina v sektorjih, ki so veliki porabniki električne energije, kot je sektor aluminija), kar pa bi lahko dolgoročno negativno vplivalo na proizvodnjo in zaposlenost. Več industrijskih panog, ki zajemajo energetsko intenzivne in energetsko neintenzivne sektorje, za neprekinjeno proizvodnjo potrebuje vsaj minimalno količino plina, saj proizvodnje, ki se ustavi, ni mogoče zlahka ponovno začeti brez velikih zamud, regulativne odobritve in stroškov. Komisija državam članicam priporoča, da minimalno raven porabe plina opredelijo kot kritično in določijo ustrezno prednostno razvrstitev, odvisno tudi od uspešnosti teh industrijskih panog glede na druga merila.

Možnosti za nadomestitev in zmanjšanje

Več držav članic določi prednostno razvrstitev na podlagi določitve proizvodov, industrijskih panog ali podjetij, kritičnih za družbo, pri čemer ocenijo tehnične in gospodarske možnosti teh industrijskih panog ali podjetij, da odložijo ali prestavijo proizvodnjo. Ta ocena se lahko opravi za sektorje, določene za kritične za družbo, pa tudi za sektorje, ki ne spadajo v to kategorijo, kar omogoča nadaljnjo prednostno razvrstitev industrijske panoge, ki s tega vidika ni določena za kritično.

V skladu s tem merilom je mogoče razlikovati med industrijskimi panogami, ki lahko odložijo proizvodnjo ali jo prekinejo, na primer ob konicah, in industrijskimi panogami, ki za svoje dejavnosti potrebujejo neprekinjen pritok zemeljskega plina. Možna je lahko tudi usmeritev v določene sektorje, v katerih je mogoče proizvodnjo znotraj EU preseliti v regije, kjer je na voljo plin (glej pogodbe o zamenjavi v prejšnjem poglavju), pri čemer se upošteva potreba po zagotovitvi pravičnih prehodov na regionalni ravni.

Tudi z vključevanjem evropske industrije v svetovne vrednostne verige se lahko zagotovijo možnosti za nadomestitev in zmanjša pritisk v primeru motenj v oskrbi s plinom. Vendar v nekaterih primerih začasen uvoz določenih proizvodov in storitev (namesto njihove proizvodnje v Evropi, da bi se preprečila poraba plina) ni možen, saj so koraki, pri katerih je plin najbolj potreben, lahko tudi koraki, ki dodajo največ vrednosti končnim proizvodom. Poleg tega so za nadomestitev vnosa plina z njegovim uvozom v nekaterih industrijah (npr. v farmacevtski industriji) potrebne regulativne odobritve in jo je težko doseči kratkoročno. Mednarodni učinki prelivanja zaradi sankcij proti Rusiji na svetovni ravni na svetovne dobavne verige bi lahko skupaj z obstoječimi mednarodnimi ozkimi grli pri oskrbi dodatno omejili alternativne možnosti uvoza, povečali pritisk na višanje cen ali povzročili velike zamude pri dobavi.

Gospodarski vidiki

Analiza podatkov na ravni držav članic poudarja razlike med nacionalnimi industrijskimi ekosistemi. Zlasti domači delež porabe zemeljskega plina v okviru končne proizvodnje kaže na razlike v pomembnosti nekaterih nacionalnih industrijskimi panogami.

Po preskusih glede kritičnosti za družbo, čezmejnih učinkov na vrednostno verigo in tehničnih omejitev, tveganja za škodo ali možnosti nadomestitve bi se pri prednostni razvrstitvi ostalih industrij lahko upošteval gospodarski pomen različnih sektorjev. Možni kazalniki, ki bi se lahko upoštevali, vključujejo dodano vrednost (absolutno in relativno glede na porabo plina) in zaposlenost v povezavi z ravnjo porabe zemeljskega plina ter pomen specifičnega sektorja v vrednostni verigi. Seveda pa lahko nekateri sektorji z majhno relativno dodano vrednostjo glede na porabo plina prav tako zagotavljajo ključne proizvodne dejavnike za druge sektorje nižje v verigi.

Zato je pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati, povezovanje dane industrije preko obratov v grozdih, saj so ti preko toplote in vmesnih proizvodov tesno povezani z več proizvodnimi procesi.

Industrijske panoge imajo različne stopnje prožnosti za prehod na druga goriva. Večina cementarn na primer uporablja premog ali odpadke, le nekaj pa jih uporablja plin. To pomeni, da popolna prekinitev porabe plina v sektorju cementa nima posledic za večino tega sektorja. Če se vidiki intenzivnosti uporabe plina združijo z vidiki prožnosti, se lahko za posamezne države članice določijo sektorji, v katerih bodo omejitve najcenejše (pred premisleki o učinkih višje in nižje v vrednostni verigi ter o strateških sektorjih).

b)Čezmejno sodelovanje pri uporabi meril 

Glede na obsežno čezmejno povezovanje vrednostnih verig na evropskem enotnem trgu ter potrebo po zaščiti gospodarstva in konkurenčnosti, zlasti v primeru zelo razširjenih motenj v oskrbi s plinom, je čezmejno sodelovanje nujno, da lahko države članice oblikujejo optimalna merila za prednostno razvrstitev, da bi se zmanjšali čezmejni posredni učinki in posredni učinki na celotnem notranjem trgu EU. Države članice lahko strukturirano sodelujejo pri določitvi ali posodobitvi prednostne razvrstitve v načrtih za zanesljivost oskrbe s plinom v izrednih razmerah. Mehanizmi upravljanja za to posvetovanje in usklajevanje bi se lahko poleg dvostranskih stikov in obstoječih regionalnih forumov osredotočali na koordinacijsko skupino za plin, po potrebi pa bi vključevali predstavnike ministrstev za industrijo. Komisija se lahko posvetuje tudi z obstoječimi forumi, kot je delovna skupina Sveta na visoki ravni za konkurenčnost in rast ali industrijski forum EU, ki ju upravlja Komisija.

Vsaka država članica bi morala najprej izvesti neodvisno analizo nacionalnega industrijskega okolja in njegove kritičnosti – v katero bi neposredno vključila industrijske deležnike in socialne partnerje –, nato pa bi na tej podlagi navedene strukture uporabila za določitev morebitnih kritičnih povezav z drugimi državami članicami, v katerih poteka oskrba s plinom.

V tem kontekstu bi lahko države članice po določitvi prednostnih sektorjev na podlagi navedenega merila o kritičnosti za družbo in za čim bolj nemoteno nadaljevanje gospodarske dejavnosti, skupaj nadaljevale s popisom čezmejnih vrednostnih verig in preverile tveganje za konkretne motnje v oskrbi. Odkrivanje čezmejne občutljivosti je torej osnova za nadaljnje izpopolnjevanje prednostnega seznama držav članic. To je lahko zahtevna naloga, zlasti za večje države članice z zapletenimi ekosistemi porabe plina in pomembno udeležbo v mednarodnih vrednostnih verigah. Komisija je pripravljena podpreti ta postopek.

3.    Upravljanje in faze odzivanja na krizo 

Spodaj opisane faze kažejo, kako se usklajevanje prilagajanja odjema na ravni EU uresničuje z obstoječimi določbami uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom in novimi ukrepi iz tega načrta.

Prva faza: varčujmo s plinom za varno zimo – pred stanjem pripravljenosti EU

Druga faza: stopnja pripravljenosti EU

Tretja faza: usklajevanje izrednih ukrepov na ravni EU med izrednimi razmerami na ravni Unije ali na regionalni ravni

(1)

Komisija mora v oceno vključiti naslednje upoštevne elemente: (1) uporaba konkurenčnega in preglednega postopka, (2) neobstoj čezmejnih omejitev, (3) omejitev nadomestila za prihodnje zmanjševanje povpraševanja in (4) zmanjšanje skupne porabe plina, ki bi omogočila večjo razpoložljivost plina v skladiščih in preprečila preusmeritev povpraševanja z udeležencev na neudeležence.

(2)

Službe Komisije so pripravljene neuradno usmerjati podjetja, ki preučujejo možnost takega sodelovanja, če niso prepričana o skladnosti določenih elementov načrtovanega sodelovanja s pravili EU o konkurenci.

(3)

   SmartEN.

(4)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022DC0240&from=SL  

(5)

   Analysis of behaviour change due to electricity crisis: Japanese household electricity consumer behaviour since the earthquake (Analiza spremembe vedenja zaradi krize v oskrbi z električno energijo: vedenje odjemalca električne energije pri japonskih gospodinjstvih od potresa naprej); Murakoshi idr., 2013. Can Rationing Affect Long Run Behavior? Evidence from Brazil; (Ali lahko omejitev porabe vpliva na dolgoročno vedenje? Izsledki iz Brazilije) Costa, 2012. Glej tudi Policies for energy conservation and sufficiency: Review of existing policies and recommendations for new and effective policies in OECD countries (Politike za ohranjanje in zadostnost energije: pregled obstoječih politik in priporočila za nove, učinkovite politike v državah OECD); Bertoldi, 2022 (https://doi.org/10.1016/j.enbuild.2022.112075).