EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 723 final

2021/0378(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 572 final} - {SWD(2021) 344 final} - {SWD(2021) 345 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vzpostavitev evropske enotne točke dostopa (ESAP) do leta 2024 je vodilni ukrep akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, ki ga je Evropska komisija sprejela septembra 2020 1 . ESAP bo prispeval k doseganju ciljev unije kapitalskih trgov, saj bo po vsej EU omogočil dostop do informacij o dejavnostih in produktih različnih kategorij subjektov, ki morajo razkriti take informacije, kar je pomembno za kapitalske trge, finančne storitve in trajnostno financiranje. ESAP bo omogočil dostop do teh informacij na učinkovit in nediskriminatoren način.

Informacije o dejavnostih in produktih subjektov so bistvene za odločitve, ki jih sprejemajo ponudniki kapitala. ESAP bo prispeval k nadaljnji integraciji finančnih storitev in kapitalskih trgov v enotni trg, k učinkovitejšemu razdeljevanju kapitala po vsej EU ter spodbujanju razvoja manjših nacionalnih kapitalskih trgov in gospodarstev s tem, da postanejo bolj prepoznavni. Poleg tega bo ESAP subjektom, ki ne kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), omogočil, da prostovoljno dajo na voljo informacije. To jim bo olajšalo dostop do kapitala.

Ta predlog je del svežnja, ki ga sestavljajo:

·predlog uredbe o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa (ta predlog);

·predlog direktive o spremembi nekaterih direktiv ter

·predlog uredbe o spremembi nekaterih uredb.

ESAP je del evropskih finančnih podatkovnih prostorov, predstavljenih v strategiji Komisije za digitalne finance, objavljeni septembra 2020 2 . V strategiji za digitalne finance je določen cilj, da bi bilo treba informacije, razkrite javnosti v skladu z zakonodajo EU o finančnih storitvah, do leta 2024 razkriti v standardiziranih in strojno berljivih formatih.

ESAP je namenjen predvsem uporabnikom, kot so vlagatelji, finančni analitiki in tržni posredniki, npr. upravljavci premoženja, svetovalci ali agregatorji podatkov. Dostop do informacij prek ESAP pa je lahko zanimiv tudi za druge uporabnike, kot so civilna družba, regulatorji in drugi javni organi, kot so statistični organi.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog temelji na zahtevah obstoječe zakonodaje na področju finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnega financiranja. Za učinkovito delovanje kapitalskih trgov je bistvenega pomena, da udeleženci na trgu in drugi deležniki redno prejemajo ustrezne, zanesljive, popolne, pravočasne in primerljive informacije o podjetjih. ESAP bo spodbujal učinkovitost zakonodaje EU na področju finančnih storitev in kapitalskih trgov. 

Ta predlog ne uvaja novih obveznosti glede vsebine poročanja, temveč temelji na obstoječih zahtevah po razkritju iz pravnih aktov EU, opredeljenih v Prilogi k predlogu.

ESAP bo vzpostavljen ločeno od sistema povezovanja poslovnih registrov (Business Registers Interconnection System – BRIS), razvitega v skladu z direktivo o pravu družb 3 , kar bo obema sistemoma omogočilo uresničevanje lastnih standardov in ciljev na podlagi lastnega upravljanja. ESAP bo dopolnjeval sistem BRIS, ki javnosti zagotavlja informacije o družbah z omejeno odgovornostjo na evropskem portalu e-pravosodje 4 . Prekrivanje podatkov, zbranih za namene BRIS in ESAP, bo omejeno na nekatere računovodske dokumente (računovodske izkaze, revizijska poročila, poročila o upravljanju, vključno s poročanjem podjetij o trajnostnosti, in poročanje ekstraktivnih industrij po posameznih državah).

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je skladen z evropsko strategijo za podatke, določeno v sporočilu Komisije iz februarja 2020 5 , in prispeva k njenemu izvajanju, saj je ESAP del finančnega skupnega evropskega podatkovnega prostora, napovedanega v navedeni strategiji.

Komisija je v svoji strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo 6 trajnostno financiranje postavila v središče finančnega sistema in kot predpogoj za vzpostavitev okvira, ki omogoča zasebne naložbe v trajnostne projekte in dejavnosti.

ESAP bo prispeval k doseganju ciljev strategije za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo in evropskega zelenega dogovora 7 , saj bo zagotavljal lahko dostopne in uporabne informacije o trajnostnosti dejavnosti evropskih subjektov. To bo javnim organom, zasebnim deležnikom in civilni družbi omogočilo tudi boljšo oceno trajnostnosti evropskih subjektov in na splošno napredka pri doseganju ciljev politike EU, povezanih s trajnostnim razvojem, vključno s podnebno strategijo in podnebnimi cilji EU.

In končno, ESAP je podprt tudi z akcijskim načrtom za unijo kapitalskih trgov, sprejetim septembra 2020 8 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Posredovanje EU za zmanjšanje razdrobljenosti z enotno točko dostopa bi z odpravo ovir za kroženje informacij v Uniji dodatno prispevalo k integraciji enotnega trga. V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) so evropske institucije pristojne za ustrezne določbe, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga (člen 114 PDEU).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te pobude. Trenutno imajo nekaj manevrskega prostora za oblikovanje pravil o mehanizmih in formatih obveznosti korporativnega poročanja, določenih v zakonodaji EU, pri čemer se močno opirajo na nacionalne sisteme. Iz tega izhajajoča geografska in tematska razdrobljenost mehanizmov in formatov za razkrivanje informacij povečuje stroške dostopa in obdelave za uporabnike korporativnih informacij. Nadaljnji posamezni ukrepi držav članic te razdrobljenosti ne bi zmanjšali, razen če bi si države članice prizadevale za vzpostavitev enotne točke dostopa in bi odpravile številne ovire, kar pa je brez usklajenega pristopa malo verjetno.

Omogočanje boljšega dostopa do informacij na ravni EU ob upoštevanju obsega in učinkov takega projekta je cilj, ki ga je lažje doseči na ravni Unije. Poleg tega določitev ustreznih formatov, pogojev uporabe, jezikovnih specifikacij itd. zahteva določeno stopnjo usklajenosti na ravni EU, da se omogočijo interoperabilnost ter čezmejni dostop in uporaba. Države članice, Evropski parlament, regulativni organi, regionalni ali nacionalni udeleženci na trgu, uporabniki, civilna družba itd. široko podpirajo takšno pobudo držav članic. Zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ta pobuda ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev. Ta predlog ne bo dodal ali spremenil obveznosti glede vsebine poročanja. Da bi se čim bolj zmanjšalo breme za subjekte in nacionalne organe, ESAP v največji možni meri temelji na obstoječih kanalih in infrastrukturi za sporočanje podatkov.

•Izbira instrumenta

Uredba velja za najprimernejši pravni instrument za vzpostavitev ESAP, saj je večina določb naslovljenih na Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bo vzpostavil in upravljal platformo, ter na organe za zbiranje podatkov. ESMA je neodvisen organ Evropske unije, ki z izboljšanjem zaščite vlagateljev ter spodbujanjem stabilnih in urejenih finančnih trgov prispeva k ohranjanju stabilnosti finančnega sistema EU. V tem okviru je ESMA zadolžen za vzpostavitev in delovanje ESAP, saj prispeva zlasti k zagotavljanju integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov.

Poleg tega bo uredba odpravila tveganje večjih razlik med nacionalnimi zakonodajami, kar zadeva značilnosti informacij, ki jih je treba vključiti in dati na voljo, ter naloge, ki jih morajo izvajati organi za zbiranje podatkov.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, med drugim temelji na preverjanju ustreznosti okvira EU za javno poročanje subjektov, ki ga je Komisija objavila aprila 2021 9 . Ključna ugotovitev tega preverjanja ustreznosti je potreba, da se izkoristi potencial digitalnih orodij za izboljšanje dostopa do predpisanih informacij, ki jih razkrijejo subjekti, ter njihove uporabe in ponovne uporabe. Pri preverjanju ustreznosti se je zlasti pokazalo, da na ravni EU ni enotne točke dostopa do predpisanih informacij ter da je strojna berljivost informacij, ki jih razkrijejo subjekti, omejena.

•Posvetovanja z deležniki

Postopek posvetovanja in njegovi glavni zaključki, na katerih temelji ta predlog, so povzeti v Prilogi 2 k oceni učinka 10 . Ti so vključevali ciljno usmerjena spletna posvetovanja, delavnice z različnimi kategorijami zadevnih deležnikov in prispevke ustreznih strokovnih skupin, ki jih je ustanovila Komisija, zlasti foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov 11 .

Na splošno so vse skupine deležnikov, s katerimi so potekala posvetovanja, pozdravile pobudo Komisije o ESAP in izrazile podporo postopnemu uvajanju, da se informacije na ESAP prednostno razvrstijo in dajo na voljo v različnih fazah. Deležniki so poudarili tudi pomen uporabe načela „enkratne predložitve“. Pripravljavci informacij za javno objavo in MSP so prav tako poudarili, da se je treba izogniti ustvarjanju dodatnih upravnih bremen, kar pomeni tudi, da se za subjekte ne smejo uvesti nove obveznosti glede poročanja.

Večina deležnikov je podprla širok obseg informacij, ki se vključijo v ESAP, ki zajema tako finančne informacije kot informacije, povezane s trajnostnostjo. Velika večina deležnikov je menila, da bi bila standardizacija informacij znotraj skupnega okvira poročanja s skupnimi shemami in metapodatki koristna za obravnavanje izzivov v zvezi s primerljivostjo, zanesljivostjo in ponovno uporabo informacij. Omenili so tudi, da je odsotnost takšnih skupnih standardov ena od glavnih ovir, s katerimi se srečujejo uporabniki in družba pri obdelavi finančnih in okoljskih, socialnih in upravljavskih informacij.

Večina deležnikov ima podobna stališča o razsežnosti infrastrukture in o tem, kako bi moral ESAP zbirati informacije, ter predlagajo, da bi moral ESAP temeljiti na obstoječih nacionalnih ali evropskih kanalih za poročanje. Poleg tega so deležniki pozvali, naj se informacije prek ESAP dajo na voljo hkrati z objavo na kateri koli drug način ali prek katerega koli drugega kanala.

Vse skupine deležnikov na splošno podpirajo, da bi moral ESAP omogočati prost dostop do informacij in bi morale biti informacije na voljo brezplačno. Čeprav se je močno priporočal model odprtih podatkov/prostega dostopa, so nekateri deležniki podprli zamisel, da bi lahko izdajatelji (pri predložitvi informacij) ali tisti, ki bodo informacije uporabljali, plačali določene pristojbine (npr. letno naročnino). Koristi, ki bi jih ESAP ustvaril za te predložitelje ali uporabnike, bi lahko nato upravičile odločitev o uporabi neke vrste pristojbin za specifične storitve.

Velika večina deležnikov je izrazila naklonjenost javnemu modelu, na primer pod vodstvom ESMA, pri katerem bi lahko sodelovala Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, temelji tudi na razpoložljivih podatkih iz teoretičnih raziskav ter zlasti na naslednjih študijah in strokovnem znanju:

·študiji o analizi regulativnega okvira za morebitno integracijo v evropsko točko za elektronski dostop (EEAP) 12 ;

·študiji o upravljanju na področju evropske točke za elektronski dostop na podlagi tehnologije razpršene evidence/tehnologije veriženja blokov 13 ;

·študiji ocene učinka o seznamu naborov podatkov velike vrednosti, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z direktivo o odprtih podatkih 14 ;

·strokovnem znanju svetovalne skupine za poslovno poročanje (BR-AG), tj. podjetja, ki je bilo najeto posebej za pomoč Komisiji pri tej pobudi.

Gradiva, ki so bila zbrana in uporabljena za pripravo ocene učinka, so bila na splošno stvarna ali kako drugače pridobljena iz uglednih in dobro priznanih virov, ki delujejo kot referenčna merila in referenčne točke za temo. Prispevki deležnikov med dejavnostmi posvetovanja so bili na splošno obravnavani kot mnenja, razen če so bili stvarni prispevki.

•Ocena učinka

Oceno učinka, priloženo temu predlogu, je 22. julija 2021 obravnaval Odbor za regulativni nadzor. Odbor je podal pozitivno mnenje z nekaj pripombami, ki jih je Komisija obravnavala v končni različici ocene učinka (podrobnosti so navedene v Prilogi 1 k oceni učinka).

V oceni učinka je analiziranih več možnosti politike za doseganje posebnih ciljev omogočanja nemotenega in integriranega dostopa do zadevnih javnih informacij subjektov na način, ki bo povečal kroženje teh informacij v Uniji, ter za večjo digitalno uporabo (in ponovno uporabo) takih informacij. Možnosti politike so bile opredeljene na podlagi naslednjih petih glavnih razsežnosti ESAP: (1) obsega informacij, ki so dostopne prek ESAP; (2) formata informacij, ki so dostopne prek ESAP; (3) zbiranja informacij, ki so dostopne prek ESAP, in medsebojnega povezovanja obstoječih zbirnih mest; (4) odprtih podatkov in (5) upravljanja. To so ključni vidiki pri obravnavanju ugotovljenih težav in so tudi glavne determinante stroškov.

Ocenjeni so bili tudi naslednji vidiki, čeprav se štejejo za bolj tehnične in manj pomembne za doseganje specifičnih ciljev ESAP: (i) funkcionalnosti ESAP; (ii) pravočasnost dostopnosti informacij prek ESAP; (iii) zagotavljanje integritete podatkov in verodostojnosti vira podatkov; (iv) zagotavljanje kakovosti podatkov; (v) obravnavanje jezikovnih ovir; (vi) odstranitev nekaterih ovir za dostop; (vii) načelo enkratne predložitve; (viii) uporaba predhodnih pravil; (ix) obdobje hrambe; (x) načela o „prostovoljnih informacijah“, ki bodo dostopne prek ESAP. 

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ta pobuda določa pravila za vzpostavitev ESAP. Z racionalizacijo kanalov za razkritje bo ESAP omogočil poenostavitev in izboljšal učinkovitost, zlasti na strani povpraševanja (uporabniki), saj bo zmanjšal stroške iskanja in obdelave, ter v določeni meri za subjekte v smislu obveznosti predložitve podatkov.

•Temeljne pravice

Ta predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, uveljavljena zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. ESAP bo izboljšal dostop do informacij, ki vključujejo osebne podatke. To je potrebno za spodbujanje inovacij, ki temeljijo na podatkih, na področju financ, pomoč pri povezovanju evropskih kapitalskih trgov, usmerjanje naložb v trajnostne dejavnosti ter povečanje ucinkovitosti za potrošnike in podjetja. Hkrati bo ESAP izboljšal dostop le do tistih osebnih podatkov, ki jih je treba obdelati v skladu s pravom Unije ali drugo pravno podlago v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 15 , saj ta predlog poleg že obstoječih zahtev za sporočanje podatkov ne uvaja novih.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Da bi čim bolje dosegli cilje te pobude, ta predlog vpliva na stroške in upravno breme za ESMA ter nacionalne organe in organe EU za zbiranje podatkov, zlasti uradno določene mehanizme, nacionalne pristojne organe, evropske nadzorne organe in njihov skupni odbor. Natančen obseg in porazdelitev teh stroškov bosta odvisna od končnih specifikacij infrastrukture IT ter obsega in časovnega okvira s tem povezanih regulativnih, upravljavskih in nadzornih nalog, ki so deloma odvisne od odločitev po sprejetju tega akta.

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, povezana s to pobudo, vsebuje podroben pregled stroškov ESMA v zvezi z upravljanjem ESAP. Pobuda bo zahtevala, da ESMA sčasoma zaposli skupno tri zaposlene s polnim delovnim časom (EPDČ), ki bodo prevzeli naloge nadzora in upravljanja razvoja in dejavnosti tega projekta. Skupna finančna sredstva, potrebna za izvajanje predloga v obdobju 2022–2027, bodo znašala do 16,5 milijona EUR, vključno z 2,3 milijona EUR upravnih stroškov in do 14,2 milijona EUR v operativni porabi, od česar bo EU podprla 9,6 milijona EUR v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira (2022–2027). Od tega zneska bi bilo 5 milijonov EUR pokritih s programom za digitalno Evropo v letih 2022–2023 16 . V obdobju 2024–2027 bi stroški ESMA, povezani z ESAP, znašali 11,5 milijona EUR. 40 % teh stroškov, kar predstavlja 4,6 milijona EUR, bi se financiralo iz proračuna EU, nacionalne pristojne organe pa bi se pozvalo, naj financirajo 6,9 milijona EUR prek svojega prispevka organu ESMA.

S financiranjem se bodo krili stroški, povezani z razvojem, vzdrževanjem, delovanjem in podpiranjem pomožnih funkcij in dolžnosti v zvezi z ESAP, vključno z izvajanjem letnih dejavnosti spremljanja.

V zvezi z regulativnimi dejavnostmi, ki izhajajo iz ESAP, bo treba pripraviti več izvedbenih aktov. Uredba jih postopoma uvaja. Uredba za razvoj nekaterih aktov pooblašča skupni odbor evropskih nadzornih organov (ESMA, EBA in EIOPA). EBA in EIOPA bi pri opravljanju nekaterih nalog v zvezi z delovanjem in spremljanjem ESAP poleg tega sodelovala z ESMA. ESMA, EBA in EIOPA si bodo pri opravljanju teh nalog še naprej prizadevali za čim večje sinergije in večjo učinkovitost ter v okviru svojih splošnih nalog spremljali dodatno delovno obremenitev in EPDČ, povezane s tem predlogom.

Za organe za zbiranje podatkov so stroški medsebojnega povezovanja EU/nacionalnih organov za zbiranje podatkov z ESAP (ki večinoma temeljijo na razvoju vmesnikov za aplikacijsko programiranje) ocenjeni na približno 50 800 EUR na individualni ravni (enkratni stroški), letni ponavljajoči se stroški pa bi znašali približno 6 500 EUR na individualni ravni. V nekaterih primerih obstajajo močne sinergije z obstoječimi nalogami, ki jih izvajajo organi za zbiranje podatkov, ali projekti, ki jih že načrtujejo, kot je nedavni predlog za spremembo Uredbe (EU) št. 575/2013 17 , da se EBA pooblasti za centralizacijo objavljanja letnih, polletnih in četrtletnih razkritij bonitetnih informacij institucij. EBA bo deloval kot organ za zbiranje teh podatkov v okviru ESAP 18 . Ta predlog temelji tudi na obstoječih uradno določenih mehanizmih, ki trenutno zbirajo predpisane informacije od izdajateljev prenosljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, v skladu z direktivo o preglednosti 19 .

Komisija prek pobude za tehnično podporo zagotavlja prilagojeno strokovno znanje, da bi državam članicam EU pomagala pri oblikovanju in izvajanju reform za spodbujanje rasti na številnih področjih politike. Program pobude Komisije za tehnično podporo (TSI) (GD REFORM) lahko delno financira tehnično podporo za izvajanje ESAP s strani pristojnih nacionalnih organov, in sicer na zahtevo teh organov. Komisija bo prek programa TSI zagotovila tudi prispevek o praktičnih vidikih reform. Ta je lahko v obliki strateškega ali pravnega svetovanja, študij, usposabljanja in misij strokovnjakov v državah. Financiranje, ki ga zagotavlja TSI, temelji na letnih zahtevkih. 

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ta predlog ne zahteva izvedbenega načrta, temveč vsebuje posebne določbe, na podlagi katerih lahko ESMA spremlja izvajanje in učinkovitost ESAP.

Ta predlog vključuje zahtevo, da mora Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju ESAP najpozneje 5 let po začetku veljavnosti uredbe o ESAP. Komisija se bo pri ocenjevanju te pobude oprla na javno posvetovanje in razprave z ESMA, EBA, EIOPA in organi za zbiranje podatkov. Ocena se bo izvedla v skladu s smernicami Komisije za boljšo pripravo zakonodaje 20 .

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 pooblašča ESMA, da do 31. decembra 2024 vzpostavi ESAP za zagotovitev javnega dostopa do informacij, ki jih morajo subjekti razkriti javnosti v skladu z zakonodajo, navedeno v Prilogi k tej uredbi, in do dodatnih kategorij informacij, vključno s finančnimi informacijami ali informacijami, povezanimi s trajnostnostjo, za katere se subjekti odločijo, da jih bodo prostovoljno vključili v ESAP.

Člen 2 določa opredelitve pojmov za namene te uredbe.

Člen 3 določa pogoje in zahteve, v skladu s katerimi lahko subjekti prostovoljno predložijo informacije, ki bodo dostopne prek ESAP.

Člen 4 od ESMA zahteva, da vzdržuje posodobljen seznam organov za zbiranje podatkov, odgovornih za sprejemanje informacij, ki jih razkrijejo subjekti, da ta seznam objavi na spletnem portalu ESAP in ga priglasi Komisiji.

Člen 5 določa vloge in naloge organov za zbiranje podatkov, vključno s tehničnimi standardi, ki jih uporabljajo za preverjanje, ali so informacije, ki jih predložijo subjekti, skladne s specifikacijami, ki jih zahteva ta uredba, in spremljajočimi spremembami sektorske zakonodaje. Določa tudi obdobje hrambe informacij, dostopnih prek ESAP, in sicer 10 let, razen če je v veljavnem pravnem aktu EU iz Priloge določeno drugače. Člen vsebuje tudi posebno določbo za zagotovitev skladnosti z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Člen 6 določa, da mora ESMA razviti učinkovito politiko za varnost IT za ESAP.

Člen 7 določa funkcionalnosti ESAP, prek katerih lahko uporabniki dostopajo do informacij in jih iščejo.

Člen 8 določa pogoje, pod katerimi bodo imeli uporabniki dostop do informacij, ki so na voljo na ESAP in so običajno brezplačne. ESMA lahko zaračunava pristojbine uporabnikom, ki zahtevajo zelo velike količine podatkov ali pogosto posodobljene informacije. Vendar imajo institucije, agencije in organi Unije ter številni nacionalni in pristojni organi vedno neposreden in takojšen brezplačen dostop do ESAP, da lahko izpolnijo svoje odgovornosti, naloge in obveznosti.

V skladu s členom 9 mora ESMA zagotoviti, da se pri uporabi in ponovni uporabi informacij, ki so dostopne na ESAP, ne kršijo pravice izdelovalca podatkovnih baz in da zanju ne veljajo nobeni pogoji, razen če so izpolnjeni določeni pogoji.

V skladu s členom 10 mora ESMA izvesti nekatera avtomatizirana preverjanja skladnosti informacij, ki jih prejme od organov za zbiranje podatkov, z zahtevami iz te uredbe in veljavne sektorske zakonodaje iz Priloge.

Člen 11 določa naloge ESMA, ki z namenom upravljanja ESAP deluje v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA.

Člen 12 določa zahteve, ki jih ESMA v sodelovanju z EBA in EIOPA izvaja za spremljanje delovanja ESAP na podlagi nekaterih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov. Prav tako zahteva, da ESMA v posvetovanju z EBA in EIOPA objavi letno poročilo o ESAP. Ta člen določa tudi posvetovanje o letnem poročilu z interesno skupino ESMA za vrednostne papirje in trge.

Člen 13 določa, da Komisija 5 let po začetku veljavnosti te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost ESAP.

Člen 14 določa, da začne ta direktiva veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za vzpostavitev zanesljive in učinkovite platforme ESAP, ki bo zajemala javno dostopne informacije o finančnih storitvah, ki se zagotavljajo v Uniji, kapitalskih trgih Unije in trajnostnosti bo več direktiv in uredb na teh področjih spremenjenih z direktivo omnibus in uredbo omnibus, da se doda samostojna določba v zvezi z ESAP o formatu informacij in njihovi predložitvi organu za zbiranje podatkov. Obseg vključenih informacij na ESAP bo treba oblikovati sorazmerno in postopno od leta 2024 do leta 2026, kar bo pomenilo prehodno povečanje zbiranja in predložitve informacij na njegovi platformi. Rezultati ciljno usmerjenega posvetovanja o ESAP so kot ključni dejavnik za vzpostavitev ESAP poudarili, da bi morale biti vsaj okoljske, socialne in upravljavske informacije, kot so tiste, ki izhajajo iz uredbe o taksonomiji, in informacije, ki jih zagotovijo izdajatelji vrednostnih papirjev v okviru uporabe direktive o preglednosti in uredbe o prospektu, na voljo na ESAP takoj, ko bo vzpostavljen. To se je odražalo v predlogu Komisije. Poleg tega Komisija predlaga, da se začneta zbiranje in predložitev na ESAP tistih informacij, ki so na podlagi sektorske zakonodaje že na voljo v strojno berljivi obliki. Strojno berljivi formati se bodo razširili na dodatne informacije, odvisno od prihodnjih odločitev Komisije z delegiranimi akti za vsak primer posebej.

2021/0378 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 21 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov 22 predlagala izboljšanje javnega dostopa do finančnih in nefinančnih informacij subjektov z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa (ESAP). V strategiji Komisije za digitalne finance 23 so določene splošne smernice o tem, kako lahko Evropa podpre digitalno preobrazbo financ v prihodnjih letih in zlasti spodbuja finance, ki temeljijo na podatkih. Komisija je v svoji strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo 24 trajnostno financiranje postavila v središče finančnega sistema kot ključno sredstvo za doseganje zelenega prehoda gospodarstva Unije v okviru zelenega dogovora 25 . 

(2)Enostaven dostop do podatkov je pomemben, da lahko tisti, ki sprejemajo odločitve v gospodarstvu in družbi, sprejemajo premišljene odločitve, ki prispevajo k učinkovitemu delovanju trga. Vzpostavitev skupnih evropskih podatkovnih prostorov v ključnih sektorjih, vključno s finančnim sektorjem, bi služila temu namenu. V finančnem sektorju poteka digitalna preobrazba, ki naj bi se v prihodnjih letih nadaljevala, in Unija bi morala to preobrazbo podpreti, zlasti s spodbujanjem financ, ki temeljijo na podatkih. Poleg tega je umestitev trajnostnega financiranja v središče finančnega sistema ključna za doseganje zelenega prehoda gospodarstva Unije. Da bi bil zeleni prehod s trajnostnim financiranjem uspešen, je bistveno, da so informacije v zvezi s trajnostnostjo podjetij zlahka dostopne vlagateljem, tako da so bolje obveščeni, ko sprejemajo odločitve o naložbah. V ta namen je treba izboljšati javni dostop do informacij o subjektih, kot so finančne in nefinančne informacije o podjetjih, poslovanju, in finančnih institucijah. Na ravni Unije je to mogoče učinkovito doseči z vzpostavitvijo centralizirane platforme, tj. evropske enotne točke dostopa (ESAP), ki omogoča elektronski dostop do vseh relevantnih informacij.

(3)ESAP bi moral javnosti zagotavljati enostaven centraliziran dostop do informacij o subjektih in njihovih produktih, ki se objavijo v zvezi s finančnimi storitvami, kapitalskimi trgi in trajnostnostjo. ESAP bi moral zagotavljati tudi dostop do informacij v zvezi s finančnimi storitvami in kapitalskimi trgi, ki jih prostovoljno objavi kateri koli subjekt, za katerega velja zakonodaja države članice, kadar se takšen subjekt odloči, da bo zagotovil dostop do teh informacij na ESAP. Kot je navedeno v strategiji za digitalne finance, bi moral biti ESAP vzpostavljen od leta 2024 naprej.

(4)Informacije, ki morajo biti javno dostopne na ESAP, bi morali zbirati organi za zbiranje podatkov, določeni za zbiranje informacij, ki jih morajo objaviti subjekti. Da bi zagotovili učinkovito delovanje ESAP, bi morali organi za zbiranje podatkov prek enotnega vmesnika za aplikacijsko programiranje informacije samodejno dati na voljo ESAP. Da bi bile informacije digitalno uporabne, bi morali subjekti take informacije dati na voljo v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu. V primerjavi s formati, ki omogočajo izvlečenje podatkov, so strojno berljivi formati datotečni formati, ki so strukturirani tako, da lahko programske aplikacije z lahkoto identificirajo, prepoznajo in izvlečejo določene podatke, vključno s posameznimi navedbami dejstev, in notranje strukture teh podatkov. Za zagotovitev, da subjekti predložijo informacije v pravilnem formatu, in za odpravo morebitnih tehničnih težav, s katerimi se srečujejo subjekti, bi morali organi za zbiranje podatkov tem subjektom zagotoviti pomoč.

(5)Poleg informacij v zvezi s finančnimi storitvami, kapitalskimi trgi in trajnostnostjo, ki jih je treba objaviti v skladu s pravom Unije, imajo lahko vlagatelji, udeleženci na trgu, svetovalci in širša javnost interes pridobiti druge informacije, ki jih subjekt želi dati na voljo. Mala in srednja podjetja bodo morda želela zagotoviti večjo javno dostopnost informacij, da bi postala bolj vidna za potencialne vlagatelje, s čimer bi povečala financiranje in razpršila možnosti financiranja. Poleg tega udeleženci na trgu morda želijo zagotoviti več informacij, kot jih zahteva zakonodaja, ali objaviti informacije, ki jih zahteva nacionalno pravo, vendar niso na voljo na ravni Unije, da bi dopolnili informacije, zagotovljene javnosti na ravni Unije. Vsak subjekt bi zato moral imeti možnost, da na ESAP da na voljo finanče informacije, informacije, povezane s trajnostnostjo, in druge ustrezne informacije. V skladu z načelom podatkovne minimizacije bi morali subjekti zagotoviti, da se osebni podatki ne vključijo, razen kadar so ti podatki nujni element informacij o njihovih gospodarskih dejavnostih, tudi kadar se ime subjekta ujema z imenom lastnika. Kadar take informacije vsebujejo osebne podatke, bi morali subjekti zagotoviti, da se lahko za tako razkritje sklicujejo na enega od zakonitih razlogov za obdelavo iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 26 .

(6)Cilj Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) je zaščititi javni interes s prispevanjem k stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema za gospodarstvo Unije, njene državljane in podjetja. V tem okviru je ESMA zadolžen za prispevanje zlasti k zagotavljanju integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov. Med drugim ima nalogo, da izboljša zaščito vlagateljev. Iz teh razlogov bi moral biti ESMA zadolžen za vzpostavitev in delovanje ESAP.

(7)Da bi subjekti in javnost lahko identificirali organe za zbiranje podatkov, ki zagotavljajo informacije za ESAP, bi moral ESMA na svojem spletnem mestu objaviti seznam organov za zbiranje podatkov in ga redno posodabljati.

(8)ESAP lahko ogrožajo kršitve zaupnosti, tveganja za integriteto ali tveganja glede razpoložljivosti sistema in informacij, ki se obdelujejo v njem. Med temi grožnjami so incidenti, napake, namerni napadi in naravni dogodki, ki jih je treba šteti za operativno tveganje. ESMA bi moral izvajati ustrezne in sorazmerne politike za zagotavljanje, da ESAP po potrebi ščiti obdelane informacije in funkcije.

(9)Za lažje iskanje, najdbo, pridobivanje in uporabo podatkov bi moral ESMA zagotoviti, da ESAP ponuja sklop funkcionalnosti, vključno s funkcijo iskanja, strojnim prevajanjem in možnostmi za izvlečenje informacij. Funkcije iskanja bi morale biti na voljo v vseh uradnih jezikih Unije in temeljiti vsaj na metapodatkih, zagotovljenih v skladu z direktivami in uredbami, navedenimi v Prilogi. ESMA bi moral do 31. decembra 2024 zagotoviti, da ESAP uporabnikom zagotavlja minimalni nabor funkcionalnosti, ki ga je treba dokončati do 31. decembra 2025.

(10)Ponovna uporaba informacij, ki so na voljo na ESAP, lahko izboljša delovanje notranjega trga in spodbudi razvoj novih storitev, ki združujejo takšne informacije in jih uporabljajo. Zato je treba, kadar je to upravičeno zaradi cilja v javnem interesu, dovoliti ponovno uporabo informacij, ki so na voljo na ESAP, za druge namene kot za namene, za katere so bile informacije pripravljene. Vendar bi morali za uporabo in ponovno uporabo teh informacij veljati objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni pogoji. V ta namen bi bilo treba uporabljati pogoje, ki ustrezajo pogojem iz odprtih standardnih dovoljenj v smislu Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta 27 . Pogoji za izdajo dovoljenja pri standardnih dovoljenjih bi morali omogočati, da so podatki in vsebina prosto dostopni, da jih lahko vsakdo svobodno uporablja, spreminja in deli za kakršen koli namen. ESMA ne bi smel biti odgovoren za uporabo in ponovno uporabo informacij, ki so dostopne na ESAP. Za informacije, ki jih predložijo organi za zbiranje podatkov, ne bi smeli veljati pogoji ali zanje ne bi smela veljati odprta standardna dovoljenja, ki bi omogočala pogoje za izdajo dovoljenj, ki se uporabljajo za informacije, dostopne na ESAP.

(11)Informacije, ki so na voljo na ESAP, bi morale biti pravočasno dostopne javnosti. V zvezi s tem bi moral biti čas med zbiranjem informacij in omogočanjem dostopa javnosti do njih razumen in v vsakem primeru, kolikor je tehnično mogoče, kratek. Da bi zagotovili enotno kakovost informacij, bi morali organi za zbiranje podatkov izvajati avtomatizirano preverjanje ustreznosti in zavrniti neveljavne informacije. 

(12)ESAP bi moral uporabnikom omogočiti brezplačen in nediskriminatoren dostop do informacij ter jim omogočiti iskanje, dostop do informacij in njihov prenos prek ESAP. Vendar bi moral imeti ESMA ob upoštevanju potrebe, da se zaščiti pred prevelikim finančnim bremenom zaradi stroškov, ki nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb morebitnih intenzivnih uporabnikov, možnost ustvarjanja prihodkov. Organu ESMA bi bilo zato treba z odstopanjem od načela brezplačnega dostopa do informacij omogočiti, da zaračunava pristojbine za te specifične storitve, vključno s storitvami, ki imajo visoke stroške vzdrževanja zaradi iskanja zelo velike količine informacij ali zaradi pogostega dostopa do ESAP. Vendar morebitne pristojbine ne bi smele presegati stroškov opravljene storitve.

(13)Za spodbujanje inovacij, ki temeljijo na podatkih, na področju financ, pomoč pri integraciji kapitalskih trgov v Evropski uniji, usmerjanje naložb v trajnostne dejavnosti ter povečanje učinkovitosti za potrošnike in podjetja bi moral ESAP izboljšati dostop do informacij, ki vključujejo osebne podatke. Vendar bi moral ESAP dostop do tistih osebnih podatkov, ki jih je treba obdelati v skladu s pravom Unije ali ki se obdelujejo prostovoljno, izboljšati le, če obstaja zakonita podlaga za tako obdelavo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov v okviru zagotavljanja informacij prek ESAP bi morali organi za zbiranje podatkov in ESMA v vlogi upravljavca ESAP zagotoviti, da se spoštujeta Uredba (EU) 2016/679 in Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(14)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [vstaviti datum].

(15)Da bi se vzpostavilo in ohranilo zaupanje javnosti v ESAP in da bi zaščitili vsak subjekt pred neupravičenimi spremembami njegovih informacij, bi moral ESAP zagotavljati integriteto in verodostojnost vira informacij, predloženih organom za zbiranje podatkov. Zato bi morale informacije, ki jih predložijo subjekti, vključevati kvalificirani elektronski žig, dodan predloženim informacijam, kot je določeno v členu 3(20) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 29 . Posebni identifikator pravnih subjektov je lahko obvezna značilnost navedenega certifikata. Ta žig ali podpis, ki ga pridobi ESAP, bi moral biti na voljo uporabnikom.

(16)Da bi bila mogoča primerjava z informacijami iz preteklosti, bi morali imeti uporabniki dostop do preteklih informacij. Zato je treba od ESAP zahtevati, da zagotovi dostop do informacij za razumno obdobje, če je to združljivo z drugimi veljavnimi določbami prava Unije. V ta namen bi moral ESMA zagotoviti, da osebni podatki niso dostopni dlje, kot je potrebno, kakor je določeno v pravu Unije. Da bi ESMA in organi za zbiranje podatkov lahko pripravili delovanje ESAP, bi moral ESAP zagotoviti samo dostop do informacij, predloženih od 1. januarja 2024.

(17)Za zagotovitev nemotene obdelave informacij, ki jih prejmejo ali pripravijo organi za zbiranje podatkov in so na voljo ESAP, je treba določiti nekatere zahteve, ki določajo format in metapodatke teh informacij ter kateri organi za zbiranje podatkov bi morali zbirati take informacije. Da se zagotovi kakovost informacij, ki jih organi za zbiranje podatkov predložijo ESAP, je treba opredeliti tudi značilnosti avtomatiziranih preverjanj ustreznosti, ki jih je treba izvesti za vsako informacijo, ki jo prejmejo organi za zbiranje podatkov, in značilnosti kvalificiranega elektronskega žiga, ki ga morajo subjekti dodati tem informacijam. Za zagotovitev uporabe in ponovne uporabe podatkov na ESAP bi bilo treba opredeliti seznam določenih odprtih standardnih dovoljenj. Za omogočanje pravočasnega iskanja, najdbe in pridobivanja podatkov bo treba načrtovati tudi značilnosti vmesnika za aplikacijsko programiranje in metapodatkov, ki jih je treba uporabljati. Uvesti bo treba dodatne zahteve v zvezi z učinkovitimi funkcijami iskanja, kot so posebni identifikator pravnih subjektov, razvrstitev vrste informacij in kategorije velikosti subjektov. V ta namen bi moral skupni odbor evropskih nadzornih organov pripraviti osnutek izvedbenih tehničnih standardov. Poleg tega lahko ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo narava in obseg specifičnih storitev, za katere se lahko zaračunavajo pristojbine, ter s tem povezana struktura pristojbin. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 31 ter št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 32 .

(18)Cilj te uredbe je prispevati k integraciji evropskih finančnih storitev in kapitalskih trgov z zagotavljanjem enostavnega centraliziranega dostopa do javnih informacij o subjektih in njihovih produktih. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Evropska enotna točka dostopa (ESAP)

1.Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) do 31. decembra 2024 vzpostavi in upravlja evropsko enotno točko dostopa (ESAP), ki zagotavlja centraliziran elektronski dostop do naslednjih informacij:

(a)informacij, ki se objavijo v skladu z ustreznimi določbami direktiv in uredb, navedenih v Prilogi, in v skladu z vsemi nadaljnjimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki zagotavljajo centraliziran elektronski dostop do informacij prek ESAP;

(b)drugih informacij, ki so pomembne za finančne storitve, ki se opravljajo v Uniji, ali za kapitalske trge Unije ali v zvezi s trajnostnostjo, ki jih želijo dati subjekti prostovoljno na voljo na ESAP o svojih gospodarskih dejavnostih v skladu s členom 3(1).

2.ESAP ne zagotavlja dostopa do informacij, predloženih pred 1. januarjem 2024. 

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki mora informacije objaviti v skladu s katerim koli pravnim aktom iz člena 1(1), točka (a), ali katero koli fizično ali pravno osebo, ki organu za zbiranje podatkov prostovoljno predloži informacije iz člena 1(1), točka (b), v skladu s členom 3(1), da se omogoči dostop do informacij na ESAP;

(2)„organ za zbiranje podatkov“ pomeni vsak organ ali register Unije ali nacionalni organ, imenovan kot tak v skladu s katerim koli pravnim aktom iz člena 1(1), točke (a), ali z izvedbenimi tehničnimi standardi iz člena 3(2);

(3) „format, ki omogoča izvlečenje podatkov“ pomeni vsak odprt elektronski format, kot je opredeljen členu 2, točka 14, Direktive (EU) 2019/1024, ki se široko uporablja ali zahteva v skladu z zakonodajo, ki omogoča izvlečenje podatkov s strojem in ki ni le v človeku berljivem formatu;

(4)„strojno berljivi format“ pomeni format, kot je opredeljen členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024;

(5)„kvalificirani elektronski žig“ pomeni kvalificirani elektronski žig, kot je opredeljen v členu 3(27) Uredbe (EU) št. 910/2014;

(6)„vmesnik za aplikacijsko programiranje (API)“ je nabor funkcij, postopkov, opredelitev in protokolov za komunikacijo stroj-stroj in nemoteno izmenjavo podatkov;

(7)„metapodatki“ pomenijo strukturirane informacije, ki olajšujejo pridobivanje, uporabo ali upravljanje informacijskega vira, vključno z opisom, razlago ali lociranjem tega informacijskega vira.

Člen 3

Prostovoljna predložitev informacij, ki bodo dostopne na ESAP

1.Vsaka fizična ali pravna oseba lahko organu za zbiranje podatkov predloži informacije iz člena 1(1), točka (b), da so te informacije dostopne na ESAP. Ob predložitvi teh informacij fizična ali pravna oseba:

(a)organu za zbiranje podatkov predloži metapodatke o predloženih informacijah;

(b)organu za zbiranje podatkov zagotovi identifikator pravnih subjektov, kot je določen v skladu s členom 7(4);

(c)za pripravo teh informacij uporabi format, ki omogoča izvlečenje podatkov;

(d)zagotovi, da osebni podatki niso vključeni, razen kadar so osebni podatki nujni element informacij o njenih gospodarskih dejavnostih.

2.Skupni odbor evropskih nadzornih organov pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem opredeli vse od naslednjega:

(a)metapodatke, ki jih je treba predložiti o predloženih informacijah;

(b)posebne formate, ki se uporabljajo za pripravo informacij;

(c)določanje organov za zbiranje podatkov, ki se jim predložijo informacije.

Skupni odbor evropskih nadzornih organov predloži ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [UP: prosimo vstavite datum tri leta po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.Kadar informacije iz odstavka 1 vsebujejo osebne podatke, subjekti zagotovijo, da je obdelava utemeljena z enim od zakonitih razlogov za obdelavo iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba ne ustvarja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov s strani teh subjektov.

Člen 4

Seznam organov za zbiranje podatkov

ESMA na spletnem portalu iz člena 7(1), točka (a), objavi seznam organov za zbiranje podatkov z informacijami o enotnem naslovu vira (URL) vsakega organa za zbiranje podatkov.

ESMA zagotovi, da se seznam iz prvega pododstavka posodablja, in Komisijo uradno obvešča o vseh spremembah tega seznama.

Člen 5

Naloge organov za zbiranje podatkov 

1.Organi za zbiranje podatkov:

(a)zbirajo in hranijo informacije, ki jih predložijo subjekti;

(b)izvajajo avtomatizirano preverjanje ustreznosti predloženih informacij, da preverijo, ali so informacije v skladu z vsemi naslednjimi zahtevami:

(i)informacije so bile predložene v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, ali po potrebi v strojno berljivem formatu, določenem v katerem koli pravnem aktu iz člena 1(1), točke (a), v skladu s katerim se predložijo informacije, ali v izvedbenih tehničnih standardih iz člena 3(2), točka (b); 

(ii)metapodatki, kot so opredeljeni v skladu z odstavkom 6, točka (d), so na voljo in so popolni;

(iii)informacije vsebujejo kvalificirani elektronski žig;

(c)zagotavljajo, da za uporabo in ponovno uporabo informacij, predloženih ESAP, ne veljajo nobeni pogoji ali pa zanje veljajo odprta standardna dovoljenja, ki so enakovredna pogojem za izdajo dovoljenja iz člena 9;

(d)uporabljajo API ter brezplačno in v določenih rokih ESAP predložijo informacije, metapodatke za te informacije in, kjer je ustrezno, kvalificirani elektronski žig;

(e)zagotavljajo tehnično pomoč subjektom, ki predložijo informacije;

(f)zagotavljajo, da so informacije iz člena 1(1) ESAP na voljo vsaj 10 let, razen če je v pravnih aktih iz člena 1(1), točka (a), določeno drugače. Osebni podatki v informacijah, predloženih v skladu s členom 1(1), se ne hranijo in dajejo na voljo več kot pet let, razen če je v pravnih aktih iz člena 1(1), točka (a), določeno drugače.

Za namene točke (f) organi za zbiranje podatkov sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se informacije ne hranijo ali dajejo na voljo dlje, kot je določeno v navedeni točki (f).

2.Organi za zbiranje podatkov zavrnejo informacije, ki jih predložijo subjekti, v vsakem od naslednjih primerov:

(a)kadar avtomatizirano preverjanje ustreznosti iz odstavka 1, točka (b), razkrije, da informacije niso skladne z zahtevami iz navedene točke (b);

(b)kadar so informacije očitno neprimerne, žaljive ali očitno zunaj obsega informacij iz člena 1(1).

3.Subjekti lahko informacije iz člena 1(1), točka (a), predložijo samo enkrat enemu od ustreznih organov za zbiranje podatkov.

4.Subjekti zagotovijo točnost informacij, ki jih predložijo organom za zbiranje podatkov.

5.Kar zadeva informacije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, organi za zbiranje podatkov ne uveljavljajo pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta 33 , da preprečijo ali omejijo uporabo in ponovno uporabo vsebine baze podatkov.

6.Skupni odbor evropskih nadzornih organov pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem opredeli vse od naslednjega: 

(a)način avtomatiziranega preverjanja ustreznosti iz odstavka 1, točka (b), za vsako vrsto informacij, ki jih predložijo subjekti;

(b) značilnosti kvalificiranega elektronskega žiga iz odstavka 1, točka (b)(iii);

(c)odprta standardna dovoljenja iz odstavka 1, točka (c);

(d)značilnosti API, ki se bo uporabljal v skladu z odstavkom 1, točka (d), in metapodatke iz navedene točke;

(e)roke iz odstavka 1, točka (d).

Skupni odbor ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s točkami (b), (c) in (d) predloži Komisiji do [Urad za publikacije: vstaviti datum eno leto po začetku veljavnosti], v zvezi s točkama (a) in (e) pa do [Urad za publikacije: vstaviti datum dve leti po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Kibernetska varnost

ESMA vzpostavi učinkovito in sorazmerno politiko za varnost IT za ESAP ter zagotovi ustrezne ravni avtentičnosti, razpoložljivosti, integritete in nezatajljivosti informacij, ki so dostopne na ESAP, in varstva osebnih podatkov.

Člen 7

Funkcionalnosti ESAP

1.ESMA zagotovi, da ESAP zagotavlja vsaj naslednje funkcionalnosti:

(a)spletni portal z uporabnikom prijaznim vmesnikom v vseh uradnih jezikih Unije, da se zagotovi dostop do informacij na ESAP;

(b)API, ki omogoča enostaven dostop do informacij na ESAP;

(c)funkcijo iskanja v vseh uradnih jezikih Unije;

(d)pregledovalnik informacij;

(e)storitev strojnega prevajanja pridobljenih informacij;

(f)storitev prenosa, vključno s prenosom velikih količin podatkov;

(g)storitev obveščanja, ki uporabnike obvešča o vseh novih informacijah na ESAP.

2.ESMA zagotovi, da ESAP zagotavlja funkcionalnosti iz odstavka 1, točke (e) in (g), do 31. decembra 2025.

3.Funkcija iskanja iz odstavka 1, točka (c), omogoča iskanje na podlagi naslednjih metapodatkov:

(a)imen predložitelja informacij;

(b)identifikatorja pravnih subjektov predložitelja;

(c)vrste informacij, ki jih je predložil predložitelj;

(d)leta in meseca, v katerem je predložitelj predložil informacije;

(e)velikosti predložitelja;

(f)vira predloženih informacij.

4.Skupni odbor evropskih nadzornih organov pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem opredeli vse od naslednjega:

(a)značilnosti API iz odstavka 1, točka (b);

(b)posebni identifikator pravnih subjektov iz odstavka 3, točka (b);

(c)razvrstitev vrst informacij iz odstavka 3, točka (c);

(d)kategorije velikosti subjektov iz odstavka 3, točka (e).

Skupni odbor evropskih nadzornih organov predloži ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [UP: prosimo vstavite datum eno leto po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. 

Člen 8

Dostop do informacij, ki so na voljo na ESAP

1.ESMA zagotovi, da se dostop do ESAP zagotovi brez diskriminacije.

2.ESMA zagotovi, da ima vsakdo neposreden in takojšen brezplačen dostop do informacij, ki so na voljo na ESAP. 

Vendar lahko ESMA zaračunava pristojbine za posebne storitve, ki vključujejo iskanje zelo velike količine informacij ali pogosto posodobljenih informacij. Te pristojbine ne presegajo stroškov, ki jih ima ESMA zaradi zagotavljanja določene storitve. 

3.Ne glede na odstavek 2, drugi pododstavek, ESMA vsem naslednjim subjektom omogoči brezplačen neposreden in takojšen dostop do ESAP v obsegu, ki ga ti subjekti potrebujejo za izpolnjevanje svojih odgovornosti, nalog in obveznosti:

(a)kateri koli instituciji, agenciji ali drugemu organu Unije;

(b)kateremu koli nacionalnemu pristojnemu organu, ki ga določi država članica v skladu s pravnimi akti iz člena 1(1), točka (a);

(c)kateremu koli članu Evropskega statističnega sistema, kot je opredeljen v členu 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 34 ;

(d)kateri koli članici Evropskega sistema centralnih bank (ESCB);

(e)organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

4.Za namene odstavka 2, drugi pododstavek, lahko ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo narava in obseg specifičnih storitev, za katere se lahko zaračunavajo pristojbine, ter s tem povezana struktura pristojbin.

ESMA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Uporaba in ponovna uporaba informacij, ki so dostopne na ESAP

ESMA zagotovi, da uporaba in ponovna uporaba informacij, dostopnih na ESAP, ne kršita pravice izdelovalca podatkovnih baz v skladu s členom 7(1) Direktive 96/9/ES in da zanju ne veljajo nobeni pogoji, razen če ti pogoji izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)pogoji so objektivni in nediskriminatorni;

(b)pogoji so utemeljeni na podlagi cilja javnega interesa;

(c)pogoji ustrezajo pogojem, določenim v odprtih standardnih dovoljenjih v smislu člena 2(5) Direktive (EU) 2019/1024, ki vsakomur in za kakršen koli namen omogočajo prosto uporabo, spreminjanje in izmenjavo navedenih informacij.

Člen 10

Kakovost informacij

1.ESMA izvaja avtomatizirano preverjanje skladnosti informacij, ki jih predložijo organi za zbiranje podatkov, z zahtevami iz člena 5(1), točka (b).

2.ESMA izvaja ustrezne tehnične postopke za samodejno obveščanje organa za zbiranje podatkov, da predložene informacije niso skladne z zahtevami iz člena 5(1), točka (b).

Člen 11

Naloge ESMA

1.ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim bančnim organom (EBA) in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA):

(a)zagotavlja, da so informacije, ki jih prejmejo organi za zbiranje podatkov, pravočasno na voljo na ESAP;

(b)zagotavlja podporo v obliki storitev organom za zbiranje podatkov;

(c)zagotavlja, da je ESAP na voljo vsaj 95 % časa na mesec;

(d)se po potrebi posvetuje z organi za zbiranje podatkov, da bi obravnavali skupna vprašanja in skupna načela ravnanja ter zlasti razpravljali o:

(i)vsakodnevnem upravljanju ESAP;

(ii)razvoju in izvajanju politike kakovosti in, kjer je ustrezno, sporazumov o ravni storitev med ESMA in organi za zbiranje podatkov;

(iii)pogojih financiranja ESAP, vključno s tem, v katerih primerih se lahko zaračunavajo pristojbine, in izračunom teh pristojbin;

(iv)grožnjah v zvezi s kibernetsko varnostjo.

(e)spremlja izvajanje in delovanje ESAP, kot je določeno v členu 12, in o tem vsako leto poroča Komisiji.

2.Za namene odstavka 1 se ESMA posvetuje z interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.ESMA ne sme hraniti informacij, ki vsebujejo osebne podatke, vendar jih lahko avtomatsko, v vmesni fazi in prehodno obdeluje ter shranjuje, če je to nujno potrebno za zagotovitev dostopa do informacij, ki jih zagotovijo organi za zbiranje podatkov.

Člen 12

Spremljanje izvajanja in delovanja ESAP

1.ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA spremlja delovanje ESAP vsaj na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz odstavka 2 ter objavi letno poročilo o delovanju ESAP.

2.Kvalitativni in kvantitativni kazalniki iz odstavka 1 so naslednji:

(a)število obiskovalcev in iskanj;

(b)odstotek iskanj, ki so privedla do ogleda ali prenosa;

(c)število in odstotek strojno berljivih informacij, dostopnih na ESAP, ter število in odstotek strojno berljivih ogledov in prenosov;

(d)delež obvestil na podlagi avtomatiziranega preverjanja ustreznosti iz člena 10;

(e)vsaka večja okvara ali incident;

(f)ocena dostopnosti, kakovosti, uporabnosti in pravočasnosti informacij na ESAP;

(g)ocena, ali ESAP izpolnjuje svoje cilje, ob upoštevanju razvoja njegove uporabe in pretoka informacij v Uniji;

(h)ocena zadovoljstva končnih uporabnikov;

(i)primerjava s podobnimi sistemi v tretjih državah.

3.ESMA se pred predložitvijo poročila iz odstavka 1 posvetuje z interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Pregled

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum 5 let po začetku veljavnosti te uredbe] pregleda delovanje ESAP in oceni njegovo učinkovitost. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih tega pregleda.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

☑ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 36  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2026,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 45  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71;

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za ESMA 

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire ESMA 

3.2.3.1.Povzetek

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

☑    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ bi bilo treba vključiti v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 59 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

◻    za druge prihodke.

◻    navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Priloga k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga

Napovedani učinek na proračun Unije po predvidenem začetku veljavnosti predlagane zakonodaje v začetku leta 2024 je bil ocenjen na naslednji podlagi:

Naslov I – Odhodki za zaposlene

Trije dodatni začasni uslužbenci, ki jih po ocenah ESMA potrebuje za nadzor razvoja, vzdrževanja in delovanja ESAP, se zaposlijo v začetnem razredu AD5. Pričakuje se, da bodo (povprečno) zasedli delovno mesto na začetku julija, zato bodo v proračun za leto 2024 vključeni za 6 mesecev, v prihodnjih letih pa za celo leto.

Ocenjeni stroški vsakega začasnega uslužbenca so bili izračunani kot standardni povprečni stroški začasnih uslužbencev, ki se uporabijo v ocenah stroškov dela v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, pripravljeni leta 2021 (152 000 EUR), zmanjšani za standardno nadomestilo (25 000 EUR) za stroške stavb in IT (stroški za službene prostore), vključeno v navedeno standardno obračunavanje povprečnih stroškov (tj. 127 000 EUR), prilagojeno s korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za Pariz (120,5 EUR), in prilagojeno za predvideno 2-odstotno inflacijo po letu 2022 62 .

Naslov II – Odhodki za infrastrukturo in poslovanje

Stroški so bili ocenjeni tako, da se je število zaposlenih pomnožilo z deležem zaposlenega v letu in standardnim stroškom za službene prostore, tj. 25 000 EUR plus 2 500 EUR na člana osebja za kritje drugih upravnih stroškov, pri čemer sta oba zneska prilagojena za predvideno 2-odstotno inflacijo po letu 2022.

Naslov III – Odhodki iz poslovanja

Odhodki ustrezajo infrastrukturi, ki bi morala omogočati funkcionalnosti in specifikacije, določene z zakonodajo za ESAP, ter zagotavljati tehnično interoperabilnost 63 sistema. Zagotoviti bi morala nemoteno in visoko kakovost storitev, varnost shranjevanja in komunikacije, zanesljiv dostop itd. Tehnična zasnova infrastrukture bo v pristojnosti upravnega organa ESAP, zato ta priloga zagotavlja nekaj predlaganih realističnih možnosti, ki se ohranijo kot podlaga za predpostavke o stroških.

Okvirni stroški so stroški v petih fazah, ki se izvajajo od sredine leta 2022 do 2027 in vključujejo: potrditev koncepta, delo v zvezi s funkcionalnostmi in razvojem zmogljivosti, licenčne pristojbine, vzdrževanje sistema, stroške računalništva v oblaku/shranjevanja/omrežja.

Ocenjeni stroški so bili prilagojeni za predvideno inflacijo v višini 2 % po letu 2022.

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt, COM(2020) 590 final z dne 24. septembra 2020.

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance, COM(2020) 591 final z dne 24. septembra 2020.

(3)    Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(4)     https://e-justice.europa.eu/489/EN/business_registers__search_for_a_company_in_the_eu  

(5)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska strategija za podatke, COM(2020) 66 final z dne 19. februarja 2020.

(6)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, COM(2021) 390 final z dne 6. julija 2021 .

(7)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

(8)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt, COM(2020) 590 final z dne 24. septembra 2020.

(9)    SWD(2021) 81 final z dne 21. aprila 2021.

(10)    SWD(2021) 344.

(11)    Forum na visoki ravni je priporočil, naj ESAP zagotovi „subjektom javne finančne in nefinančne informacije ter druge javne informacije o finančnih produktih ali dejavnostih [...], ki so prosto dostopne javnosti brez plačila pristojbin ali uporabe licenc.“ Glej končno poročilo foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov: Nova vizija za evropske kapitalske trge, junij 2020.

(12)    ISBN 978-92-76-13304-9.

(13)    ISBN 978-92-76-13305-6.

(14)    ISBN 978-92-76-25267-2.

(15)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(16)    To načrtovanje ne posega v postopek sprejemanja naslednjega delovnega programa (2023–2024), zlasti v ocene prednostnih nalog za financiranje in soglasje zadevnega programskega odbora.

(17)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(18)    Glej predloge Komisije za uredbo o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevami za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag, zlasti spremembe člena 433.

(19)    Glej člen 21 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004, kakor je bil spremenjen.

(20)    SWD(2021) 305 final z dne 3. novembra 2021.

(21)    UL C […], […], str. […].

(22)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt, COM(2020) 590 final z dne 24. septembra 2020.

(23)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance, COM(2020) 591 final z dne 24. septembra 2020.

(24)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, COM(2021) 390 final z dne 6. julija 2021.

(25)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

(26)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(27)    Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(28)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(29)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(30)    Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(31)    Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(32)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(33)    Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

(34)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(35)    Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(36)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) Uredbe.

(37)    Formati, določeni na ravni Unije, vključujejo formate, določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o enotni elektronski obliki poročanja (European Single Electronic Format – ESEF).

(38)    Kot je predstavljeno v strategiji za digitalne finance: „Do leta 2024 bi bilo treba informacije, ki se objavijo v skladu z zakonodajo EU o finančnih storitvah, razkriti v standardiziranih in strojno berljivih oblikah“ – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance, COM(2020) 591 final.

(39)    Prednostne naloge Komisije za obdobje 2019–2024, Evropa, pripravljena na digitalno dobo .

(40)     Sporočilo: Evropska strategija za podatke , Evropska komisija, 19.2.2020.

(41)    COM(2020) 591 final z dne 24.9.2020.

(42)    Sporočilo: Evropski zeleni dogovor , Evropska komisija, 11.12.2019.

(43)    Sveženj o financah, Sporočilo o strategiji EU za digitalne finance , Evropska komisija, 24.9.2020.

(44)    Sporočilo: Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt , 24.9.2020.

(45)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(46)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(47)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(48)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(49)    Kot je predvideno v oddelku 2.2.1.9 „Pripravljalni ukrepi za finančni podatkovni prostor“ Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije o financiranju programa za digitalno Evropo in sprejetju večletnega delovnega programa za obdobje 2021–2022, 10.11.2021, C(2021) 7914 final.

(50)    Za namene načrtovanja se predvideva, da bi se stroški ESMA v letu 2023 (tj. preden bo predvidoma začela veljati predlagana zakonodaja) lahko na podlagi sporazuma o prispevku med Komisijo in ESMA financirali s sredstvi iz programa za digitalno Evropo. To načrtovanje ne posega v postopek sprejemanja naslednjega delovnega programa (2023–2024), zlasti v ocene prednostnih nalog za financiranje in soglasje zadevnega programskega odbora.

(51)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(52)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(53)    Stroški za proračun Unije, brez prispevka pristojnih nacionalnih organov in brez predvidenega prispevka iz programa za digitalno Evropo.

(54)    Celotni stroški (vključno s pokojninskim prispevkom) 3 PU za 12 mesecev, za katere se brez poseganja v prihodnje odločanje in sprejetje zahtevanega sklepa o financiranju za delovne namene predvideva sporazum o prispevkih, ki se financira iz programa za digitalno Evropo.

(55)    Zaposlovanje, predvideno za julij in kot takšno 50 % povprečnih stroškov, se upošteva za leto 2024.

(56)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(57)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(58)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(59)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(60)    tj. 40-odstotni prispevek Unije k 60-odstotnemu prispevku nacionalnega pristojnega organa države članice skupaj z deležem pokojninskih prispevkov delodajalcev, ki ga prispevajo nacionalni pristojni organi.

(61)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(62)    Delež prispevkov delodajalca za pokojninsko zavarovanje, ki ustreza deležu prispevkov pristojnih nacionalnih organov držav članic, kot je predvideno v uvodni izjavi 68 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi ESMA, je bil vključen v oceno prispevkov pristojnih nacionalnih organov v oddelku 3.2.5 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga.

(63)    Tehnična interoperabilnost zajema aplikacije in infrastrukture, ki povezujejo sisteme in storitve, vključno z vidiki, kot so specifikacije vmesnikov, storitve medsebojnega povezovanja, predstavitev in izmenjava podatkov ter varni komunikacijski protokoli.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 723 final

PRILOGA

k

Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost

{SEC(2021) 572 final} - {SWD(2021) 344 final} - {SWD(2021) 345 final}

PRILOGA

Seznam zakonodaje Unije na področju evropske enotne točke dostopa (ESAP) iz člena 1(1)(a)

1.DEL A – UREDBE

1. Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah 1

2. Uredba (EU) št. 236/2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav 2

3. Uredba (EU) št. 648/2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov 3

4. Uredba (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala 4

5. Uredba (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo 5

6. Uredba (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja 6

7. Uredba (EU) št. 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa 7

8. Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) 8

9. Uredba (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov 9

10. Uredba (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah 10

11. Uredba (EU) št. 1286/2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) 11

12. Uredba (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih 12

13. Uredba (EU) 2015/2365 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe 13

14. Uredba (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov 14

15. Uredba (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu 15

16. Uredba (EU) 2017/1131 o skladih denarnega trga 16

17. Uredba (EU) 2019/1238 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) 17

18. Uredba (EU) 2019/2033 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja 18

19. Uredba (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev 19

20. Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb 20

21. Uredba (EU) 2021/23 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank 21

DEL B – DIREKTIVE

1. Direktiva 2002/87/ES o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu 22

2. Direktiva 2004/25/ES o ponudbah za prevzem 23

3. Direktiva 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu 24

4. Direktiva 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze 25

5. Direktiva 2007/36/ES o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi 26

6. Direktiva 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) 27

7. Direktiva 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) 28

8. Direktiva 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov 29

9. Direktiva 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij 30

10. Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij 31

11. Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij 32

12. Direktiva 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov 33

13. Direktiva (EU) 2016/97 o distribuciji zavarovalnih produktov 34

14. Direktiva (EU) 2016/2341 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje 35

15. Direktiva (EU) 2019/2034 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja 36

16. Direktiva (EU) 2019/2162 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic 37

(1)    Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(2)    Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(3)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(4)    Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(5)    Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(6)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7)    Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).

(8)    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(9)    Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(10)    Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(11)    Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(12)    Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(13)    Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(14)    Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(15)    Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(16)    Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

(17)    Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (UL L 198, 25.7.2019, str. 1).

(18)    Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(19)    Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(20)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(21)    Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L 22, 22.1.2021, str. 1).

(22)    Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(23)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

(24)    Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(25)    Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

(26)    Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).

(27)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(28)    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(29)    Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(30)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(31)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(32)    Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(33)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(34)    Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

(35)    Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(36)    Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

(37)    Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L 328, 18.12.2019, str. 29).