Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52021IP0236

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2021 s priporočili Komisiji o izzivih v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov (2020/2073(INL))

UL C 15, 12.1.2022, p. 18–27 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.1.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 15/18

P9_TA(2021)0236

Izzivi v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2021 s priporočili Komisiji o izzivih v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov (2020/2073(INL))

(2022/C 15/03)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 114 PDEU,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7, 8, 11, 16, 17(2), 47 in 52,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (1),

—

ob upoštevanju izjave Komisije o organizatorjih športnih prireditev, priložene zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (2),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (5) (Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine),

—

ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (6),

—

ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (8),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (9) in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 28. septembra 2017 z naslovom „Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam: Povečanje odgovornosti spletnih platform“ (COM(2017)0555),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Smernice o nekaterih vidikih Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine“ (COM(2017)0708),

—

ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 25. junija 2018 o spletnem oglaševanju in pravicah intelektualne lastnine, ki ga je omogočila Evropska komisija, ter poročila Evropske komisije o delovanju memoranduma o soglasju o spletnem oglaševanju in pravicah intelektualne lastnine (SWD(2020)0167),

—

ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0139/2021),

A.

ker ima šport pomembno vlogo za socialno, kulturno in gospodarsko blaginjo Unije ter spodbuja skupne vrednote solidarnosti, raznolikosti in socialne vključenosti ter znatno prispeva h gospodarstvu in družbenemu razvoju;

B.

ker Unija na podlagi člena 165 PDEU prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave; ker je treba upoštevati tudi prispevek športa pri uresničevanju splošnih ciljev Unije, kot so varstvo okolja, digitalizacija in vključevanje, Unija pa bi si morala prizadevati za nadaljnji razvoj in ohranjanje evropske razsežnosti športa v digitalnem okolju;

C.

ker šport tudi spodbuja in privzgaja vrednote, kot so medsebojno spoštovanje in razumevanje, solidarnost, enakost, vključevanje, raznolikost, pravičnost, sodelovanje in državljanska udeležba, hkrati pa pomembno prispeva k izobraževanju in kulturi ter ga je mogoče šteti za kulturno in socialno potrebo; ker morajo te vrednote spodbujati organizatorji športnih dogodkov, radiodifuzijske hiše, spletni posredniki, nacionalni organi in drugi deležniki v športu; ker je treba s športno politiko Unije podpirati namene in cilje profesionalnega in amaterskega športa, hkrati pa je tako mogoče odgovarjati na nadnacionalne izzive;

D.

ker je šport orodje za integracijo; ker bi morali deležniki v športu, občine in športna skupnost sodelovati v prizadevanjih za bolj trajnosten in vključujoč športni sektor ter spodbujati udeležbo na športnih dogodkih za vse skupine javnosti, zlasti ljudi z manjšimi možnostmi ter ne glede na starost, spol, invalidnost ali etnično pripadnost;

E.

ker navijaška kultura ni samo priložnost za trženje izdelkov, ampak je nepogrešljiv del športnega doživetja;

F.

ker sektorji, povezani s športom, predstavljajo 2,12 % BDP Unije in 2,72 % zaposlitev v Uniji; ker imajo športni dogodki pomemben teritorialni vpliv z vidika udeležbe in gospodarstva;

G.

poudarja, da je množični šport osnova za šport na profesionalni ravni, saj mali športni klubi predstavljajo hrbtenico evropskega množičnega športa in pomembno prispevajo k razvoju mladih športnikov, v njih pa večinoma delujejo prostovoljci; ker 35 milijonov amaterskih športnikov prispeva k razvoju množičnega športa ter širjenju športnih vrednot;

H.

ker imajo z razvojem digitalnega okolja in novih tehnologij vsi navijači lažji dostop do prenosov športnih dogodkov na različnih napravah, s čimer se povečujejo možnosti za ogled nezakonitih vsebin, povečuje se število ljudi, ki ima dostop do takih prenosov, pa tudi možnosti za večjo prepoznavnost športov, za katere običajno ni prenosov; ker je to spodbudilo tudi razvoj novih spletnih poslovnih modelov in s tem novih načinov za ustvarjanje dohodka; ker je to hkrati olajšalo nezakonito spletno predvajanje športnih prenosov in spletno piratstvo v Uniji in zunaj nje, kar škoduje profesionalnemu in množičnemu športu ter ogroža prirejanje in vzdržnost športnih dogodkov ter finančno stabilnost celotnega športnega sektorja;

I.

ker je varstvo pravic intelektualne lastnine temeljna pravica, zapisana v Listini o temeljnih pravicah; ker je treba pomen in obseg temeljnih pravic, zapisanih v Listini, določiti v skladu z ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

J.

ker je bistveni element vloge, ki jo ima šport v evropski družbi, navijaška kultura, katere podlaga je izmenjavanje in doživljanje športne izkušnje v dejanskem času ter pred športnimi dogodki v živo in po njih;

K.

ker nezakonit prenos športnih dogodkov ter širjenje nezakonitih spletnih vsebin povzroča precejšnjo gospodarsko škodo športnemu sektorju, zaradi česar se zmanjšuje prihodek od naročnin in oglaševanja, hkrati pa je to v škodo končnim uporabnikom, torej navijačem in potrošnikom, saj lahko na primer postanejo žrtev kraje osebnih podatkov, zlonamerne programske opreme ali drugih škodljivih dejanj prek spleta; ker so nezakoniti prenosi športnih dogodkov pogosto del vse večjih dejavnosti kriminalnih združb; ker spletno piratstvo ne vpliva le na neposredne športne prenose, ki so na voljo prek naročniških storitev, ampak tudi na nekodirane prenose športnih dogodkov;

L.

ker se je zaradi pandemije covida-19 in omejenega dostopa do športnih dogodkov zmanjšala prodaja vstopnic za športne dogodke, a so se hkrati pojavile možnosti za uvajanje naročnin na športne kanale, širjenje občinstva za spletne in televizijske prenose ter za nezakonito pretakanje športnih dogodkov;

M.

ker je v nasprotju z drugimi sektorji večina vrednosti pri prenosu športnega dogodka v tem, da poteka v živo, večina te vrednosti pa se izgubi, ko se dogodek konča; ker nezakonito pretakanje spletnih športnih prenosov največ škode povzroči v prvih tridesetih minutah po objavi na spletu; ker je zato in le v tem okviru potreben takojšen odziv, da bi odpravili nezakonito prenašanje športnih dogodkov prek spleta;

N.

ker bi morali biti ukrepi osredotočeni na temeljni vzrok za nezakonito pretakanje vsebin, in sicer na tiste, ki omogočajo nezakonita spletišča, ne pa na posameznike, ki so v nezakonito pretakanje vpleteni nehote in nevede;

O.

ker se je v zadnjih letih povečalo število novih multimedijskih kanalov za nezakonito distribucijo športnih dogodkov v živo, med katerimi zaradi vse večjega obsega izstopa nezakonita uporaba televizije prek internetnega protokola (IPTV);

P.

ker je treba nezakonit prenos celotnega športnega dogodka razlikovati od kratkih izsekov, ki jih delijo navijači in so del navijaške kulture, da bi opozorili na incidente, na primer sovražnega govora in rasizma; ker je treba take nezakonite prenose razlikovati tudi od vsebin, ki se zakonito izmenjujejo v skladu z omejitvami in izjemami, določenimi v avtorskem pravu, ali vsebin, ki jih delijo novinarji in s tem obveščajo širšo javnost, kot je določeno v Direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah; ker ukrepi za zaščito pravic prenosa pred nezakonito uporabo in piratstvom ne smejo negativno vplivati na svobodo tiska in možnost novičarskih medijev, da obveščajo državljane;

Q.

ker so nekateri veliki športni dogodki v splošnem javnem interesu in bi bilo zato treba vsem državljanom zagotoviti dostop do informacij o njih v realnem času, zanje pa ne bi smele veljati neupravičene ali nezakonite omejitve; ker se to nanaša tudi na poročevalce in novinarje, ki lahko te informacije posredujejo v realnem času; ker bi morale države članice podpirati nekodirane prenose velikih športnih dogodkov, saj je to oblika popularne kulture, ki ima pomembno vlogo v življenju državljanov;

R.

ker se nenehno povečuje število imetnikov pravic, posrednikov in drugih ponudnikov storitev, ki razvijajo programska orodja za odkrivanje nezakonitega prenosa športnih dogodkov v živo z minimalno stopnjo napake; ker je zanesljivost obvestil, ki jih pripravijo ti imetniki pravic, posredniki in drugi ponudniki storitev, odvisna od natančnosti in tehnične kakovosti programskih orodij, ki jih uporabljajo za odkrivanje nezakonitih prenosov športnih dogodkov v živo;

S.

ker bi morali te imetnike pravic, posrednike in druge ponudnike storitev, katerih programska orodja lahko učinkovito in zanesljivo odkriva nezakonite prenose športnih dogodkov v živo, obravnavati kot „certificirane zaupanja vredne prijavitelje“; ker bi bilo treba za pravni status certificiranega zaupanja vrednega prijavitelja zahtevati izpolnjevanje standardov kakovosti in natančnosti; ker bi bil certifikat na podlagi enotnih zahtev Unije primernejša možnost, da bi zagotovili skladno in učinkovito priznavanje zaupanja vrednih prijaviteljev;

T.

ker bi morale Unija in države članice spodbujati raziskave in inovacije za razvoj boljših programskih orodij za odkrivanje in prijavo nezakonitega prenosa športnih dogodkov v živo;

U.

ker zaščita z avtorsko pravico na podlagi prava Unije ne velja za športne dogodke, vendar pa so edinstveni in v tem del izvirni, kar jih lahko spremeni v vsebino, ki si zasluži varstvo, primerljivo z varstvom avtorskih del; ker v pravu Unije ni hrmoniziranega varstva za organizatorje športnih dogodkov kot take; ker pa je v zakonodaji nekaterih držav članic zagotovljeno posebno varstvo organizatorjev športnih dogodkov, zaradi česar prihaja do pravne nejasnosti in razdrobljenosti regulativnega okvira Unije;

V.

ker pravo Unije določa splošni okvir za mehanizme prijave in ukrepanja, ki omogočajo odstranitev nezakonitih podatkov, ki jih hranijo posredniki, ali onemogočanje dostopa do njih; ker pravo Unije določa civilne izvršilne ukrepe, ki jih lahko pod nekaterimi pogoji sprejmejo sodni ali upravni organi, da preprečijo ali onemogočijo kršitve pravic intelektualne lastnine;

W.

ker sedanji pravni okvir ne omogoča nujnega takojšnjega ukrepanja, potrebnega za odpravo nezakonitega prenosa športnih dogodkov v živo; ker so poleg tega države članice sprejele pravila o mehanizmih prijave in ukrepanja, ki niso harmonizirana na ravni Unije;

Uvod in splošne ugotovitve

1.

 poziva Komisijo, naj pripravi potrebno oceno učinka in nato nemudoma na podlagi člena 114 PDEU predloži predlog za zakonodajne akte in v njem upošteva priporočila iz priloge k tej resoluciji;

2.

 meni, da šport pomembno prispeva k socialni vključenosti, izobraževanju in usposabljanju, ustvarjanju delovnih mest, zaposljivosti in javnemu zdravju v Uniji; ravno tako meni, da bi morali vse prihodke od prirejanja športnih dogodkov v večji meri nameniti za financiranju športnih dejavnosti, ki koristijo družbi, kar bi odražalo družbeni pomen športa; ugotavlja, da je v več evropskih državah razdeljevanje sredstev za množični šport neposredno odvisno od prihodka od pravic za prenose športnih dogodkov; zato opozarja, da je v športnem okolju potrebne več finančne solidarnosti, ter ugotavlja, da bi bilo treba del teh prihodkov nameniti za razvoj množičnega športa, športa invalidov ter športa, ki ni v središču medijske pozornosti;

3.

 opozarja na izjavo Komisije, vključeno v prilogo k resoluciji Evropskega parlamenta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu iz marca 2019, v kateri je zapisano, da bo Komisija „ocenila izzive za organizatorje športnih prireditev v digitalnem okolju, zlasti vprašanja v zvezi z nezakonitim predvajanjem športnih prireditev na spletu“;

Športni dogodki in pravice intelektualne lastnine

4.

 ugotavlja, da športni dogodki kot taki ne morejo biti zaščiteni z avtorsko pravico; opozarja, da pravo Unije za razliko od prava v nekaterih državah članicah ne določa posebne pravice za organizatorje športnih dogodkov; opozarja, da nekatere države članice omogočajo varstvo s tako imenovano „pravico prizorišča“ na podlagi pogodbenega razmerja, pravo Unije pa podeljuje sorodno pravico producentom prvih posnetkov filmov za izvirnik in kopije njihovih filmov; priznava, da je pravno varstvo, tudi s pravicami intelektualne lastnine, pomembno za organizatorje športnih dogodkov, zlasti glede licenciranja pravic do prenosa športnih dogodkov, ki jih organizirajo, saj je izkoriščanje teh pravic pomemben vir dohodka, skupaj s sponzorstvom, oglaševanjem in trženjem s športom povezanih izdelkov;

5.

 poudarja, da kršenje pravic do prenosa v športu ogroža njegovo dolgoročno financiranje;

Spletno piratstvo pri športnih prenosih v živo

6.

 meni, da je boj proti spletnemu piratstvu športnih dogodkov, ki se prenašajo v živo in katerih ekonomska vrednost je ravno v prenosu v živo, glavni izziv, s katerim se srečujejo organizatorji športnih dogodkov in za kar je potreben zakonodajni odziv na ravni Unije;

7.

 ugotavlja, da je nezakonito pretakanje športnih dogodkov vse pogostejši pojav, ki škodi športnemu okolju in končnim uporabnikom, ki so lahko izpostavljeni različnim oblikam škode, kot so kraja identitete, zlonamerna programska oprema (ki npr. izvira iz brezplačnih aplikacij ali kraja avtentikacije kreditnih kartic in drugih osebnih podatkov) ali druge oblike škode prek spleta;

8.

 ugotavlja, da organizatorji športnih dogodkov vlagajo precej finančnih, tehničnih in človeških virov v odpravo spletnega piratstva in sodelovanje s ponudniki storitev;

9.

 hkrati meni, da bi morali organizatorji športnih dogodkov prispevati k evropskemu športnemu modelu, saj ta podpira razvoj športa in je v skladu z družbenimi in izobraževalnimi cilji;

10.

 poudarja, da bi bilo treba v Uniji bolje promovirati zakonito posredovanje športnih vsebin, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi potrošnikom olajšali iskanje zakonitih sredstev za spremljanje športnih vsebin; poziva Komisijo, naj redno posodablja seznam teh sredstev za dostop na spletišču Agorateka.eu in poskrbi za nadaljnji razvoj platforme; poudarja, da so za nezakonito prenašanje športnih dogodkov odgovorni ponudniki pretočnih storitev in platform in ne navijači ali potrošniki, ki na nezakonite spletne vsebine pogosto naletijo naključno in bi morali biti bolje obveščeni o zakonitih možnostih na voljo;

Potreba po učinkovitem uveljavljanju pravic

11.

 poudarja, da morajo biti glede na posebnosti športnih prenosov v živo in dejstvo, da je njihova vrednost omejena predvsem na trajanje samega športnega dogodka, postopki uveljavljanja čim hitrejši; vendar meni, da sedanji pravni okvir za sodne odredbe ter mehanizme prijave in odstranjevanja nezakonitih vsebin ne omogoča dovolj učinkovitega in pravočasnega uveljavljanja pravic, da bi lahko odpravili nezakonite športne prenose v živo; meni, da bi bilo treba čim prej sprejeti konkretne ukrepe, ki so specifični za športne prenose v živo, in prilagoditi veljavni pravni okvir, da bi ustrezal tem specifičnim izzivom;

12.

 poziva, naj spletni posredniki nemudoma oziroma čim prej odstranijo nezakonite športne prenose v živo oziroma onemogočijo dostop do njih, vsekakor pa najkasneje v 30 minutah po prejemu obvestila imetnikov pravic ali certificiranega zaupanja vrednega prijavitelja o tem nezakonitem prenosu; pri tem poudarja, da v tej resoluciji izraz „nemudoma“ pomeni takoj oziroma čim prej, vsekakor pa najkasneje v 30 minutah po prejema obvestila imetnikov pravic ali certificiranega zaupanja vrednega prijavitelja;

13.

 meni, da bi moral biti cilj odstraniti nezakonite športne prenose v živo v realnem času, če pri tem ni dvoma o lastništvu ustrezne pravice ter da predvajanje takega športnega dogodka ni bilo dovoljeno; vendar poudarja, da je treba pri takih ukrepih spoštovati splošno pravno načelo, s katerim se ne nalaga splošna obveznost spremljanja;

Čezmejno uveljavljanje pravic

14.

 poudarja, da se tudi splošni okvir, določen s pravom Unije, na nacionalni ravni ne uporablja enotno ter da se civilni postopek ter mehanizmi prijave in odstranjevanja nezakonitih vsebin med državami članicami razlikujejo; meni, da so orodja za uveljavljanje v čezmejnem okviru premalo učinkovita; poziva k nadaljnji harmonizaciji postopkov in pravnih sredstev v Uniji, da bi v okviru svežnja akta o digitalnih storitvah in drugih zakonodajnih predlogov obravnavali posebnosti prenosa športnih dogodkov v živo;

15.

 poudarja, da se nacionalni organi in agencije za izvrševanje borijo z izzivi, kot sta pomanjkanje sredstev in usposobljenega osebja; poudarja, da sta pomembna tesno sodelovanje in izmenjava najboljših praks med ustreznimi organi na ravni Unije, nacionalnimi organi in ustreznimi akterji, da bi izboljšali splošno pravno strukturo po vsej Uniji;

Postopki prijave in ukrepanja

16.

 opozarja, da je v Direktivi o elektronskem poslovanju določeno, da morajo nekateri ponudniki spletnih storitev hitro ukrepati in odstraniti nezakonite podatke, ki jih hranijo, ali onemogočiti dostop do njih, takoj ko so s prijavo obveščeni o teh podatkih ali jih ugotovijo; vztraja, da bi moral biti postopek prijave in ukrepanja podlaga za ukrepe za odpravo nezakonitih vsebin v Uniji; vendar meni, da sedanji postopek prijave in odstranitve zaradi posebnosti športnih dogodkov v živo ne omogoča hitrega izvrševanja na način, ki bi zagotavljal učinkovita pravna sredstva; poudarja, da mora biti vsaka sprejeta določba, ki ureja posebno področje, v skladu s splošnim okvirom, določenim v ustreznem pravu Unije;

17.

 opozarja na resolucijo Parlamenta o aktu o digitalnih storitvah: prilagoditev pravil poslovnega in civilnega prava za poslovne subjekte, ki poslujejo na spletu (10), v kateri Komisijo poziva, naj zagotovi, da platforme za gostovanje vsebin hitro ukrepajo in onemogočijo dostop do vsebin ali te vsebine odstranijo; meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem s certificiranimi zaupanja vrednimi prijavitelji, prek katerega bi nezakonit prenos športnega dogodka v živo, ki bi ga prijavil certificirani zaupanja vreden prijavitelj, nemudoma odstranili ali onemogočili dostop do njega brez poseganja v mehanizem za pritožbe in odškodnine;

18.

 poudarja, da so športne vsebine pogosto tehnično obdelane, kar ne dopušča dvoma o tem, kdo ima pravico do spletnega predvajanja, organizatorji športnih dogodkov kot imetniki pravic pa poznajo vse uradne pridobitelje licence, kar omogoča nedvoumno odkrivanje nezakonitih storitev pretakanja;

19.

 vztraja, da bi morali ponudniki pretočnih strežnikov in pretočnih platform uporabljati orodja ali ukrepe za odstranjevanje, da bi odstranili nezakonite športne prenose v živo, ki so na voljo v njihovih storitvah, ali preprečili dostop do njih;

Sodne odredbe za blokiranje

20.

 ugotavlja, da so postopki za izdajo sodnih odredb razmeroma dolgi in običajno začnejo veljati po koncu prenosa; poudarja, da so se nekatere prakse na nacionalni ravni, kot so sodne odredbe v živo in dinamične sodne odredbe, izkazale kot rešitev za učinkovitejši boj proti piratstvu športnih prenosov; poziva Komisijo, naj oceni učinek in primernost, da se v pravo Unije uvedejo postopki izdaje sodne odredbe, s katerimi bi v realnem času omogočili onemogočanje dostopa do nezakonitih spletnih športnih vsebin v živo ali njihovo odstranitev na podlagi modela odredb za blokiranje „v živo“ in „dinamičnih sodnih odredb“;

21.

 vztraja, da je treba pri postopkih s sodno odredbo za odstranitev nezakonitega spletnega prenosa športnih dogodkov ali onemogočanje dostopa do njih ne glede na način izvajanja zagotoviti, da so ukrepi usmerjeni zgolj na nezakonite vsebine in ne povzročajo samovoljnega in prekomernega blokiranja zakonitih vsebin; opozarja na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero nezakonitost določenih vsebin ne upravičuje dodatnega blokiranja zakonitih vsebin, ki gostujejo na istem spletnem mestu ali strežniku;

Zaščitni ukrepi

22.

 se zaveda, da lahko blokiranje v realnem času vpliva na temeljne pravice, če bi bile zato izjemoma nedostopne zakonite vsebine; zato poudarja, da je treba z zaščitnimi ukrepi zagotoviti, da bo s pravnim okvirom vzpostavljeno ustrezno ravnovesje med potrebo po učinkovitosti izvršilnih ukrepov in potrebo po varstvu pravic tretjih strani; glede na to meni, da bi morali biti izvršilni ukrepi za zaščito vsebin v živo učinkoviti in sorazmerni, zlasti za mala podjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja, ter omogočati tudi dostop do učinkovitih pravnih sredstev, ustreznih informacij o domnevni kršitvi za prizadete ponudnike storitev in uporabnike interneta ter ustrezne zaščitne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in osebnih podatkov;

Sorodna pravica in pravica sui generis za organizatorje športnih dogodkov

23.

 ugotavlja, da pravo Unije ne določa pravice, sorodne avtorski pravici, za organizatorje športnih dogodkov, da pa so nekatere države članice v svojo zakonodajo uvedle posebne pravice za organizatorje športnih dogodkov, vključno z novo pravico, sorodno avtorski;

24.

 meni, da uvedba nove pravice za organizatorje športnih dogodkov v pravu Unije ne bo rešila izzivov, s katerim se srečujejo zaradi neučinkovitega in zapoznelega uveljavljanja njihovih obstoječih pravic;

Drugi ukrepi

25.

 poziva k tesnejšemu sodelovanju med organi držav članic ter imetniki pravic in posredniki; nadalje poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti podpre države članice pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje obstoječe infrastrukture in ukrepov;

Končni vidiki

26.

 meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

o

o o

27.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu.

(1)  UL L 130, 17.5.2019, str. 92.

(2)  UL C 108, 26.3.2021, str. 231.

(3)  UL L 130, 17.5.2019, str. 82.

(4)  UL L 168, 30.6.2017, str. 1.

(5)  UL L 157, 30.4.2004, str. 45.

(6)  UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

(7)  UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

(8)  UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(9)  UL L 63, 6.3.2018, str. 50.

(10)  Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0273.

PRILOGA K RESOLUCIJI:

PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

A.   NAČELA IN CILJI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Spremeniti bi bilo treba sedanji pravni okvir Unije in pri tem zagotoviti ustrezno in učinkovito pravno varstvo pravic v zvezi s športnimi dogodki v živo. To bi dosegli ob upoštevanju naslednjih ciljev in načel:

—

sedanji pravni okvir Unije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine pri športnih dogodkih v živo je treba na podlagi najboljših praks držav članic izboljšati in povečati njegovo učinkovitost, upoštevajoč njegovo posebno naravo ter zlasti kratkotrajno vrednost takih dogodkov;

—

uvesti je treba sistem Unije in določiti skupna merila za certificiranje zaupanja vrednih prijaviteljev;

—

pojasniti je treba veljavno zakonodajo in sprejeti konkretne ukrepe, da se nemudoma odstranijo nezakonite spletne športne vsebine v živo in take vsebine, ki jih prijavijo certificirani zaupanja vredni prijavitelji, oziroma se onemogoči dostop do njih, da bi učinkovito preprečevali nezakonite prenose športnih dogodkov v živo; izraz „nemudoma“ pomeni takoj oziroma čim prej, vsekakor pa najkasneje v 30 minutah po prejemu obvestila imetnikov pravic ali certificiranih zaupanja vrednih prijaviteljev;

—

poudariti je treba, da bi morali posredniki uvesti učinkovite obveznosti glede poznavanja poslovnih strank, da bi preprečili zlorabo svojih storitev za nezakonito pretakanje športnih dogodkov; zato poziva Komisijo, naj te obveznosti predlaga v naslednjem aktu o digitalnih storitvah;

—

kadar je ustrezno, je treba dodatno harmonizirati postopke in pravna sredstva v Uniji ter izboljšati in povečati učinkovitost izvršilnih ukrepov tudi v čezmejnem okviru, ne da bi posegali v splošni okvir Unije;

—

oceniti je treba veljavne izvršilne ukrepe, da bi jih izboljšali in omogočili takojšnje odstranjevanje nezakonitih športnih vsebin v živo ter nezakonitih športnih vsebin v živo, ki jih prijavi certificiran zaupanja vreden prijavitelj;

—

harmonizirati je treba uporabo hitrih in prilagodljivih postopkov blokiranja v primeru ponavljajočih se in že ugotovljenih kršitev, ki bi omogočali takojšnjo odstranitev nezakonite spletne športne vsebine v živo ali onemogočanje dostopa do nje, tudi kadar nezakonito vsebino prijavijo certificirani zaupanja vredni prijavitelji, in sicer na podlagi modela sodnih odredb za blokiranje „v živo“ in „dinamičnih sodnih odredb“;

—

zagotoviti je treba, da bodo predlagani ukrepi upoštevali obseg, resnost in ponavljanje kršitve, ter se osredotočiti na nezakonite prenose, kar izključuje snemanje in objavljanje nezakonitih amaterskih posnetkov športnih dogodkov;

—

zagotoviti je treba, da bodo predlagani ukrepi sorazmerni ter da se bo z njimi ohranjalo ustrezno ravnovesje med potrebo po učinkovitosti izvršilnih ukrepov in potrebo po varstvu pravic tretjih strani, tudi ponudnikov storitev, navijačev in potrošnikov;

—

pojasniti je treba, da za nezakonito predvajanje športnih dogodkov niso odgovorni navijači in potrošniki;

—

dopolniti je treba prilagoditev zakonodajnega okvira z nezakonodajnimi ukrepi, vključno z okrepljenim sodelovanjem med organi držav članic ter imetniki pravic in posredniki.

B.   PREDLAGANI UKREPI

Ne glede na pričakovana pravila, ki bodo določena v ustreznem pravu Unije o določitvi splošnih pravil za odpravo nezakonitih spletnih vsebin, bi bilo treba v zakonodajo Unije uvesti posebne določbe o pravicah organizatorjev športnih dogodkov, s katerimi bi:

—

pojasnili koncept besedne zveze „nemudoma ukrepa“ iz člena 14 Direktive o elektronskem poslovanju v zvezi s spletnim posrednikom, tako da bi „nemudoma“ pomenilo „takoj ali čim prej oziroma najkasneje 30 minut po prejemu obvestila imetnikov pravic ali certificiranega zaupanja vrednega prijavitelja;

—

določili skupen standard Unije o kakovosti in tehničnih zanesljivosti programskih orodij, ki jih imetniki pravic, posredniki ali drugi ponudniki storitev uporabljajo za odkrivanje nezakonitega prenosa športnih dogodkov v živo, da bi vzpostavili shemo „zaupanja vrednih prijaviteljev“;

—

določili, da so obvestila certificiranih zaupanja vrednih prijaviteljev točna in zanesljiva, zato bi bilo treba nezakonite spletne športne vsebine v živo, ki jih prijavijo certificirani zaupanja vredni prijavitelji, nemudoma odstraniti ali onemogočiti dostop do njih brez poseganja v delovanje mehanizma za pritožbe in odškodnine;

—

omogočili postopke za takojšnjo odstranitev nezakonitih športnih vsebin v živo, če ni nikakršnega dvoma o lastništvu pravice in dejstvu, da predvajanje ni bilo dovoljeno;

—

zagotovili, da so ukrepi posrednikov učinkoviti, upravičeni, sorazmerni, ustrezni in upoštevajo resnost ter obseg kršitve, pri čemer je treba zagotoviti, da za odstranitev nezakonite vsebine ali onemogočanje dostopa do nje ni potrebno blokiranje celotne platforme, kjer so tudi zakonite storitve;

—

uvedli ukrepe, s katerimi bi lažje našli zakonita sredstva za dostop do športnih vsebin, vključno z rednim posodabljanjem seznama ponudnikov takih sredstev, kot je Agorateka.eu, gledalci pa bi bili s temi zakonitimi sredstvi seznanjeni in bi jih znali uporabljati za dostop do vsebin, kadar veljajo ukrepi za blokiranje;

—

zagotovili in dejavno podpirali rešitve za izvrševanje, kot so zasebni dogovori med deležniki; v zvezi s tem bi morala Komisija poročati in pripraviti oceno o ustreznosti in vplivu obveznosti za ponudnike spletnih vsebin, da takoj odstranijo nezakonite prenose športnih dogodkov med svojimi storitvami ali onemogočijo dostop do njih;

Direktivo 2004/48/ES (Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine) bi bilo treba spremeniti ter:

—

uvesti možnost, da ustrezen sodni ali upravni organ izda odredbe, s katerimi zahteva onemogočanje dostopa do nezakonitih spletnih športnih vsebin v živo ali njihovo odstranitev v realnem času;

—

omogočiti uporabo sodnih odredb za blokiranje, ki bi veljale za celoten prenos športnega dogodka v živo, vendar bi bile omejene na trajanje prenosa v živo, s čimer bi blokirali spletišče, ki krši zakonodajo, le za čas dogodka; take sodne odredbe bi morale biti začasne;

—

harmonizirati zakonodajo, ki v zvezi s športnimi dogodki v živo omogoča uporabo sodnih odredb, s katerimi bi bilo treba blokirati dostop ne le do spletišča, ki krši zakonodajo, temveč do vseh drugih spletišč z vsebino, ki se nanaša na isto kršitev, ne glede na uporabljeno ime domene ali naslov IP, ne da bi bilo treba izdati novo sodno odredbo;

—

določiti, da je treba nezakonito vsebino odstraniti takoj oziroma čim prej, vsekakor pa v 30 minutah po prejemu obvestila imetnikov pravic ali certificiranega zaupanja vrednega prijavitelja, če je nezakonitost prenosa prijavil certificiran zaupanja vreden prijavitelj ali, v primeru nedvoumnosti, imetnik pravic sam; imetnike pravic ali certificirane zaupanja vredne prijavitelje bi bilo treba odločno pozvati, naj preprečijo odstranitev zakonitih vsebin; zato za onemogočanje dostopa do nezakonitih vsebin ali njihovo odstranitev načeloma ne bi smelo biti potrebno blokiranje dostopa do strežnika, ki gosti zakonite storitve in vsebine;

—

okrepiti sodelovanje med organi držav članic, vključno z izmenjavo podatkov in primerov dobre prakse ter vzpostavitvijo dejavne in posodobljene mreže nacionalnih organov; Komisija bi morala oceniti dodano vrednost imenovanja neodvisnega upravnega organa v vsaki državi članici, ki bi imel vlogo v sistemu izvrševanja, zlasti v primeru hitrega izvrševanja, na primer za spletno piratstvo športnih vsebin v živo;

—

okrepiti sodelovanje med posredniki in imetniki pravic, med drugim s spodbujanjem sklepanja memorandumov o soglasju, s katerimi bi lahko določili poseben postopek prijave in ukrepanja.
Top