EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.3.2021

COM(2021) 126 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kratkoročnih statističnih kazalcih v skladu s členom 14(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kratkoročnih statističnih kazalcih v skladu s členom 14(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98

1.Uvod

Evropski kratkoročni statistični kazalci podjetij zajemajo več kazalcev, ki med drugim vključujejo proizvodnjo, promet, prodajne cene (pogosto tudi cene proizvajalca), število zaposlenih, opravljene ure in bruto plače. Kratkoročni statistični kazalci se uvrščajo na štiri glavna gospodarska področja: industrijo, gradbeništvo, trgovino na drobno in storitve (razen finančnih in javnih storitev). V preglednici 1 je pregled teh kazalcev.

Preglednica 1: Kratkoročni statistični kazalci

Pravna podlaga kratkoročnih statističnih kazalcev podjetij je Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih). V skladu s členom 14(2) navedene uredbe mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o statističnih podatkih, zbranih v skladu s to uredbo, zlasti o njihovi ustreznosti in kakovosti ter reviziji kazalcev. V poročilu se obravnavajo tudi stroški statističnega sistema in obremenitev poslovanja podjetij zaradi uredbe o kratkoročnih statističnih kazalcih v razmerju z njenimi koristmi.

To poročilo je naslednje v nizu poročil, ki so bila predložena januarja 2003, junija 2008, junija 2011, junija 2014 in avgusta 2017 2 .

V oddelku 2 sta opisana uporaba kratkoročnih statističnih kazalcev ter njihov pomen za ključne evropske politike in usmerjanje evropske monetarne politike. V njem je naveden tudi pomemben napredek v zvezi s kratkoročnimi statističnimi kazalci po prejšnjem poročilu iz avgusta 2017.

V oddelku 3 so podrobneje opisani različni vidiki kakovosti kratkoročnih statističnih kazalcev.

V oddelku 4 so predstavljena nekatera dejstva v zvezi s stroški in obremenitvami zaradi zbiranja in obdelave podatkov za kratkoročne statistične kazalce.

Zadnji oddelek vsebuje napoved prihodnjega razvoja na področju kratkoročnih statističnih kazalcev, zlasti v zvezi z Uredbo (EU) 2019/2152 o evropski poslovni statistiki 3 . 

2.Pregled kratkoročnih statističnih kazalcev in najpomembnejših dogodkov

Kratkoročni statistični kazalci predstavljajo velik del glavnih evropskih ekonomskih kazalcev (PEEI) 4 , razvitih za spremljanje gospodarskega razvoja (poslovnega cikla) Evropske unije in njenih držav članic ter predvsem za izvajanje monetarne politike na euroobmočju. Ti kazalci so: industrijska proizvodnja, industrijske prodajne cene na domačem trgu, industrijske uvozne cene, proizvodnja v gradbeništvu in obseg trgovine na drobno, promet storitev (razen storitev trgovine na drobno), gradbena dovoljenja in indeksi cen storitev pri proizvajalcih.

Najpomembnejši uporabniki kratkoročnih statističnih kazalcev so Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, podatki pa so prav tako zelo pomembni za Evropsko komisijo, nacionalne vlade, raziskovalne inštitute, podjetja in poslovne organizacije. Poleg tega kratkoročni statistični kazalci zagotavljajo ključne vhodne podatke za druga statistična področja, kot so nacionalni računi.

Kratkoročni statistični kazalci se najpogosteje uporabljajo za analize gospodarskih gibanj, napovedovanje in modeliranje. Potrebni so tudi za pripravo političnih odločitev, raziskovalne namene, preverjanje in potrjevanje podatkov iz drugih virov ter kot podlaga za poslovne odločitve. Podjetja lahko rezultate na podlagi kratkoročnih statističnih kazalcev uporabljajo tudi za različne druge namene (npr. uporaba indeksov prodajnih cen za indeksiranje pogodb).

Eurostat je od sprejetja prejšnjega poročila o kratkoročnih statističnih kazalcih avgusta 2017 začel številne pobude za zagotovitev ustreznosti kratkoročnih statističnih kazalcev za njihove uporabnike in nadaljnje izboljšanje kakovosti podatkov.

Zaradi prestrukturiranja in sprememb poslovnih modelov nekaterih večnacionalnih podjetij so bile izvedene nepredvidene obsežne revizije nekaterih kratkoročnih statističnih kazalcev in podatkov iz nacionalnih računov. Eurostat je v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi vzpostavil sistem zgodnjega opozarjanja. Namen tega mehanizma je zagotoviti, da je Eurostat pravočasno obveščen o pričakovanih spremembah v statističnih kazalcih podjetij in nacionalnih računih, ki so posledica omenjenih dogodkov, povezanih z globalizacijo, v večnacionalnih podjetjih, ter da zadevni nacionalni statistični organi statistiko prilagajajo dosledno in usklajeno. Statistični organi prostovoljno sodelujejo v sistemu zgodnjega opozarjanja, pri čemer je zagotovljena zaupnost poslovnih podatkov 5 .

Zaradi izboljšanja kakovosti kazalcev o proizvodnji v gradbeništvu in gradbenih dovoljenjih je Eurostat ustanovil e-projektno skupino, ki se je redno sestajala, da bi izmenjala dobre prakse in izboljšala razpoložljive metodološke smernice o teh kazalcih. Poleg tega je Eurostat podprl izboljšanje podatkov o gradbeništvu s subvencijami, namenjenimi nacionalnim statističnim organom.

V odziv na svetovno finančno krizo je bil leta 2010 ustanovljen Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), da bi nadziral finančne sisteme EU in preprečeval sistemska tveganja 6 . ESRB v okviru izvajanja svojih nalog izdaja opozorila in priporočila. Glede na priporočili ESRB/2016/14 in ESRB/2019/3 si je Eurostat prizadeval razviti kazalce o poslovnih nepremičninah; v tem kontekstu so bili kratkoročni statistični kazalci osredotočeni na kazalce o začetku gradnje, dokončanju dela in nezasedenih prostorih. Te nove statistične kazalce razvijajo projektne skupine, v katerih so strokovnjaki iz držav članic in ki prejemajo podporo za metodološko delo.

V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 so Eurostat in nacionalni statistični organi uvedli nove uteži za agregacijo indeksov kratkoročnih statističnih kazalcev leta 2018, pri čemer so kot bazno leto določili leto 2015.

3.Področje uporabe in skladnost z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih

Eurostat spremlja skladnost držav članic z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih glede pravočasnosti in popolnosti. Dvakrat na leto je za posamezno državo izračunana celovita ocena skladnosti, ki vključuje vse kazalce 7 . Na splošno ti rezultati spremljanja kažejo visoko stopnjo skladnosti z uredbo. Povprečna ocena v EU-27 je bila 1. aprila 2020 9,7 (od 10), pri čemer je veliko držav članic določbe izpolnjevalo v celoti. Kakovost podatkov kratkoročnih statističnih kazalcev se razvija na podlagi različnih vidikov kakovosti, opisanih v Kodeksu ravnanja evropske statistike 8 .

3.1.Natančnost, zanesljivost, skladnost in primerljivost

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1503/2006 9 so bile uvedene splošne opredelitve kratkoročnih statističnih kazalcev, da bi se zagotovili medsebojna skladnost in primerljivost podatkov. Eurostat in nacionalni statistični uradi tesno sodelujejo, da bi ohranili in izboljšali visoko stopnjo natančnosti, zanesljivosti in medsebojne skladnosti kratkoročnih statističnih kazalcev. Metodološki okvir, vzpostavljen z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih, se stalno izboljšuje na podlagi posvetovanj s tehničnimi strokovnjaki in posebnimi tematskimi projektnimi skupinami.

Kljub enotnim opredelitvam ni treba, da so pristopi k zbiranju statističnih podatkov v državah članicah enaki. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti ter nacionalnih razlik, na primer glede velikosti, gospodarske strukture in razpoložljivosti upravnih podatkov, lahko v skladu z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih države članice same odločajo o najučinkovitejših in najuspešnejših načinih zbiranja in obdelave podatkov.

Eurostat sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, da bi se primerljivost podatkov in metodologij povečala še zunaj Evropske unije.

3.2.Pravočasnost in točnost

Kratkoročni statistični kazalci so med prvimi uradnimi statističnimi podatki, ki kažejo najnovejši gospodarski razvoj. Uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih določa zelo kratke roke za predložitev nacionalnih podatkov Eurostatu 10 . V preglednici 2 so navedeni roki za predložitev podatkov Eurostatu (tretji stolpec) in ciljni datumi, ki jih je v svojem poročilu o informacijskih zahtevah v evropski monetarni uniji določil Ekonomsko-finančni odbor. V zadnjem stolpcu so navedeni sedanji roki za objavo (npr. s tematskimi sporočili za javnost in objavami v spletnih zbirkah podatkov).

Na splošno se pravočasnost kratkoročnih statističnih kazalcev lahko obravnava kot zelo dobra. Zamude običajno nastanejo le, kadar je zadnji dan roka za predložitev konec tedna ali državni praznik.

Uporabniki so o datumih objave sporočil za javnost obveščeni veliko vnaprej prek koledarja objav teh sporočil na spletnem mestu Eurostata 11 . V preteklih letih so se upoštevali vsi datumi, objavljeni v koledarju.

Preglednica 2: Pravočasnost – dnevi od konca referenčnega obdobja (a) do konca roka za predložitev, uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih, cilj Ekonomsko-finančnega odbora (EFC) in dejanska objava agregatov euroobmočja (2020)

(a)    Referenčno obdobje je obdobje, za katerega se zbirajo ali izračunavajo statistični rezultati in na katerega se torej nanašajo te vrednosti. Za kratkoročne statistične kazalce je to obdobje en mesec ali eno četrtletje.

(b)    Roki za predložitev podatkov Eurostatu v skladu z uredbo o kratkoročnih statističnih kazalcih; za manjše države lahko veljajo daljši roki.

(c)    Cilji, določeni v poročilu Ekonomsko-finančnega odbora o stanju v zvezi z zahtevami glede informacij v okviru EMU za leto 2020.

(d)    Dnevi od konca referenčnega obdobja do objave (npr. sporočila za javnost, objave podatkov).

3.3.Revizije kratkoročnih statističnih kazalcev

Da bi se upoštevali kratki roki za objavo, morajo prvi rezultati kratkoročnih kazalcev temeljiti na predhodnih, ocenjenih in nepopolnih podatkih. Po prvi objavi podatkov se rezultati raziskovanja revidirajo, ko so dodani prispevki podjetij, ki so podatke predložila z zamudo. Podatki so lahko revidirani tudi iz številnih drugih razlogov, vključno z desezoniranjem, primerjalnimi analizami, novimi in/ali boljšimi viri podatkov ter popravki napak ali metodološkimi spremembami. Obseg revizij je navadno precej omejen, zlasti na ravni agregatov EU in za euroobmočje.

Za oceno kakovosti prvih rezultatov štirih kratkoročnih statističnih kazalcev, objavljenih vsak mesec v sporočilu za javnost, se je analiza sprememb med prvo in drugo objavo mesečnih stopenj rasti nanašala na leta 2017, 2018 in 2019.

V preglednici 3 je prikazan povprečni obseg revizij stopenj rasti med prvo in drugo objavo (en mesec pozneje), kar zadeva agregate euroobmočja za štiri kratkoročne statistične kazalce, ki jih obravnava sporočilo za javnost (drugi stolpec). Ta vrednost je nič ali blizu nič, kar pomeni, da se revizije stopenj rasti navzgor in navzdol nevtralizirajo, kot kaže torej ni pomembne sistematične težnje k precenjevanju ali podcenjevanju rezultatov.

V absolutnem smislu (tretji stolpec) povprečne revizije znašajo od 0,1 odstotne točke za industrijske prodajne cene do 0,4 odstotne točke za proizvodnjo v gradbeništvu. Med posameznimi kazalci so razlike zaradi različnih metod zbiranja in revizije. Medtem ko industrijske prodajne cene pogosto sploh niso revidirane, so lahko proizvodni kazalci revidirani celo več let po prvi objavi.

Povprečne stopnje rasti (v absolutnem smislu ob drugi objavi) so navedene v četrtem stolpcu. V zadnjem stolpcu je prikazan odnos med revizijo stopnje rasti in samo stopnjo rasti (ob drugi objavi). Ta številka natančneje opisuje obseg revizij, saj je razlika, ali se revizija v višini x odstotnih točk uporabi za sorazmerno visoko ali sorazmerno nizko stopnjo rasti.

Preglednica 3: Obseg revizij za štiri glavne kratkoročne statistične kazalce, 2017–2019 (a)

(a)    Desezonirane stopnje rasti kazalcev za euroobmočje.

(b)    Razlike med stopnjami rasti ob drugi in prvi objavi, povprečje v obdobju 2017–2019.

(c)    Absolutne razlike med stopnjami rasti ob drugi in prvi objavi, povprečje v obdobju 2017–2019.

(d)    Razmerje med absolutno revizijo (tretji stolpec) in absolutno stopnjo rasti ob drugi objavi (četrti stolpec), povprečje v obdobju 2017–2019. Razlike izvirajo iz napak pri zaokroževanju.

Pandemija COVID-19 je v prvi polovici leta 2020 prinesla velike izzive za kratkoročne statistične kazalce. Zaradi omejitve gibanja in drugih ukrepov podjetja pogosto niso bila na voljo za zbiranje podatkov. Ocenjevanje je bilo še težje zaradi zmanjševanja in povečevanja gospodarske dejavnosti, kakršnih še ni bilo. S podaljševanjem rokov za oddajo davčnih poročil in podobnimi ukrepi za zmanjšanje obremenitve podjetij se je zmanjšala razpoložljivost upravnih podatkov za statistiko. Eurostat je zagotovil pomoč nacionalnim statističnim organom, tako da je organiziral spletni sestanek, da bi se obravnavale težave in rešitve ter zagotovile metodološke smernice o vprašanjih, kot so ocene in ravnanje v primeru manjkajočih podatkov. Objava kratkoročnih podatkov kljub težavam ni bila močno ovirana in upoštevali so se vsi roki za objavo.

V preglednici 4 je pregled revizij podatkov za obdobje od marca 2020 do junija 2020. Razvidno je, da so se revizije v absolutnem smislu povečale, pri prvih objavah pa je v primerjavi z drugimi objavami mogoče opaziti splošno težnjo, ki kaže na previdne prve ocene, ko so se kratkoročni statistični kazalci med pandemijo COVID-19 močno zmanjšali. Glede na povečanje absolutnih stopenj sprememb kazalcev se je uspešnost revizij v tem obdobju celo izboljšala.

Preglednica 4: Obseg revizij za štiri glavne kratkoročne statistične kazalce od marca 2020 do junija 2020 (a)

(a)    Desezonirane stopnje rasti kazalcev za euroobmočje.

(b)    Razlike med stopnjami rasti ob drugi in prvi objavi, povprečje v obdobju od marca 2020 do junija 2020.

(c)    Absolutne razlike med stopnjami rasti ob drugi in prvi objavi, povprečje v obdobju od marca 2020 do junija 2020.

(d)    Razmerje med absolutno revizijo (tretji stolpec) in absolutno stopnjo rasti ob drugi objavi (četrti stolpec), povprečje v obdobju od marca 2020 do junija 2020. Razlike izvirajo iz napak pri zaokroževanju.

3.4.Dostopnost, jasnost in razpoložljivost metapodatkov

Eurostat v zvezi s kratkoročnimi statističnimi kazalci objavi 48 sporočil za javnost na leto, tj. mesečna sporočila za javnost za štiri glavne kazalce (industrijsko proizvodnjo, industrijske prodajne cene, proizvodnjo v gradbeništvu in obseg trgovine na drobno). V preteklih letih so bila vsa sporočila za javnost objavljena v roku.

Vsi evropski kratkoročni statistični podatki so dostopni na spletnem mestu Eurostata in so brezplačni. Oddelek, namenjen kratkoročnim statističnim kazalcem 12 , omogoča dostop do celotne zbirke podatkov o kratkoročnih statističnih kazalcih in številnih predhodno opredeljenih statističnih tabel. Poleg tega namenski oddelek daje informacije o pravni podlagi kratkoročnih statističnih kazalcev in vsebuje številne metodološke publikacije. Prek namenskega oddelka je mogoč dostop tudi do metapodatkov za agregate EU in nacionalnih metapodatkov o različnih kratkoročnih statističnih kazalcih, ki so bili pred kratkim dopolnjeni za kazalce kakovosti in uspešnosti.

Jedrnati članki o vseh kratkoročnih statističnih kazalcih in številni članki o metodoloških ozadjih so objavljeni na spletnem mestu Statistics Explained, tj. spletni platformi, ki deluje po načelu wiki 13 .

4.Trenutni stroški za statistični sistem in obremenitev podjetij

Merjenje stroškov (za statistične sisteme za zbiranje, obdelavo in objavo podatkov) in obremenitve (za podjetja, ki zagotavljajo podatke), ki izvirajo iz kratkoročnih statističnih kazalcev, se je pokazalo za zelo težko. Skladno z načelom subsidiarnosti statistični inštituti uporabljajo različne metode za zbiranje in pripravo podatkov. Viri podatkov se tako razlikujejo: nekatere države uporabljajo podatke raziskovanj, druge se opirajo na sekundarne upravne vire, tretje pa celo uporabljajo raziskovanja in upravne podatke skupaj. Razlikujejo se tudi metode raziskovanja in orodja za zbiranje podatkov. Zato je pri vsaki primerjavi ocen stroškov in obremenitve med državami članicami potrebna kar največja previdnost. Prav tako je treba pri ocenjevanju stroškov in obremenitve za kratkoročne statistične kazalce upoštevati koristi, saj ti podatki zagotavljajo pomembne vhodne podatke za drugo statistiko (zlasti nacionalne račune).

Podatki držav članic o obremenitvi zaradi zbiranja te statistike so pokazali, da morajo podjetja v povprečju porabiti približno 20 minut na mesec, da izpolnijo statistične zahteve glede podatkov o proizvodnji (proizvodnja in gradbeništvo), medtem ko je podatke o prometu lažje zagotoviti (5 do 10 minut na mesec), za zagotavljanje podatkov o cenah pa je potrebnih približno 15 minut na mesec. Te številke so kljub temu le grobe okvirne vrednosti, saj so razlike med državami članicami lahko precej velike.

5.Prihodnji razvoj na področju kratkoročnih statističnih kazalcev

V zadnjih dvajsetih letih se je delež tržnih storitev (razen bančnih in zavarovalniških) povečal s 43,0 % na 47,6 % 14 . Eurostat je za ustrezno predstavitev tega povečanega pomena storitvenega sektorja v kratkoročnih statističnih kazalcih v sodelovanju z državami članicami in po temeljitem posvetovanju s ključnimi uporabniki pripravil predlog za celovito razširitev in izboljšavo zakonodajne podlage za kratkoročne statistične kazalce, da bi bili storitveni sektorji bolje zajeti.

Nove zahteve glede kratkoročnih statističnih kazalcev podjetij so del Uredbe (EU) 2019/2152 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1197 15 .

V skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 bo v sklop kratkoročnih statističnih kazalcev od januarja 2021 vključen zlasti kazalec (obsega) proizvodnje v storitvenih panogah (razen za finančne in javne storitve). Poleg tega bo razširjen obseg storitvenih panog, na katere se nanašajo različni kratkoročni statistični kazalci. Novi kazalec obsega storitev (IOS) bo imel mesečno referenčno obdobje in bi moral biti na voljo 60 dni po referenčnem obdobju. Poleg boljše zajetosti storitvenih panog bodo kratkoročni statistični kazalci racionalizirani in bolj usklajeni tudi z več drugih vidikov, na primer glede rokov za predložitev, uporabe statističnih enot in opredelitve razredov velikosti držav. Vse spremembe se bodo začele uporabljati z začetkom referenčnega obdobja januarja 2021 ali s prvim četrtletjem leta 2021.

Spremembe bodo zagotovile, da bodo kratkoročni statistični kazalci še naprej pravilno in ustrezno merili dogodke v poslovnih ciklih v hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju.

V skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2019/2152 bo uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih razveljavljena z učinkom od 1. januarja 2024.

(1)    UL L 162, 5.6.1998, str. 1.

(2)    COM(2003) 36 final z dne 29.1.2003; COM(2008) 340 final z dne 9.6.2008; COM(2011) 329 final z dne 8.6.2011; COM(2014) 381 final z dne 26.6.2014 in COM(2017) 411 final z dne 2.8.2017.

(3)

      Uredba (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 327, 17.12.2019, str. 1).

(4)    Izvirni seznam PEEI je bil oblikovan leta 2002 (Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o statistiki za euroobmočje (COM(2002) 661 final z dne 27.11.2002).

(5)       https://ec.europa.eu/eurostat/web/economic-globalisation/early-warning-system (na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).

(6)       https://www.esrb.europa.eu/home/html/index.en.html .

(7)      Pri oceni skladnosti se obravnavata zlasti popolnost in pravočasnost sporočanja nacionalnih podatkov. Ocena je odvisna od tega, ali so podatki popolnoma skladni, skoraj popolnoma skladni, pri čemer manjkajo manj pomembni elementi, delno skladni ali večinoma neskladni.

(8)    Kodeks ravnanja evropske statistike je na voljo na: http://ec.europa.eu/eurostat/web/quality/european-statistics-code-of-practice .

(9)    Uredba Komisije (ES) št. 1503/2006 z dne 28. septembra 2006 o izvajanju in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih v zvezi z opredelitvijo spremenljivk, seznamom spremenljivk in pogostostjo zbiranja podatkov (UL L 281, 12.10.2006, str. 15).

(10)

   Prvotni roki iz Uredbe (ES) št. 1165/98 so bili dodatno skrajšani z Uredbo (ES) št. 1158/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih (UL L 191, 22.7.2005, str. 1).

(11)    Koledar je na voljo na: http://ec.europa.eu/eurostat/web/short-term-business-statistics/overview (na voljo le v angleščini, francoščini in nemščini).

(12)     http://ec.europa.eu/eurostat/web/short-term-business-statistics/overview (na voljo le v angleščini, francoščini in nemščini).

(13)     http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Short-term_business_statistics (na voljo le v angleščini).

(14)    EU-27, obsegi, povezani z verigo bruto dodane vrednosti, Eurostat, nacionalni računi, lastni izračuni.

(15)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1197 z dne 30. julija 2020 o določitvi tehničnih specifikacij in ureditev v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 271, 18.8.2020).