EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021AR0051

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt

COR 2021/00051

UL C 300, 27.7.2021, p. 69–75 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.7.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 300/69


Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt

(2021/C 300/13)

Poročevalec:

Jan TREI (EE/EPP), član lokalne skupščine: občinski svet, Viimsi

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju

COM(2020) 784 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja načrt Evropske komisije, da racionalizira podporo avdiovizualnemu in medijskemu sektorju ter opozori na potrebe lokalnih in regionalnih medijev po vsej EU v času gospodarskega okrevanja, ekologizacije in digitalizacije;

2.

se zavzema za dialog z generalnim direktoratom Komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CNECT) o izvedbenih ukrepih, predvidenih za izvajanje akcijskega načrta v praksi; v zvezi s tem opozarja na potrebo po sinergijah med skladi in predpisi na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

3.

si bo prizadeval izboljšati svojo prepoznavnost kot politični akter na tem področju v razmerju do drugih institucij EU, sektorskih in lokalnih/regionalnih deležnikov ter splošne javnosti, da bi povečal obseg razpoložljivih informacij in strokovnega znanja ter politična priporočila OR usmeril na različne ravni upravljanja;

4.

poudarja, da so v številnih državah članicah regije pristojne za regulacijo in podpiranje medijskega in kulturnega sektorja, v drugih državah članicah pa je medijska politika v pristojnosti države, medtem ko je pristojnost za kulturno politiko razdeljena med lokalno, regionalno in državno ravnjo;

5.

poudarja, da je pri usklajevanju podpore medijskemu sektorju na vseh ravneh upravljanja nujno tesno partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

6.

pozdravlja napovedano pobudo „NEWS“ v podporo sektorju novičarskih medijev, ki bo zavarovana z jamstvom InvestEU, posebna pozornost pa bo namenjena lokalnim in regionalnim medijem;

7.

je prepričan, da bo imel akcijski načrt velik učinek na lokalni in regionalni ravni, saj je gospodarska, tehnična in ustvarjalna vzdržnost medijskega pluralizma odvisna od številnih lokalnih in regionalnih medijev ter institucij, vključenih v vrednostno verigo, regulativni nadzor in medsektorsko sodelovanje v produkcijskem, medijskem in avdiovizualnem sektorju;

8.

priznava poseben pomen regionalnih in celo lokalnih inovacijskih strategij in pametne specializacije v avdiovizualnem in medijskem sektorju, saj prinašajo inovativne rešitve in imajo učinke prelivanja na druga ključna področja javne politike in gospodarske dejavnosti (izobraževanje, znanja in spretnosti ter zdravje);

9.

poziva Evropsko komisijo, naj pri oblikovanju konkretnih instrumentov in ukrepov v okviru akcijskega načrta pristojne organe držav članic EU spodbuja, naj kar najbolj pojasnijo in uskladijo finančno pomoč, ki je v ustreznih programih EU, zlasti v instrumentih za okrevanje, na voljo posebej za lokalne in regionalne medije; namerava prispevati k temu, da bodo te informacije prišle do ustreznih regionalnih in lokalnih akterjev;

10.

poziva Evropsko komisijo, naj v okviru prihodnjih evropskih forumov novičarskih medijev in pobud v zvezi z obeti v evropskem medijskem sektorju posebno pozornost nameni zagotavljanju čim širše zastopanosti in vključenosti lokalnih in regionalnih medijev;

11.

posebej poudarja nujnost podpiranja malih in srednjih podjetij v avdiovizualnem in medijskem sektorju ter se zavzema za to, da se jih vključi v posvetovanje ter nadaljnji razvoj pobud, kot so tržni portal v okviru sklopa MEDIA in laboratoriji za ustvarjalne inovacije, da bi podprli zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi;

12.

opozarja, da so vsaj še v prehodnem obdobju posebej pomembni tiskani časopisi in oglasniki, ki jih zlasti starejši ne želijo nadomestiti z elektronskimi publikacijami, ter da je treba založnikom pod finančno vzdržnimi pogoji še naprej omogočati dostavo časopisov, zlasti na podeželskih območjih;

13.

poziva, naj se posebna pozornost nameni skupnostnim medijem kot „tretjemu sektorju“ radiodifuzije (pri tem gre praviloma za samoorganizirane, participativne in neprofitne medije, namenjene lokalnim geografskim skupnostim in/ali interesnim skupinam). Vse ravni upravljanja poziva, naj ustrezno priznajo njihovo vlogo;

14.

obžaluje, da se ne upošteva poseben položaj majhnih držav (trgov), ki je povezan s posebnimi okoliščinami, zlasti v povezavi z jeziki manjšin v EU in neevropskimi jeziki migrantov;

15.

poziva Evropsko komisijo, naj nameni posebno pozornost in podporo javnim in zasebnim medijem ter avdiovizualnemu sektorju, ki ustvarjajo vsebine in produkcijo, delajo in ponujajo svoje storitve v drugih uradnih jezikih in jezikih manjšin v evropskih regijah, s tem pa prispevajo k standardizaciji teh jezikov in spoštovanju kulturne raznolikosti regij ter zagotavljanju jezikovnih pravic njihovih prebivalcev. Takšna podpora, ki bi jo bilo treba zagotoviti v obliki posebnega financiranja za te medije, je zlasti potrebna, da se jim omogoči digitalni prehod in s tem zagotovi njihova prisotnost in obstoj v digitalnem okolju;

16.

pozdravlja ukrepe, namenjene podpori in poudarjanju pomembne vloge, ki jo imajo dejavnosti javnih radiotelevizijskih organizacij na regionalni in lokalni ravni;

17.

predlaga, naj Evropska komisija pripravi konkretne ukrepe za podpiranje regionalnih in lokalnih medijev s sredstvi EU v naslednjem obdobju (2021–2027);

Splošna ocena akcijskega načrta

18.

opozarja, da se ne sme pozabiti na pomen vlaganja v računalniško pismenost, ki je predpogoj za uporabo digitalnih medijev;

19.

obžaluje, da ukrepi politike v korist lokalnih novičarskih medijev podjetjem doslej niso dovolj obsežno omogočili izvajanja sprememb, odpiranja novih poti ter razvoja in vzpostavitve vzdržnih poslovnih in dohodkovnih modelov za digitalno preobrazbo;

20.

ugotavlja, da deset ukrepov akcijskega načrta vsebinsko ustreza številnim potrebam tega sektorja in da se lahko uporabijo tudi za podporo razvoja lokalnih in regionalnih medijev; vendar ugotavlja, da v akcijskem načrtu niso izrecno priznane pristojnosti regionalnih oblasti več držav članic EU na področju medijev in avdiovizualnega sektorja;

21.

zlasti priporoča, naj se v celoti priznajo lokalne in regionalne pristojnosti ter olajša sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v strukturiranem dialogu o konkretnih ukrepih akcijskega načrta, zlasti ukrepih 1 in 7;

22.

meni, da lahko dobro zasnovani predpisi in strategija skupaj s prilagojenimi podpornimi ukrepi ustvarijo okolje, ki lokalnim in regionalnim medijem omogoča, da se uspešno spopadejo z izzivi gospodarskega okrevanja, ekologizacije podjetništva in digitalizacije;

23.

poudarja, da ni dovolj, da se sektorju omogoči financiranje produkcije in distribucije vsebin; politika EU bi morala tudi priznati, da avdiovizualnega in medijskega sektorja ni mogoče regulirati na enak način kot druge sektorje; poudarja, da je na ravni EU potrebna politika, ki bo evropskemu medijskemu sektorju omogočila nadaljnjo produkcijo konkurenčnih vsebin v pravičnem digitalnem okolju;

24.

poziva, naj se zagotovita trajni učinek akcijskega načrta in celovita politika EU za medijski sektor, ki združuje regulativno, konkurenčno in davčno politiko s skladi in programi EU, da bi spodbudili inovacije in ustvarili enake konkurenčne pogoje za evropske medije ob hkratnem varovanju temeljnih evropskih vrednot spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Dosledno spoštovanje teh vrednot bi moralo biti predpogoj za dostop evropskih medijev do sredstev EU;

25.

meni, da je pomembno zagotoviti močno pluralistično, gospodarsko vzdržno, inovativno, neodvisno in zanesljivo evropsko medijsko okolje, ki dosega vse dele družbe. To je za Evropsko unijo in njene demokracije, pa tudi za državljane, potrošnike in podjetja izrednega pomena. Pri tem gre tudi za vprašanje socialne kohezije;

26.

poudarja, da so lokalni in regionalni mediji v primerjavi z mednarodnimi spletnimi platformami pogosto v slabšem položaju. OR je prepričan, da se mora EU za rešitev vrste problemov (vključno z asimetričnostjo informacij in dostopom do podatkov) temu vprašanju bolj podrobno posvetiti, saj vertikalna integracija spletnih platform skupaj z njihovo funkcijo vratarja resno ovira učinkovit dostop do storitev in vsebin ter njihovo izbiro. Zato je po mnenju Odbora treba v prihodnjih direktivah EU vzpostaviti mehanizme, s katerimi se bo poskrbelo, da platforme v svoje ponudbe vključujejo lokalne in regionalne medije, ki jih priznavajo državne ali regionalne oblasti. Dajanje prednosti lastnim storitvam (angl. self-preferencing) resno ogroža pluralizem in lojalno konkurenco;

27.

poudarja, da so svoboda, pluralizem in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev bistveni elementi svobode izražanja in pravice do obveščenosti in da so ključni za demokratično delovanje EU in njenih držav članic, ter v zvezi s tem ceni delo neodvisnih nadzornikov, kot je evropsko središče za svobodo tiska in medijev v Leipzigu;

Gospodarski vidiki

28.

opozarja, da se neodvisni lokalni in regionalni mediji ne glede na svoj poslovni model stalno soočajo s finančnimi problemi na trgu ter da se njihov položaj s pandemijo COVID-19 še poslabšuje;

29.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo razdrobljen avdiovizualni trg držav članic EU še naprej oviral izkoriščanje tržnih prednosti, ki jih ponujata tehnologija in velikost;

30.

izraža zadovoljstvo, da so se nekatere države članice EU nedavno odločile vložiti znatna sredstva v podporo lokalnemu in regionalnemu novinarstvu;

31.

ponovno poudarja strateški pomen avdiovizualnega sektorja in medijev za evropsko gospodarstvo in njegovo okrevanje po krizi; pozdravlja namero Evropske komisije, da to področje razvije z vidika industrijske politike, pri čemer se bo oprla na dialog o inovacijah s sektorjem in namensko platformo za kapitalske naložbe;

32.

ugotavlja, da je smiselno izmeriti in oceniti teritorialne učinke podpiranja medijev in avdiovizualnega sektorja (vključno z možnostmi za razvoj podeželja), zlasti učinke teh ukrepov na ustvarjanje delovnih mest v medijskih centrih. Ti ukrepi bi lahko vplivali tudi na razvoj podeželja, če bi bile hkrati na voljo bolj ciljno usmerjene možnosti, ki bi jih ustvarili v okviru načrtov za okrevanje;

33.

poudarja, da so kinematografi posebej pomembni kot dostopna in zlasti na podeželskih območjih pogosto edina kulturna ponudba, opozarja, da je imelo večmesečno zaprtje zaradi pandemije COVID-19 zelo hude posledice za kinematografe, ter meni, da je treba za ohranitev evropske kinematografske krajine filme najprej primerno dolgo ekskluzivno predvajati v kinematografih, preden se nadalje izkoriščajo na mednarodnih platformah za video na zahtevo;

34.

poziva k spodbujanju sodelovanja in mreženja na evropski ravni med lokalnimi in regionalnimi avdiovizualnimi in medijskimi akterji, pa tudi med organi javne uprave, z namenom izvajanja skupnih projektov, razvijanja sinergij in izmenjave najboljših praks;

35.

pozdravlja nedavne politične pobude EU za premostitev vrzeli med sredstvi, namenjenimi tehnološkim inovacijam, ter kulturnimi in ustvarjalnimi vidiki avdiovizualnega in medijskega sektorja;

36.

še posebej pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija predlagala povečanje obsega naložb v podporo medijskemu prostoru, in sicer z dodelitvijo 61 milijonov EUR iz programa Ustvarjalna Evropa 2021–2027 za kakovostno novinarstvo, svobodo medijev, medijsko pismenost in pluralnost medijev;

37.

pozdravlja tudi, da je v akcijskem načrtu predvideno novo interaktivno orodje, ki medijskim podjetjem zagotavlja informacije o različnih instrumentih podpore; lokalnim in regionalnim oblastem priporoča, naj promovirajo instrumente podpore, ki so na voljo posebej za lokalne in regionalne medije;

38.

poudarja, da je pomembno privabljati strokovno usposobljeno delovno silo na področju avdiovizualne medijske produkcije in da je te že zdaj premalo, zlasti na področju tehničnih filmskih poklicev; v zvezi s tem se zavzema tudi za možnosti financiranja v okviru sklopa MEDIA programa Ustvarjalna Evropa;

39.

se v zvezi s preureditvijo podpore za festivale v okviru sklopa MEDIA programa Ustvarjalna Evropa 2021–2027 zavzema, naj se festivali tudi v prihodnje dolgoročno podpirajo posamično in ne samo v evropskih mrežah, da bi ohranili njihovo individualnost in kakovost;

40.

v zvezi z ukrepom 1 akcijskega načrta priporoča močan krajevni pristop ter tesno partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi; v zvezi s tem predlaga, naj se Evropsko komisijo obvešča o primerih dobre prakse, da bi povezali te ukrepe ter jih vključili v načrte za okrevanje in akcijske načrte držav članic EU;

Lokalni in regionalni mediji

41.

poudarja, da imajo lokalni novičarski mediji pomembno vlogo v javnem življenju in politični razpravi, saj krepijo politično znanje in participacijo. Neodvisni lokalni novičarski mediji so steber demokracije v družbi;

42.

se strinja, da mora biti zaščita raznolikosti in neodvisnosti medijev osrednji politični cilj, ki ga je treba poudariti tudi v akcijskem načrtu;

43.

poudarja, da je naloga lokalnih medijev med drugim ta, da prebivalce s kakovostnim, celovitim in kritičnim poročanjem o oblasteh in javnih zadevah objektivno in točno obveščajo, da si lahko o tem ustvarijo mnenje. Lokalni mediji predstavljajo svojo regijo in ljudem pomagajo razumeti, da so del skupnosti ter da jih povezuje skupni vir lokalnih novic in več kot le geografska bližina;

44.

obžaluje, da v nasprotju z gosto poseljenimi mestnimi območji, za katera so značilni tradicionalni lokalni mediji in digitalne platforme, na redko poseljenih območjih pogosto ni ne tradicionalnih ne digitalnih lokalnih medijev. Zato imajo nekatera območja danes le slabo medijsko pokritost ali pa je sploh nimajo;

45.

ponovno poudarja, da so novice in kulturni programi na lokalni in regionalni ravni v vsej Evropi osrednja tema regionalnih javnih medijskih organizacij. Regionalni javni mediji prispevajo k medijski pluralnosti v regijah, spodbujajo pa tudi vključevanje javnosti v dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter kulturnih in socialnih organizacij;

46.

je trdno prepričan, da morajo biti regionalni javni mediji dostopni državljanom prek vseh komunikacijskih kanalov – radia, televizije in interneta, pa tudi platform, ki ponujajo radijske in televizijske storitve na teh območjih, – da lahko ohranijo svojo relevantnost in še naprej izpolnjujejo svojo temeljno funkcijo. Glede na specifične okoliščine v posamezni državi članici je pomembno tudi zagotoviti, da regionalni mediji vsebine razširjajo prek vseh možnih kanalov, vključno s kabelsko, digitalno prizemno televizijo, satelitsko televizijo in internetom;

47.

predlaga, da bi na lokalni in regionalni ravni številne ukrepe akcijskega načrta okrepili, zlasti ukrep 1, v kolikor bi bile predvidene naložbe v krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev;

Inovacije in tehnologija

48.

ponovno poudarja, da lahko digitalizacija pomaga pritegniti novo občinstvo, uporabiti nekonvencionalne vsebine, zagotoviti nove storitve lokalnim in regionalnim medijem ter spodbujati medregionalno kulturno sodelovanje; meni, da le digitalizacija v vseh sektorjih prinaša povsem nov potencial za prelomne poslovne modele ter inovativne digitalne storitve in produkte, vendar se boji, da bi bili stroški te preobrazbe za lokalne in regionalne oblasti lahko previsoki;

49.

opozarja, da je treba zmanjšati digitalni razkorak med mesti in podeželjem, da bodo na podeželju sploh na voljo digitalni mediji in da bodo imeli njegovi prebivalci dostop do vseh razpoložljivih informacij;

50.

ugotavlja, da je medijski sektor v središču revolucije na področju podatkov, umetne inteligence in blokovnih verig, ki se odvija trenutno in ne pozna meja; meni, da bi mediji lahko odigrali pomembno vlogo pri preskušanju in izvajanju etičnih smernic, ki jih je razvila strokovna skupina Komisije za umetno inteligenco, ter pri prilagajanju teh smernic za medijski sektor;

51.

se zaveda, da sta evropska kultura in kinematografija neločljivo povezani z evropsko identiteto. Dobro delujoča in pluralistična medijska krajina je po vsej EU odločilnega pomena za ohranjanje in promocijo evropskih vrednot in evropskega načina življenja. Vsaka medijska krajina je odvisna od tega, ali se pri izvajanju načrtov EU za okrevanje določijo uravnotežene prednostne naloge. Na primer tako, da se zagotovi tesnejša povezava med avdiovizualno in medijsko politiko EU na eni strani ter raziskavami in inovacijami na drugi;

52.

poudarja vlogo, ki jo ima lahko avdiovizualna industrija pri spodbujanju lokalnega in regionalnega turizma, zlasti na podeželju, s povečevanjem in ustvarjalno promocijo njegove privlačnosti ter spodbujanjem trajnostnega turizma in gospodarskega razvoja;

53.

pozdravlja dejstvo, da bo glavni ukrep akcijskega načrta na področju podatkovne infrastrukture zagotovil sinergije s programoma Obzorje Evropa in Digitalna Evropa. To bo spodbudilo inovacije in ustvarjalnost ter omogočilo nediskriminatoren dostop do vseh vrst medijev – tako javnih kot komercialnih, tako velikih kot malih; poudarja, da bi morale biti te sinergije na voljo tudi lokalnim in regionalnim medijem ne glede na njihovo lastniško strukturo in strukturo upravljanja. V zvezi s tem bi bilo treba v evropski informacijski in avdiovizualni produkciji sistematično zahtevati naložbe v tehnologije, kot so večjezično podnaslavljanje, sinhronizirano tolmačenje v znakovni jezik in zvočni opis;

54.

meni, da ima program Obzorje Evropa med drugim vlogo pri podpiranju medijskih komponent odprtokodne infrastrukture: v njej vidi predpogoj za uspešne inovacije ne le v smislu tehnologije, temveč tudi v zvezi z novimi poslovnimi modeli in njihovim uvajanjem v vseh vrstah medijev;

55.

meni, da bi bilo treba v vseh ustreznih programih financiranja EU (Ustvarjalna Evropa, Erasmus+, Obzorje 2020 itd.) primerno prednostno obravnavati razvojne potrebe, kar zadeva digitalna znanja in spretnosti v avdiovizualnem in medijskem sektorju na lokalni in regionalni ravni. Digitalna znanja in spretnosti bi morali presegati osnovna znanja in spretnosti na področju IKT ter obsegati tudi medijsko in informacijsko pismenost;

56.

poziva, naj se na lokalni in regionalni ravni zagotovi ciljno usmerjena podpora, da bi poleg evropskih tehnoloških središč ustanovili evropska središča za medijsko tehnologijo, ki bi se osredotočala na usposabljanje medijskih akterjev, med drugim o dostopanju do razpoložljivih finančnih sredstev, tudi sredstev za okrevanje, in o neodvisnosti medijev. S tem bi omogočili izvedbo pilotnih pobud in razširjanje inovativnih evropskih rešitev;

Neodvisnost medijev, verodostojnost in okrepljena pravica državljanov do soodločanja

57.

meni, da je v zdravstveni krizi, kot je pandemija COVID-19, dostop do zanesljivih informacij izredno pomemben; poudarja, da tako javni kot zasebni mediji med pandemijo s kakovostno in količinsko raznovrstnimi storitvami ponujajo informativne, dokumentarne, zabavne ter izobraževalne in kulturne vsebine na lokalni, regionalni in državni ravni ter tako pomembno prispevajo k spopadanju z izzivi krize; opozarja na naslednje temeljne probleme: dostop do informacij javnih organov, dostop do interneta, zaščita in podpiranje neodvisnih medijev, dezinformacije na področju javnega zdravja in spremljanje javnega zdravja;

58.

ponovno poudarja, da je treba glede na nevarnost dezinformacij na vseh upravnih ravneh izvajati ukrepe za podporo dela preverjevalcev dejstev in spodbujanje medijske pismenosti prebivalstva;

59.

opozarja na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki med drugim izrecno poziva k svobodi medijev, medijskemu pluralizmu in spoštovanju temeljnih pravic; poudarja, da finančni pritisk, ki ogroža obstoj poklicnega novinarstva na spletu, pomeni resno grožnjo za svobodo medijev; pričakuje, da bo Evropska komisija ob upoštevanju regulativne pristojnosti držav članic za varovanje medijskega pluralizma akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih uporabila za odpravo nepravilnosti v delovanju trga in izboljšanje neuravnoteženega odnosa med tehnološkimi velikani in novičarskimi podjetji;

60.

poudarja, da verodostojnost medijev temelji na njihovi neodvisnosti in svobodi izražanja. To je v nasprotju s situacijo, v kateri lahko vladni ali nevladni organ sam odloča o verodostojnosti vsebin, izvajanju nadzora nad dostopom na platformah in zadržanju vsebin;

61.

v zvezi s posameznimi ukrepi iz akcijskega načrta poudarja zlasti vključevanje državljanov in koristi za državljane, ki sta glavni merili za podpiranje projektov, pa tudi izboljšanje medijske pismenosti javnosti, zlasti mladih;

62.

meni, da je treba z razširjanjem medijske in informacijske pismenosti zatirati dezinformacije in državljanom pomagati, da se bodo znašli v okolju digitalnih medijev, ter spodbujati medijski ekosistem s kakovostnimi vsebinami in etično samoregulacijo v boju proti dezinformacijam in lažnim novicam;

63.

pozdravlja dejstvo, da so državljani v središču akcijskega načrta, zlasti kar zadeva pravico dostopa do pluralističnega, raznolikega in neodvisnega medijskega okolja, tudi na regionalni in lokalni ravni;

64.

poudarja, da bi morala biti v interesu neodvisnosti medijev vsaka finančna podpora medijem predvsem začasna rešitev, ki mora biti resnično univerzalna. Selektivne subvencije bi morale biti omejene, da se ohrani svobodno, tržno financirano novinarstvo. Če pa bodo sprejeti izredni ukrepi, se je treba skrbno izogibati izkrivljanju trga in zaščititi neodvisnost medijev;

65.

meni, da bi morala skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) pri krepitvi medijske ozaveščenosti spodbujati izmenjavo izkušenj in dobre prakse, zlasti kar zadeva dejavnosti na področju podpore, raziskav, ozaveščanja, sodelovanja in ocenjevanja, ki jih izvajajo neodvisni nacionalni regulativni organi, pa tudi oblike sodelovanja med nacionalnimi regulativnimi organi, ponudniki medijskih storitev in izobraževalnimi ustanovami;

Regulativni okvir

66.

poziva Evropsko komisijo, naj udejanji svojo zavezanost dobro delujočemu evropskemu medijskemu trgu; meni, da uspešna rešitev tega problema lahko presega zakonodajo o podatkih, saj vključuje tudi dejavno uporabo nacionalnih in evropskih instrumentov politike konkurence, da bi na primer preprečili omejevanje dostopa do pomembne infrastrukture za nove tržne akterje v Evropi;

67.

ponavlja, da bi morala politika EU na področju avdiovizualnih medijev temeljiti na celostni viziji preostalih možnosti ukrepanja na vseh drugih področjih, povezanih z mediji, kot so konkurenca, avtorske pravice, podatki itd. Za oblikovanje politik EU na področju avdiovizualnega in medijskega sektorja je potreben bolj horizontalen pristop; poziva k podrobnejši dolgoročni viziji za avdiovizualni sektor in celoten medijski sektor v Evropi;

68.

poudarja, da je potreben poseben regulativni pristop k podatkovni politiki za evropski enotni digitalni trg, da bi bila širitev poslovanja močnih mednarodnih spletnih platform videa na zahtevo v korist vsem Evropejcem;

69.

poziva k podrobnejši politiki EU, da bi dejansko ustvarili enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev. To vključuje predpise o souporabi podatkov, spremljanju konkurence in davčnih ugodnostih. Za manjše tržne akterje v tem sektorju je treba določiti izjeme, da bi izboljšali raznolikost vsebin in lokalne produkcije;

70.

verjame v koristi tesnejšega usklajevanja politik na ravni EU med aktom o digitalnih storitvah, akcijskim načrtom za demokracijo in akcijskim načrtom za medije: njihov cilj bi moral biti enak – tehnološko napreden, etičen in finančno trden evropski ekosistem, ki je konkurenčen v mednarodnem merilu;

71.

se strinja z Evropsko komisijo, da bosta izboljšan dostop do avdiovizualnih vsebin in njihovo razširjanje koristila večjemu čezmejnemu povpraševanju (tudi v obmejnih regijah) in jezikovnim manjšinam, zato ju je treba podpreti s politikami EU. Geografsko blokiranje bi bilo treba še bolj omejiti in zmanjšati, da bi se sektor v vsej EU lahko bolj prosto razvijal;

Upravljanje

72.

zlasti v zvezi z ukrepom 1 akcijskega načrta meni, da sta močan krajevni pristop in tesno partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi učinkovito sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev;

73.

je pripravljen sodelovati z Evropsko komisijo pri oblikovanju izvedbenih ukrepov na podlagi tega akcijskega načrta, da bi lokalni in regionalni mediji po vsej EU imeli kar največje možnosti.

V Bruslju, 7. maja 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS


Top