EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.4.2020
COM(2020) 176 final
2020/0068(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o posebnih in začasnih ukrepih zaradi izbruha COVID-19 glede veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odloga nekaterih rednih preverjanj in usposabljanja na nekaterih področjih prometne zakonodaje
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Cilj tega osnutka uredbe je določiti posebne in začasne ukrepe glede obnovitve in podaljšanja obdobja veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odložitve nekaterih rednih preverjanj in usposabljanj v odziv na izredne razmere, ki jih je povzročil izbruh COVID-19 na področju cestnega in železniškega prometa ter prometa po celinskih plovnih poteh in pomorske varnosti.
Izbruh COVID-19 in z njim povezana javnozdravstvena kriza pomenita izziv brez primere za države članice ter veliko breme za nacionalne organe, državljane EU in gospodarske subjekte, vključno zlasti v prometnem sektorju. Kriza zaradi COVID-19 je povzročila izredne razmere, ki vplivajo na običajne dejavnosti pristojnih organov v državah članicah in delo prevoznih podjetij, kar zadeva upravne formalnosti, ki jih je treba opraviti v različnih prometnih sektorjih. Teh okoliščin ob sprejetju ustrezne zakonodaje Unije ni bilo mogoče razumno predvideti.
Zaradi javnih ukrepov, ki so potrebni zaradi izbruha COVID-19, prevozniki in druge zadevne osebe v mnogih primerih ne morejo opraviti potrebnih formalnosti ali postopkov za zagotovitev skladnosti z nekaterimi določbami prava Unije v zvezi z obnovitvijo, podaljšanjem ali nadaljnjo veljavnostjo potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil. Poleg tega iz istih razlogov pristojni organi držav članic morda ne morejo izpolniti obveznosti iz prava Unije in zagotoviti obdelave ustreznih zahtev prevoznikov pred iztekom veljavnih rokov.
Primer tega so vozniška dovoljenja, tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnih vozil, dovoljenja in licence Skupnosti ter potrdila za voznike za zagotavljanje storitev cestnega prevoza blaga, enotna varnostna spričevala ali pooblastila v železniškem prometu, potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna ali ocene varnosti v pristaniščih itd. Zelo verjetno pravočasno podaljšanje ali obnovitev potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil, ki bi v skladu s pravom Unije sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, ne bi bila mogoča.
Da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, visoko raven prometne varnosti in pravno varnost ter preprečili morebitne motnje na trgu, je treba sprejeti začasne določbe za podaljšanje potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil, ki bi sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, in za zagotovitev, da ostanejo veljavna razumno obdobje med izbruhom COVID-19 in po njem.
Podobno bi bilo treba podaljšati roke za ustrezne formalnosti ter veljavnost potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in podobnih dokumentov. Po potrebi bi bilo treba dovoliti alternativne načine za omogočanje ustreznega nadzora ter jih zahtevati kot obvezne. To velja na primer na področju tahografov, če vozniške kartice prenehajo veljati, nove kartice pa ni mogoče izdati.
Poleg tega je možno, da zaradi ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, podaljšanje ali obnovitev potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ne bosta izvedljiva zunaj časovnega okvira iz ene ali druge ustrezne določbe te uredbe. Kadar Komisija na zahtevo zadevne države članice v takem primeru ugotovi, da okoliščine to dopuščajo, Komisija zadevni državi članici odobri podaljšanje zadevnih obdobij. Tako podaljšanje bi moralo biti omejeno na obdobje, v katerem bodo v navedeni državi članici verjetno še naprej obstajale težave pri podaljšanju ali obnovitvi potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Zakonodaja, na katero se nanaša ta uredba, ne vsebuje izrecnih določb, ki bi omogočale podaljšanje veljavnosti potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil v primerih, kot so tisti, ki so nastali zaradi krize COVID-19. Zato je treba sprejeti ustrezne določbe, da se upoštevajo učinki sedanje krize ter posameznikom, gospodarskim subjektom in organom držav članic zagotovi pravna varnost.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Učinkovito delovanje notranjega trga na področju prometa in povezanih storitev je odvisno od tega, da prevozniki neprekinjeno zagotavljajo prevozne storitve. Negativne posledice sedanje krize bi lahko ogrozile opravljanje dejavnosti podjetij zaradi njihove nezmožnosti, da izpolnijo veljavne zahteve. Poleg tega bi lahko povzročila tudi pomanjkanje osebja za take dejavnosti zaradi premajhnega števila potrebnih veljavnih dokumentov, ki temu osebju omogočajo zakonito opravljanje poklica. Predlagane določbe uredbe rešujejo to veliko težavo z zagotavljanjem pravne varnosti in omogočanjem izvajanja poklicev v prometnem sektorju.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 91 in členu 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo samo, če države članice predvidenih ciljev ne morejo doseči same. Ta predlog je bil pripravljen zaradi težav, povezanih s pravom Unije, in jih je zato možno odpraviti le z določbami prava Unije, tj. v obliki začasnih odstopanj.
•Sorazmernost
Ta ukrep Unije je potreben za doseganje cilja ustreznega delovanja mehanizmov, ki jih določajo ustrezni deli zakonodaje Unije, pri čemer je treba upoštevati obseg in resnost sedanjega izbruha COVID-19. Predlagana uredba vsebuje ciljno usmerjene začasne ukrepe, ki so strogo povezani s sedanjim izbruhom COVID-19 in omejeni na to, kar je potrebno za zagotovitev pravne varnosti, prometne varnosti in nemotenega delovanja notranjega trga.
•Izbira instrumenta
Ta predlog se nanaša na posebne določbe, ki vplivajo na uporabo več direktiv in uredb. Določbe predlaganega akta bi se morale takoj začeti neposredno uporabljati, da se prevoznikom in drugim zadevnim osebam ter organom držav članic brez odlašanja zagotovi pravna varnost. Veljavnost ustreznih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter obveznost opravljanja rednih preverjanj, usposabljanj ali pregledov bi bilo zato treba podaljšati ex lege, tudi če zadevne zadeve ureja direktiva. Ta zakonodajni akt bi zato moral imeti obliko uredbe, ki se uporablja neposredno in ne potrebuje prenosa v nacionalno zakonodajo.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Zaradi nujnosti zadeve uradno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ni bilo opravljeno. Vendar pa so tako organi držav članic kot zainteresirane strani Komisijo pozvali, naj sprejme predlog ustreznih ukrepov, in večje število jih je izrazilo zaskrbljenost glede razdrobljenosti, ki bi lahko nastala brez ukrepanja Unije. Dejansko so številne države članice že sprejele oz. napovedale, da bodo kmalu sprejele nacionalne ukrepe za podaljšanje veljavnosti potrdil, spričeval, licenc in dovoljenj. Prometna združenja so izrazila zaskrbljenost zaradi takih neusklajenih nacionalnih pobud.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Kot je bilo pojasnjeno, ustrezno zbiranje strokovnih mnenj zaradi nujnosti razmer ni bilo mogoče.
•Ocena učinka
Glede na nujnost razmer ocena učinka ni bila izvedena. Ta predlog ne spreminja načel in mehanizmov zadevne zakonodaje Unije in zadevnim stranem ne nalaga novih obveznosti. Njegov glavni namen je, da se veljavnost potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter nekateri roki zaradi izjemnih razlogov v okviru sedanje pandemije COVID-19 podaljšajo za krajši čas.
•Temeljne pravice
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ukrep ne vključuje posebne ureditve spremljanja ali poročanja. Vendar bi bilo treba glede na obstoječo negotovost o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi s COVID-19, zlasti glede na morebitne naknadne valove okužb in morebitno ponovno uvedbo zapor, pa tudi potrebo, da se upoštevajo razmere v posameznih državah članicah, Komisijo pooblastiti, da na zahtevo katere koli države članice odobri uporabo dodatnih časovnih obdobij. Podobno, kot je določeno v členu 14 Uredbe (ES) št. 561/2006, je postopek enostaven in dovoljuje hitro sprejetje vseh potrebnih odločitev.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
–Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS.
Direktiva 2003/59/ES določa zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja profesionalnih voznikov tovornjakov in avtobusov s ciljem zagotavljanja varnosti na evropskih cestah. Namen direktive je določiti harmonizirane minimalne standarde kompetenc v vsej Uniji. Direktiva od voznikov zahteva, da opravijo začetno usposabljanje in nato redno usposabljanje vsakih pet let. Zaradi sedanjega izbruha COVID-19 vozniki, za katere velja obveznost usposabljanja, morda ne morejo izpolniti te obveznosti ali podaljšati dokumentov, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo obveznosti rednega usposabljanja. Zato je treba podaljšati veljavnost spričeval o strokovni usposobljenosti in oznako usklajene kode Unije „95“ na vozniškem dovoljenju ali izkaznici o vozniških kvalifikacijah, in sicer za taka spričevala o strokovni usposobljenosti ali izkaznice o vozniških kvalifikacijah, ki bi v skladu s temi določbami sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020. Veljavnost teh dokumentov bi se morala podaljšati za šest mesecev in ostati ustrezno veljavna, da se zagotovi neprekinjenost cestnega prometa.
–Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (prenovitev).
Direktiva 2006/126/ES določa vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj, ki jih izdajajo države članice na podlagi vzorca vozniškega dovoljenja Unije. Določa tudi vrsto minimalnih zahtev za navedena dovoljenja s ciljem izboljšanja prometne varnosti, olajšanja prostega gibanja državljanov znotraj Unije in zmanjšanja možnosti goljufije. Direktiva je zato uvedla harmonizirana obdobja veljavnosti za vse kategorije vozniških dovoljenj. Imetniki vozniškega dovoljenja zaradi sedanjega izbruha COVID-19 morda ne morejo podaljšati ali zamenjati svojega vozniškega dovoljenja. Zato je treba vozniška dovoljenja, ki bi v skladu s temi določbami sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšati za šest mesecev, da se zagotovi neprekinjena cestna mobilnost.
–Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom.
Skladnost s pravili o času vožnje, delovnem času in času počitka je bistvena za ohranjanje načela varnosti v cestnem prometu in poštene konkurence na notranjem trgu cestnega prometa. Tahografi in vozniške kartice beležijo informacije, potrebne za oceno spoštovanja teh pravil. V skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. 165/2014 (uredba o tahografih) tahografe vsaki dve leti pregledujejo pooblaščene servisne delavnice, ki ocenijo pravilno delovanje, umerjanje in varnostne značilnosti naprave, vgrajene v vozilo. Vozniške kartice so vezane na osebo, izdajajo pa jih nacionalni organi za obdobje petih let. Ko vozniška kartica preneha veljati, jo je treba v skladu s členom 28 uredbe o tahografih podaljšati z novo kartico. Če je vozniška kartica poškodovana, ne deluje pravilno ali je izgubljena ali ukradena, mora v skladu s členom 29 uredbe o tahografih voznik v sedmih koledarskih dneh pristojne organe države članice, v kateri ima običajno prebivališče, zaprositi za njeno zamenjavo. Ti organi morajo nadomestno kartico izdati v osmih delovnih dneh po prejemu podrobne zahteve v ta namen. Države članice so obvestile Komisijo o težavah pri izvajanju rednih kontrolnih pregledov tahografov in podaljševanju vozniških kartic v skladu z roki, določenimi v zakonodaji Unije. Te težave so posledica sedanjih izrednih okoliščin, povezanih z izbruhom COVID-19. V takih okoliščinah bi bilo treba državam članicam omogočiti, da za omejeno obdobje dovolijo neprekinjeno uporabo vozil, opremljenih s tahografi, pri katerih kontrolni pregled ni bil pravočasno opravljen.
Kar zadeva vozniške kartice, ki so prenehale veljati, bi morali vozniki, ki so v skladu s členom 28 uredbe o tahografih zaprosili za novo kartico, imeti možnost in biti primorani poiskati izvedljive alternative za beleženje svoje dejavnosti, dokler organi, ki izdajajo kartice, vozniku ne izdajo nove kartice. Za voznike, katerih kartica je prenehala veljati, bi se moral smiselno uporabljati postopek iz člena 35(2) uredbe o tahografih za vozniške kartice, ki so poškodovane, ne delujejo pravilno, so izgubljene ali ukradene. Ta pristop bo zagotovil ustrezno ravnotežje med potrebo po neprekinjenem prometu in potrebo, da se ne ogrozi varnost v cestnem prometu.
–Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES.
Direktiva 2014/45/EU določa harmonizirane minimalne zahteve za redne tehnične preglede. Med njimi sta zlasti pogostost izvajanja pregledov in posledično veljavnost potrdil o tehničnem pregledu. Sedanje izredne razmere, povezane z izbruhom COVID-19, lahko onemogočijo te dejavnosti. Zato je treba redne tehnične preglede, ki naj bi se izvedli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, izvesti pozneje, vendar najpozneje v šestih mesecih od prvotnega roka, veljavnost zadevnih potrdil pa bi se morala ustrezno podaljšati.
–Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES.
Uredba (ES) št. 1071/2009 določa skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. V sedanjih razmerah verjetno za več prevoznikov obstaja tveganje, da ne bodo izpolnjevali merila finančnega položaja glede na zmanjšano raven dejavnosti in posledično prometa, kar lahko povzroči zmanjšanje ravni njihovih lastnih sredstev. Zato bi lahko prevoznikom, ki so drugače strukturno uspešni, grozila izguba operativne licence, kar bi pomenilo konec njihove prevozne dejavnosti. V skladu s členom 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1071/2009, če podjetje ne izpolnjuje zahteve glede finančnega položaja, lahko pristojni organ določi rok, ki ni daljši od šestih mesecev, da se dokaže, da bo navedena zahteva znova trajno izpolnjena. Vendar je glede na trenutno pomanjkanje dejavnosti in prihodkov videti, da je to najdaljše obdobje prekratko, zato bi ga bilo treba podaljšati na dvanajst mesecev za ocene in odločitve, ki naj bi se sprejele od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020.
–Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga.
–Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006.
Za opravljanje mednarodnega cestnega prevoza blaga in mednarodnega avtobusnega prevoza potnikov morajo imeti poklicni prevozniki, ki zagotavljajo navedene storitve, licenco Skupnosti, pod pogoji iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1072/2009 za prevoz blaga in člena 4 Uredbe (ES) št. 1073/2009 za prevoz potnikov.
Licenca Skupnosti dokazuje, da imajo prevozniki sedež v Uniji in izpolnjujejo potrebne zahteve za opravljanje storitev mednarodnega prevoza. Poleg tega mora imeti voznik pri mednarodnem prevozu blaga, kadar je državljan tretje države, potrdilo za voznika v skladu z določbami iz poglavja II Uredbe št. 1072/2009. To državam članicam omogoča, da lahko učinkovito preverjajo, ali so vozniki iz tretjih držav zakonito zaposleni ali zakonito na voljo poklicnemu prevozniku, ki je odgovoren za zadevni prevoz.
Za opravljanje linijskih prevozov z avtobusom se zahteva dovoljenje v skladu z določbami poglavja III Uredbe št. 1073/2009. Isti postopek se smiselno uporablja tudi za postopek njihovega podaljšanja. Za dovoljenje se uporabljajo številni pogoji, ki zagotavljajo ustreznost določenega prevoznika za opravljanje posameznega linijskega prevoza. Licenca Skupnosti in dovoljenje za linijske prevoze sta med seboj odvisna tako, da je za izdajo slednjega potrebna licenca Skupnosti. Licence Skupnosti, potrdila za voznike in dovoljenja za linijske prevoze z avtobusom pristojni organi držav članic izdajo na zahtevo prevoznikov za obdobje do največ deset let (dovoljenje Skupnosti) oziroma pet let (potrdilo za voznika in dovoljenje) in se lahko podaljšajo. Pred njihovim podaljšanjem je treba preveriti, ali so pogoji, pod katerimi so bili izdani, še vedno izpolnjeni. Države članice so Komisijo obvestile o težavah pri podaljšanju teh licenc, potrdil in dovoljenj v rokih, ki jih določa zakonodaja Unije, ali pri izvajanju potrebnih preverjanj pred njihovim podaljšanjem. To je posledica trenutnih izrednih okoliščin, povezanih z izbruhom COVID-19. Po drugi strani pa je bistveno zagotoviti neprekinjenost prevoznih storitev. Zato je treba veljavnost navedenih licenc Skupnosti, potrdil in dovoljenj podaljšati za omejeno časovno obdobje.
–Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici.
–Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici).
Direktiva 2004/49/ES in Direktiva (EU) 2016/798 urejata izdajanje varnostnih spričeval in podeljevanje varnostnih pooblastil v Uniji. Direktiva 2004/49/ES je bila razveljavljena z Direktivo (EU) 2016/798 z učinkom od 16. junija 2020. Do takrat se še vedno uporablja za tiste države članice, ki so podaljšale obdobje za prenos Direktive (EU) 2016/798 do navedenega datuma v skladu s členom 33(2) navedene direktive.
V skladu s členom 10(13) Direktive (EU) 2016/798 mora imeti prevoznik v železniškem prometu enotno varnostno spričevalo, ki ga izda Agencija Evropske unije za železnice ali nacionalni varnostni organ in ki se podaljša, ko se predloži vloga, v časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. V skladu s členom 12(2) Direktive (EU) 2016/798 varnostno pooblastilo upravljavcev infrastrukture velja pet let.
V skladu s členom 10(5) Direktive 2004/49/ES se varnostno spričevalo podaljša, ko prevoznik v železniškem prometu predloži vlogo, v časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. V skladu s členom 11(2) Direktive 2004/49/ES se varnostno pooblastilo podaljša, ko upravljavec infrastrukture predloži vlogo, v časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let.
Zaradi izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, se nacionalni organi, prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture soočajo s težavami, ko gre za podaljšanje (enotnih) varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil ali, zaradi bližajočega se prenehanja veljavnosti obstoječih varnostnih pooblastil, izdajo takih pooblastil za naslednje obdobje. Zato je treba podaljšati rok za podaljšanje in veljavnost navedenih dokumentov za zagotovitev, da delovanje prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture ne bo ogroženo. Šestmesečno podaljšanje bi moralo odpraviti težave nacionalnih varnostnih organov v zvezi z izvajanjem inšpekcijskih pregledov na kraju samem in opravljanjem drugega potrebnega upravnega dela.
–
Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti
.
V skladu s členom 14(5) Direktive 2007/59/ES dovoljenje velja deset let, ob upoštevanju člena 16(1). Zaradi izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, se pristojni organi soočajo s težavami, ko gre za obnovitev dovoljenj pod predpisanimi pogoji. Dovoljenja, ki naj bi se obnovila v obdobju, v katerem je taka obnovitev neizvedljiva, bi morala ostati veljavna še dodatnih šest mesecev. Prav tako bi bilo treba strojevodjem odobriti dodatnih šest mesecev, da opravijo redna preverjanja.
–Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja.
V skladu s členom 24(3) Direktive 2012/34/EU lahko licenčni organ v primeru začasnega odvzema ali preklica licence zaradi neizpolnjevanja zahteve po finančni sposobnosti podeli začasno licenco do reorganizacije prevoznika v železniškem prometu, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Vendar je najdaljša veljavnost začasne licence šest mesecev. Zaradi izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, imajo organi resne težave pri sprejemanju ustreznih odločitev, in sicer glede izdaje novih licenc za obdobje po prenehanju veljavnosti začasne licence. Veljavnost zadevnih začasnih licenc, ki se izdajo ali prenehajo veljati med 1. marcem 2020 in 30. avgustom 2020, bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev.
V skladu s členom 25(2) Direktive 2012/34/EU mora licenčni organ odločitev o prošnji za izdajo licence sprejeti v treh mesecih. Vendar iz že navedenih razlogov licenčni organi ne morejo ukrepati pravočasno. Zato se predlaga, da se navedenim organom v zvezi s tem za prošnje, predložene med 12. januarjem 2020 in 31. avgustom 2020, odobri šestmesečno podaljšanje.
Na podlagi Direktive 2012/34/EU lahko licenčni organi prevoznikom v železniškem prometu, ki morda ne morejo izpolnjevati zahtev po finančni sposobnosti, začasno odvzamejo ali prekličejo licenco. V tem primeru lahko organi takim prevoznikom v železniškem prometu po začasnem odvzemu ali preklicu izdajo začasno licenco. Namen začasne licence je prevozniku v železniškem prometu omogočiti, da se prestrukturira in še naprej opravlja svojo dejavnost, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Izkušnje pa so pokazale, da se z začasno licenco hkrati trgu pošilja zelo negativno sporočilo o zmožnosti prevoznika v železniškem prometu, da preživi, kar še poslabšuje njegove finančne težave, zlasti v smislu denarnega toka. Veliko prevoznikov v železniškem prometu, ki so bili pred krizo finančno stabilni, se bo verjetno znašlo v položaju, ko bi bilo treba glede na njihovo finančno stanje začasno odvzeti ali preklicati njihovo licenco. V sedanji krizi je to lahko neupravičeno, zlasti z gospodarskega in varnostnega vidika. Poleg tega bi lahko prevozniki v železniškem prometu potrebovali več časa za finančno stabilizacijo v obdobju po zajezitvi izbruha COVID-19.
Zato se predlaga, da se državam članicam začasno dovoli, da obstoječe licence ohranijo nespremenjene, tj. da se vzdržijo začasnega odvzema ali preklica in izdaje začasnih licenc, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Države članice bi lahko še naprej spremljale finančno sposobnost zadevnih prevoznikov v železniškem prometu, zlasti z namenom zaščite potnikov pred prevelikimi varnostnimi tveganji. Prevozniki v železniškem prometu tako ne bi bili izpostavljeni neupravičenim omejitvam in bi imeli boljše pogoje za finančno okrevanje.
–
Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih vodnih poteh v Skupnosti
.
V skladu s členom 6(2) Direktive 96/50/ES morajo imetniki potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov ob dopolnitvi starosti 65 let v naslednjih treh mesecih in potem vsako leto opraviti zdravniški pregled. Vendar glede na omejen dostop do zdravstvenih služb za nenujne preglede zaradi ukrepov, sprejetih v zvezi z izbruhom COVID-19, imetniki potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov morda ne morejo opraviti zdravniškega pregleda, ki naj bi ga opravili v obdobju, na katero se navedeni ukrepi nanašajo. Zato bi bilo treba v primerih, ko se rok za opravljanje zdravniškega pregleda izteče med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, navedeni rok v vseh zadevnih primerih podaljšati za šest mesecev.
–Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES.
Obdobje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh je omejeno v skladu s členom 10 Direktive (EU) 2016/1629. Poleg tega člen 28 Direktive (EU) 2016/1629 določa, da dokumenti, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive in so jih pristojni organi v državah članicah izdali na podlagi predhodno veljavne Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS, ostanejo veljavni.
Zaradi ukrepov, sprejetih v zvezi z izbruhom COVID-19, je pristojnim organom morda oteženo ali včasih onemogočeno opravljanje tehničnih pregledov z namenom podaljšanja veljavnosti zadevnih spričeval ali, v primeru dokumentov iz člena 28 Direktive (EU) 2016/1629, njihove nadomestitve.
Da bi zagotovili pravno varnost in omogočili nadaljnje obratovanje zadevnih plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, je zato primerno, da se spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ter dokumenti s področja uporabe člena 28 Direktive (EU) 2016/1629, ki bi sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšajo za šest mesecev.
–Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih.
–Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih.
Zaradi izbruha COVID-19 je trenutno oteženo izvajanje inšpekcijskih pregledov in drugih pregledov na področju pomorske varnosti, saj je zanje potrebna fizična prisotnost inšpektorjev v pristanišču in pristaniški infrastrukturi ter na ladjah. To pogosto pomeni, da spričeval, ocen in načrtov, ki se zahtevajo z zakonodajo Unije na področju pomorske varnosti, ni mogoče obnoviti v določenih rokih. Zato bi bilo treba zagotoviti prožne in pragmatične rešitve ter po potrebi podaljšati veljavnost navedenih dokumentov za razumno obdobje, ne da bi se ogrozila varnost. To velja tudi za pogostost urjenja in vaj na področju pomorske varnosti, ki jih je morda težko izvajati v času zadevnih nacionalnih zapor.
2020/0068 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o posebnih in začasnih ukrepih zaradi izbruha COVID-19 glede veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odloga nekaterih rednih preverjanj in usposabljanja na nekaterih področjih prometne zakonodaje
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91 in člena 100(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Izbruh COVID-19 in z njim povezana kriza na področju javnega zdravja pomenita izziv brez primere za države članice ter veliko breme za nacionalne organe, državljane Unije in gospodarske subjekte, zlasti prevoznike. Kriza zaradi COVID-19 je povzročila izredne razmere, ki vplivajo na običajno dejavnost pristojnih organov v državah članicah in delo prevoznih podjetij, kar zadeva upravne formalnosti, ki jih je treba opraviti v različnih prometnih sektorjih, in ki jih ob sprejetju ustreznih ukrepov ni bilo mogoče razumno predvideti. Navedene izredne razmere močno vplivajo na različna področja, zajeta v prometnem pravu Unije.
(2)Zlasti prevozniki in druge zadevne osebe morda ne morejo opraviti potrebnih formalnosti ali postopkov za zagotovitev skladnosti z nekaterimi določbami prava Unije v zvezi z obnovitvijo ali podaljšanjem potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj ali pooblastil ali izvesti drugih ukrepov, potrebnih za ohranitev njihove veljavnosti. Iz istih razlogov pristojni organi držav članic morda ne morejo izpolniti obveznosti iz prava Unije in zagotoviti obdelave ustreznih prošenj prevoznikov pred iztekom veljavnih rokov. Zato je treba sprejeti ukrepe za odpravo navedenih težav, s katerimi se bosta zagotovila pravna varnost in pravilno delovanje zadevnih aktov. Treba bi bilo predvideti ustrezne prilagoditve, zlasti v zvezi z nekaterimi roki, ter možnost, da Komisija na zahtevo katere koli države članice odobri podaljšanje.
(3)Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov. Navedeni vozniki morajo imeti spričevalo o strokovni usposobljenosti in navedbo, da so opravili redno usposabljanje, na vozniškem dovoljenju ali izkaznici o vozniških kvalifikacijah. Zaradi težav pri opravljanju rednega usposabljanja in podaljševanju spričeval o strokovni usposobljenosti, ki potrjujejo navedeno usposabljanje, nastalih z izbruhom COVID-19, je treba podaljšati veljavnost navedenih spričeval za šest mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, da se zagotovi neprekinjeno opravljanje dejavnosti cestnega prevoza.
(4)Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta vsebuje pravila o vozniških dovoljenjih. Določa vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj, ki jih izdajajo države članice, na podlagi vzorca vozniškega dovoljenja Unije ter vrsto minimalnih zahtev za navedena dovoljenja. Zlasti določa, da morajo imeti vozniki motornih vozil veljavno vozniško dovoljenje, ki ga je treba ob prenehanju veljavnosti podaljšati ali v nekaterih primerih zamenjati. Zaradi težav pri podaljševanju vozniških dovoljenj, ki so posledica izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, je treba podaljšati veljavnost nekaterih dovoljenj za šest mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, da se zagotovi neprekinjena cestna mobilnost.
(5)Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o tahografih v cestnem prometu. Skladnost s pravili o času vožnje, delovnem času in času počitka, kot so določena v Uredbi (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivi 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta, je bistvena za zagotovitev poštene konkurence in varnosti v cestnem prometu. Zaradi potrebe po zagotovitvi neprekinjenega izvajanja storitev cestnega prevoza kljub težavam pri izvajanju rednih kontrolnih pregledov tahografov zaradi izrednih razmer, ki so posledica izbruha COVID-19, bi bilo treba kontrolne preglede iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 165/2014, ki naj bi se izvedli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, izvesti najpozneje šest mesecev po datumu, na katerega naj bi se izvedli v skladu z navedenim členom. Iz istega razloga je zaradi težav pri podaljševanju in zamenjevanju vozniških kartic, ki so posledica izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, upravičeno, da se organom za te namene odobri dodaten čas, vozniki pa bi morali imeti možnost in biti primorani poiskati izvedljive alternative za beleženje potrebnih informacij v zvezi s časom vožnje, delovnim časom in časom počitka, dokler ne prejmejo nove kartice.
(6)Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov. Redni tehnični pregledi so kompleksna naloga, ki naj bi zagotavljala varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil v času njihove uporabe. Zaradi težav pri izvajanju rednih tehničnih pregledov, ki so posledica izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, bi bilo treba redne tehnične preglede, ki naj bi se izvedli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, izvesti pozneje, vendar najpozneje šest mesecev od prvotnega roka, veljavnost zadevnih potrdil pa bi se morala ustrezno podaljšati.
(7)Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta določa skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Kriza zaradi COVID-19 ima resne posledice za finančni položaj sektorja in nekatera prevozna podjetja ne izpolnjujejo več zahteve glede finančnega položaja. Glede na zmanjšano raven dejavnosti zaradi krize se lahko pričakuje, da bodo podjetja potrebovala več časa, da ponovno dokažejo trajno izpolnjevanje te zahteve. Zato je najdaljši rok za navedene namene iz člena 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1071/2009 za ocene, opravljene med 1. marcem 2020 in 31. decembrom 2020, ter odločitve, sprejete v navedenem obdobju, primerno podaljšati s šestih na dvanajst mesecev.
(8)Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta določata skupna pravila za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga oziroma mednarodnega trga avtobusnih prevozov. Za opravljanje mednarodnega cestnega prevoza blaga in mednarodnega avtobusnega prevoza potnikov je med drugim potrebna licenca Skupnosti, vozniki iz tretjih držav, ki prevažajo blago, pa morajo imeti tudi potrdilo za voznike. Tudi za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov je potrebno dovoljenje. Navedene licence, potrdila in dovoljenja se lahko podaljšajo, če se ugotovi, da so še vedno izpolnjeni vsi ustrezni pogoji. Zaradi težav pri podaljševanju licenc, potrdil in dovoljenj, ki so posledica izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, je treba podaljšati veljavnost navedenih dokumentov za šest mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, da se zagotovi neprekinjeno opravljanje dejavnosti cestnega prevoza.
(9)Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o varnosti na železnici. Zaradi omejitev gibanja v kombinaciji z dodatno delovno obremenitvijo, povezano z zajezitvijo izbruha COVID-19, se nacionalni organi, prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture soočajo s težavami v okviru členov 10 in 12 navedene direktive, ko gre za podaljšanje enotnih varnostnih spričeval in, zaradi bližajočega se prenehanja veljavnosti obstoječih varnostnih pooblastil, izdajo takih pooblastil za naslednje obdobje. Rok za podaljšanje enotnih varnostnih spričeval bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev, zadevna obstoječa enotna varnostna spričevala pa bi morala še naprej ostati ustrezno veljavna. Prav tako bi bilo treba za šest mesecev podaljšati veljavnost varnostnih pooblastil.
(10)Nekatere države članice so v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 podaljšale obdobje za prenos navedene direktive. V navedenih državah članicah se zato še vedno uporabljajo pravila iz Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Zato je treba zagotoviti tudi podaljšanje rokov za podaljšanje veljavnosti varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, izdanih v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 2004/49/ES, ter pojasniti, da so zadevna varnostna spričevala in pooblastila še naprej ustrezno veljavna.
(11)Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Unije. Člen 14(5) navedene direktive določa, da je veljavnost dovoljenj za strojevodje omejena na deset let in se redno preverja. Zaradi težav pri obnovitvi dovoljenj zaradi izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, bi bilo treba dovoljenja, ki prenehajo veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšati. Prav tako bi bilo treba strojevodjem odobriti dodatnih šest mesecev, da opravijo redna preverjanja.
(12)Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavlja enotno evropsko železniško območje. V skladu s členom 24(3) navedene direktive lahko nacionalni licenčni organi začasno odvzamejo ali prekličejo licenco zaradi neizpolnjevanja zahteve po finančni sposobnosti in podelijo začasno licenco do reorganizacije prevoznika v železniškem prometu, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Zaradi izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, imajo organi resne težave pri sprejemanju ustreznih odločitev, in sicer glede izdaje novih licenc za obdobje po prenehanju veljavnosti začasne licence. Zadevne začasne licence, ki prenehajo veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev.
(13)V skladu s členom 25(2) Direktive 2012/34/EU morajo licenčni organi odločitve o prošnjah za licence sprejeti v treh mesecih. Zaradi težav pri sprejemanju ustreznih odločitev, ki so posledica izrednih razmer, nastalih z izbruhom COVID-19, bi bilo treba navedeni rok podaljšati za šest mesecev.
(14)Prevozniki v železniškem prometu, ki so bili pred izbruhom COVID-19 finančno stabilni, se srečujejo z likvidnostnimi težavami, ki bi lahko privedle do tega, da se njihove licence začasno odvzamejo, prekličejo in po možnosti nadomestijo z začasno licenco brez strukturne gospodarske potrebe. Podelitev začasne licence v skladu s členom 24(3) Direktive 2012/34/EU bi lahko trgu poslala negativno sporočilo o zmožnosti prevoznikov v železniškem prometu, da preživijo, kar bi še poslabšalo morebitne, sicer začasne finančne težave. Zato bi bilo treba na podlagi ocene, ki jo licenčni organ opravi v obdobju med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, in odločitve, ki jo sprejme v navedenem obdobju, omogočiti, da se takim prevoznikom v železniškem prometu licenca ne prekliče ali začasno odvzame, če ni ogrožena varnost in obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove v naslednjih šestih mesecih. Ob koncu tega šestmesečnega obdobja bi morala za prevoznike veljati splošna pravila iz člena 24(1) Direktive 2012/34/EU.
(15)Direktiva 96/50/ES določa pogoje za pridobitev potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh v Uniji. Imetniki potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov morajo ob dopolnitvi starosti 65 let opravljati redne zdravniške preglede. Zaradi ukrepov, sprejetih v zvezi z izbruhom COVID-19, in zlasti omejenega dostopa do zdravstvenih služb za zdravniške preglede, imetniki potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov morda ne morejo opraviti zdravniškega pregleda, ki naj bi ga opravili v obdobju, na katero se navedeni ukrepi nanašajo. Zato bi bilo treba v primerih, ko se rok za opravljanje zdravniškega pregleda izteče med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, navedeni rok v vseh zadevnih primerih podaljšati za šest mesecev.
(16)Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta določa tehnične predpise za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh. V členu 10 navedene direktive je omejena veljavnost spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poleg tega člen 28 Direktive (EU) 2016/1629 določa, da dokumenti, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive in so jih pristojni organi v državah članicah izdali na podlagi predhodno veljavne Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta pred 6. oktobrom 2018, ostanejo veljavni do konca datuma veljavnosti. Zaradi ukrepov, sprejetih v zvezi z izbruhom COVID-19, je pristojnim organom morda oteženo ali včasih onemogočeno opravljanje tehničnih pregledov z namenom podaljšanja veljavnosti zadevnih spričeval ali, v primeru dokumentov iz člena 28 Direktive (EU) 2016/1629, njihove nadomestitve. Da bi omogočili nadaljnje obratovanje zadevnih plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, je zato primerno, da se spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ter dokumenti s področja uporabe člena 28 Direktive (EU) 2016/1629, ki bi sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšajo za šest mesecev.
(17)Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila o zaščiti na ladjah in v pristaniščih. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES določa ukrepe za povečanje varnosti v pristaniščih zaradi groženj varnostnih incidentov. Poleg tega zagotavlja, da povečana varnost v pristaniščih koristi zaščitnim ukrepom, sprejetim v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004. Trenutna zdravstvena kriza otežuje inšpekcijske preglede in druge preglede na področju pomorske varnosti s strani organov držav članic, ki so potrebni za obnovitev nekaterih dokumentov, in s tem upoštevanje rokov, določenih v zakonodaji Unije na področju pomorske varnosti. Zato bi bilo treba veljavnost spričeval ter zahtevane roke za ocene in načrte iz navedene zakonodaje podaljšati za razumno obdobje, da se državam članicam in industriji ladijskega prometa zagotovi prožen in pragmatičen pristop ter da bistvene dobavne verige ostanejo odprte, ne da bi se ogrozila varnost. Na področju pomorske varnosti bi bilo treba prožnost omogočiti tudi pri urjenju in vajah, ki se morajo v skladu z zakonodajo opraviti v določenih časovnih okvirih.
(18)Ker cilja te uredbe, in sicer podaljšanja rokov, določenih v pravu Unije za obnovitev ali podaljšanje potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj ali pooblastil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(19)To uredbo bi bilo treba sprejeti čim prej, da bi bilo obdobje pravne negotovosti, ki vpliva na številne organe in gospodarske subjekte v različnih sektorjih, zlasti kadar se zadevni roki že iztečejo, čim krajše. Zato je primerno uporabiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
(20)Zaradi nepredvidljivega in nenadnega izbruha pandemije COVID-19 in ustreznih zakonodajnih postopkov, potrebnih za sprejetje zadevnih ukrepov, takih ukrepov ni bilo mogoče sprejeti pravočasno. Zato bi morale določbe te uredbe zajemati tudi obdobje pred začetkom njene veljavnosti. Glede na naravo teh določb tak pristop ne bi smel povzročiti kršitve legitimnih pričakovanj zadevnih oseb.
(21)Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa posebne in začasne ukrepe, ki se uporabljajo za obnovitev in podaljšanje obdobja veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter za odlog nekaterih rednih preverjanj in usposabljanja v odziv na izredne razmere zaradi izbruha COVID-19 na področjih prevoza v železniškem in cestnem prometu in po celinskih plovnih poteh ter pomorske varnosti.
Člen 2
Podaljšanje rokov iz Direktive 2003/59/ES
(1)Ne glede na člen 8(2) in (3) Direktive 2003/59/ES se šteje, da so roki za opravljanje rednega usposabljanja, ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), v vsakem posameznem primeru podaljšani za šest mesecev. Spričevala o strokovni usposobljenosti so še naprej ustrezno veljavna.
(2)Šteje se, da je veljavnost usklajene kode Unije „95“ iz Priloge I k Direktivi 2006/126/ES, ki jo pristojni organi navedejo na vozniškem dovoljenju ali na izkaznici o vozniških kvalifikacijah iz člena 10(1) Direktive 2003/59/ES na podlagi spričeval o strokovni usposobljenosti iz odstavka 1, podaljšana za šest mesecev od datuma, navedenega na vsakem takem vozniškem dovoljenju ali izkaznici.
(3)Šteje se, da so izkaznice o vozniških kvalifikacijah iz Priloge II k Direktivi 2003/59/ES, ki bi sicer prenehale veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšane za šest mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, navedenega na vsaki taki izkaznici.
(4)Kadar država članica meni, da opravljanje rednega usposabljanja ali izdaja povezanih spričeval, navedba usklajene kode Unije „95“ ali podaljšanje izkaznic o vozniških kvalifikacijah po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bodo izvedljivi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1, 2 in 3, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(5)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 4, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, 2 oziroma 3, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje zadevnega rednega usposabljanja ali izdaja povezanih spričeval, navedba usklajene kode Unije „95“ ali podaljšanje izkaznic o vozniških kvalifikacijah verjetno še vedno ne bosta izvedljivi.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 3
Podaljšanje rokov iz Direktive 2006/126/ES
(1)Ne glede na člen 7 in točko 3(d) Priloge I k Direktivi 2006/126/ES se šteje, da so vozniška dovoljenja, ki bi v skladu z navedenimi določbami sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev od datuma, navedenega na vsakem takem vozniškem dovoljenju.
(2)Kadar država članica meni, da podaljšanje vozniških dovoljenj po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavka 1, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčno obdobje ali šestmesečno obdobje ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(3)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 2, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje vozniških dovoljenj verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 4
Podaljšanje rokov iz Uredbe (EU) št. 165/2014
(1)Ne glede na člen 23 Uredbe (EU) št. 165/2014 se redni kontrolni pregledi iz odstavka 1 navedenega člena, ki bi se sicer opravili med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), opravijo najpozneje šest mesecev od datuma, ko naj bi se opravili v skladu z navedenim členom.
(2)Ne glede na člen 28 Uredbe (EU) št. 165/2014, kadar voznik zaprosi za podaljšanje vozniške kartice v skladu z odstavkom 1 navedenega člena med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), pristojni organi izdajo novo kartico najpozneje dva meseca od predložitve prošnje. Dokler voznik od organov izdajateljev kartic, ne prejme nove kartice, se zanj smiselno uporablja člen 35(2) navedene uredbe.
(3)Ne glede na člen 29(4) Uredbe (EU) št. 165/2014, kadar voznik zaprosi za zamenjavo vozniške kartice v skladu z odstavkom 4 navedenega člena med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), pristojni organi izdajo nadomestno kartico najpozneje dva meseca od predložitve prošnje. Ne glede na člen 29(5) Uredbe (EU) št. 165/2014 lahko voznik nadaljuje vožnjo, dokler od organov izdajateljev kartic ne prejme nove kartice, če lahko dokaže, da je poškodovano ali nepravilno delujočo kartico vrnil pristojnemu organu in zaprosil za njeno zamenjavo.
(4)Kadar država članica meni, da redni kontrolni pregledi, podaljšanje vozniških kartic ali njihova zamenjava po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bodo izvedljivi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1, 2 in 3, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali roke ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(5)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 4, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, 2 oziroma 3, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem redni kontrolni pregledi, podaljšanje vozniških kartic ali njihova zamenjava verjetno še vedno ne bodo izvedljivi.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 5
Podaljšanje rokov iz Direktive 2014/45/EU
(1)Ne glede na člen 5(1) v povezavi s členom 10(1) in točko 8 Priloge II k Direktivi 2014/45/EU se šteje, da so roki za tehnične preglede, ki bi se skladu z navedenimi določbami sicer opravili med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani za šest mesecev.
(2)Ne glede na člen 8 v povezavi s točko 8 Priloge II k Direktivi 2014/45/EU se šteje, da so potrdila o tehničnem pregledu, ki bi sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev.
(3)Kadar država članica meni, da opravljanje tehničnih pregledov ali izdaja povezanih potrdil po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bosta izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali omejitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali roke ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje tehničnih pregledov ali izdaja povezanih potrdil verjetno še vedno ne bosta izvedljiva.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 6
Podaljšanje rokov iz Uredbe (ES) št. 1071/2009
Ne glede na člen 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1071/2009, kadar ocene, opravljene med 1. marcem 2020 in 31. decembrom 2020, kažejo, da podjetje ne izpolnjuje zahteve v zvezi s finančnim položajem iz člena 3(1)(c) navedene uredbe, rok, ki ga pristojni organ določi v navedenem obdobju za namene člena 13(1)(c) navedene uredbe, ni daljši od dvanajstih mesecev.
Člen 7
Podaljšanje rokov iz Uredbe (ES) št. 1072/2009
(1)Ne glede na člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1072/2009 se šteje, da so dovoljenja Skupnosti, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev.
(2)Ne glede na člen 5(7) Uredbe (ES) št. 1072/2009 se šteje, da so potrdila za voznike, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev.
(3)Kadar država članica meni, da podaljšanje dovoljenj Skupnosti ali potrdil za voznike po roku iz odstavkov 1 in 2 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz navedenih odstavkov, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje dovoljenj Skupnosti ali potrdil za voznike verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 8
Podaljšanje rokov iz Uredbe (ES) št. 1073/2009
(1)Ne glede na člen 4(4) Uredbe (ES) št. 1073/2009 se šteje, da so dovoljenja Skupnosti, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev.
(2)Ne glede na člen 8(3) Uredbe (ES) št. 1073/2009 organ, ki izda dovoljenje, sprejme odločitve o vlogah, ki jih prevozniki predložijo med 12. decembrom 2019 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), v šestih mesecih od datuma predložitve vloge. Ne glede na člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1073/2009 pristojni organi držav članic, od katerih se je zahtevalo soglasje v zvezi s tako vlogo v skladu z odstavkom 1 navedenega člena, organ, ki izda dovoljenje, o svoji odločitvi obvestijo v treh mesecih.
(3)Kadar država članica ugotovi, da podaljšanje dovoljenj Skupnosti po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz navedenega odstavka. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčno obdobje ali šestmesečno obdobje ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje dovoljenj Skupnosti verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 9
Podaljšanje rokov iz Direktive (EU) 2016/798
(1)Ne glede na člen 10(13) Direktive (EU) 2016/798 se šteje, da so roki za podaljšanje enotnih varnostnih spričeval, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani za šest mesecev. Zadevna enotna varnostna spričevala so še naprej ustrezno veljavna.
(2)Ne glede na člen 12(2) Direktive (EU) 2016/798 se šteje, da so varnostna pooblastila, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev.
(3)Kadar država članica meni, da podaljšanje enotnih varnostnih spričeval, izdanih v skladu s členom 10(8) Direktive (EU) 2016/798, ali podaljšanje obdobja veljavnosti varnostnih pooblastil po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje enotnih varnostnih spričeval ali podaljšanje obdobja veljavnosti varnostnih pooblastil verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 10
Podaljšanje rokov iz Direktive 2004/49/ES
(1)Ne glede na člen 10(5) Direktive 2004/49/ES se šteje, da so roki za podaljšanje varnostnih spričeval, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani za šest mesecev. Varnostna spričevala so še naprej ustrezno veljavna.
(2)Ne glede na člen 11(2) Direktive 2004/49/ES se šteje, da so roki za podaljšanje varnostnih pooblastil, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani za šest mesecev. Varnostna pooblastila so še naprej ustrezno veljavna.
(3)Kadar država članica meni, da podaljšanje varnostnih spričeval ali varnostnih pooblastil po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje varnostnih spričeval ali varnostnih pooblastil verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 11
Podaljšanje rokov iz Direktive 2007/59/ES
(1)Ne glede na člen 14(5) Direktive 2007/59/ES se šteje, da so dovoljenja, ki prenehajo veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev od datuma prenehanja veljavnosti vsakega takega dovoljenja.
(2)Ne glede na člen 16 Direktive 2007/59/ES ter prilogi II in VII k navedeni direktivi se šteje, da so roki za opravljanje rednih preverjanj, ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), v vsakem posameznem primeru podaljšani za šest mesecev. Dovoljenja iz člena 14 in spričevala iz člena 15 Direktive 2007/59/ES so še naprej ustrezno veljavna.
(3)Kadar država članica meni, da obnovitev dovoljenj ali opravljanje rednih preverjanj po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bosta izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem obnovitev dovoljenj ali opravljanje rednih preverjanj verjetno še vedno ne bosta izvedljiva.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 12
Podaljšanje rokov iz Direktive 2012/34/EU
(1)Ne glede na člen 24(3) Direktive 2012/34/EU se šteje, da so začasne licence, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehale veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšane za šest mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, navedenega na vsaki taki licenci.
(2)Ne glede na člen 25(2) Direktive 2012/34/EU licenčni organ odločitev o prošnjah, vloženih od 12. januarja 2020 do 31. avgusta 2020, sprejme najpozneje devet mesecev po predložitvi vseh ustreznih informacij, še posebno podatkov iz Priloge III.
(3)Kadar država članica meni, da ukinitev začasnega odvzema licenc ali izdaja novih licenc po predhodnem preklicu po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bosta izvedljivi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavka 1. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčno obdobje ali šestmesečno obdobje ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem ukinitev začasnega odvzema licenc ali izdaja novih licenc po predhodnem preklicu verjetno še vedno ne bosta izvedljivi.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 13
Obravnavanje licenc prevoznikov v železniškem prometu v skladu z Direktivo 2012/34/EU v primeru finančne nesposobnosti
Ne glede na člen 24(1) Direktive 2012/34/EU, kadar se licenčni organ v obdobju od 1. marca 2020 do 31. avgusta 2020 prepriča, da prevoznik v železniškem prometu ne more več izpolnjevati zahtev v zvezi s finančno sposobnostjo iz člena 20 navedene direktive, se lahko v navedenem obdobju odloči, da ne bo začasno odvzel ali preklical licence prevoznika v železniškem prometu, če ni ogrožena varnost in obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove v naslednjih šestih mesecih. Ob koncu šestmesečnega obdobja pregleda uspešnost zadevnega prevoznika v železniškem prometu in se odloči, ali se licenca začasno odvzame ali prekliče v skladu s členom 24(1) in ali bi bilo treba izdati začasno licenco na podlagi člena 24(3) navedene direktive.
Člen 14
Podaljšanje rokov iz Direktive 96/50/ES
(1)Ne glede na člen 6(2) Direktive 96/50/ES se šteje, da so roki za opravljanje zdravniških pregledov, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani za šest mesecev. Potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov so še naprej ustrezno veljavna.
(2)Kadar država članica meni, da opravljanje zdravniških pregledov po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavka 1, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčno obdobje ali šestmesečno obdobje ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(3)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 2, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje zdravniških pregledov verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 15
Podaljšanje rokov iz Direktive (EU) 2016/1629
(1)Ne glede na člen 10 Direktive (EU) 2016/1629 se šteje, da so spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšana za šest mesecev.
(2)Ne glede na člen 28 Direktive (EU) 2016/1629 se šteje, da so dokumenti, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive in ki jih izdajo pristojni organi v državah članicah na podlagi Direktive 2006/87/ES pred 6. oktobrom 2018 ter ki bi v skladu z navedeno določbo sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani za šest mesecev.
(3)Kadar država članica meni, da obnovitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(4)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem obnovitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh verjetno še vedno ne bo izvedljiva.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 16
Podaljšanje rokov iz Uredbe (ES) št. 725/2004
(1)Ne glede na člen 3(6) Uredbe (ES) št. 725/2004 se šteje, da so roki za opravljanje ocen varnosti pristanišč, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), podaljšani do 30. novembra 2020.
(2)Z odstopanjem od oddelka 13.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004, če se urjenje v letu 2020 ne more opraviti v časovnih presledkih, določenih v navedeni uredbi, se mora opraviti vsaj dvakrat v navedenem letu v časovnem presledku največ šest mesecev.
(3)Ne glede na oddelka 13.7 in 18.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004 se šteje, da so 18-mesečni roki za opravljanje različnih vrst vaj, ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), v vsakem posameznem primeru podaljšani za šest mesecev, vendar najdlje do 31. decembra 2020.
(4)Za namene zahteve iz oddelkov 13.7 in 18.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004, v skladu s katero je treba različne vrste vaj opraviti enkrat na koledarsko leto, se šteje, da so bile vaje, opravljene v letu 2021 v obdobju, ki ga zajema pooblastilo v skladu z odstavkom 5, opravljene v letu 2020. Kadar država članica meni, da opravljanje ocen varnosti pristanišč ali različnih vrst vaj iz oddelkov 13.7 in 18.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 3, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja, rok ali šestmesečna obdobja ali katero koli kombinacijo navedenega. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(5)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 4, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 3, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje ocen varnosti pristanišč ali različnih vrst vaj verjetno še vedno ne bo izvedljivo.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 17
Podaljšanje rokov iz Direktive 2005/65/ES
(1)Ne glede na člen 10 Direktive 2005/65/ES se šteje, da so roki za pregledovanje ocen varnosti v pristaniščih in varnostnih načrtov pristanišč, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), v vsakem posameznem primeru podaljšani za šest mesecev, vendar najdlje do 30. novembra 2020.
(2)Ne glede na člen 7(7) Direktive 2005/65 in Prilogo III k navedeni direktivi se šteje, da so 18-mesečni roki za opravljanje urjenja, ki bi se v skladu z navedeno prilogo sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 (referenčno obdobje), v vsakem posameznem primeru podaljšani za šest mesecev, vendar najdlje do 30. novembra 2020.
(3)Za namene zahteve iz Priloge III k Direktivi 2005/65/ES, v skladu s katero je treba urjenja izvesti enkrat v koledarskem letu, se šteje, da so bila urjenja, izvedena v letu 2021 v obdobju, ki ga zajema pooblastilo v skladu z odstavkom 4, izvedena v letu 2020.
(4)Kadar država članica meni, da pregled ocen varnosti v pristaniščih ali varnostnih načrtov pristanišč ali opravljanje urjenja verjetno še vedno ne bosta izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Navedena zahteva se lahko nanaša na referenčna obdobja ali šestmesečna obdobja ali oboje. Komisiji se predloži najpozneje do 15. julija 2020.
(5)Kadar Komisija pri zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem pregled ocen varnosti v pristaniščih ali varnostnih načrtov pristanišč ali opravljanje urjenja verjetno še vedno ne bosta izvedljiva.
Komisija svojo odločitev objavi v Uradnem listu.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik