EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.2.2020

JOIN(2020) 3 final

SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o splošni shemi preferencialov za obdobje 2018-2019

{SWD(2020) 16 final} - {SWD(2020) 17 final} - {SWD(2020) 18 final} - {SWD(2020) 19 final} - {SWD(2020) 20 final} - {SWD(2020) 21 final} - {SWD(2020) 22 final} - {SWD(2020) 23 final} - {SWD(2020) 24 final} - {SWD(2020) 25 final}

1.Uvod

EU s svojo splošno shemo preferencialov (GSP) I  enostransko podpira države v razvoju pri doseganju trajnostnega razvoja na podlagi trgovine. Trgovinski preferenciali spodbujajo univerzalne vrednote človekovih pravic, temeljnih delovnih standardov, varstva okolja in dobrega upravljanja.

Temu, tretjemu dvoletnemu poročilu o GSP je priloženih deset skupnih delovnih dokumentov služb (Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko). V njih je predstavljena ocena uspešnosti devetih upravičenk do režima GSP+ in treh upravičenk do režima „Vse razen orožja“ (EBA) v okviru okrepljenega sodelovanja.

Poročilo zajema zlasti:

1.obseg, v katerem države upravičenke izkoriščajo shemo;

2.več splošnih tem, vključno s smrtno kaznijo, prostorom civilne družbe, delom otrok in okoljem;

3.partnerstva: primeri sodelovanja EU s partnerji za izboljšanje učinkovitosti GSP.

To poročilo temelji na misijah EU za spremljanje, vmesni oceni GSP II ter na sodelovanju EU s partnerskimi državami (vključno z dialogi o človekovih pravicah), mednarodnimi organizacijami, civilno družbo in industrijo. Namenski dialog s civilno družbo je potekal 16. julija 2019 III .

2.Glavni poudarki

Upravičenke do GSP napredujejo. V obdobju 2018–2019 je več držav izstopilo iz sheme, ker so dosegle status gospodarstev z višjim srednjim dohodkom. Poleg tega je uspešna pogajalska agenda EU prispevala k temu, da so države izstopile iz GSP, ker so se vključile v dvostranske preferencialne režime z EU. Ob koncu leta 2019 je število upravičenk znašalo 71, tj. enajst manj kot v zadnjem poročilu.

Kar zadeva učinek preferencialov, je GSP postala pomembnejša v absolutnem in relativnem smislu. Čeprav se je število upravičenk zmanjšalo, se je vrednost uvoza iz držav upravičenk do GSP v EU povečala za 16,2 %, tj. s 158 milijard EUR leta 2016 na 183,6 milijarde EUR leta 2018 (celotni uvoz EU se je povečal za 13,3 %). Od tega je vrednost uvoza v okviru GSP znašala 68,9 milijarde EUR.

GSP je pomembna zlasti za najrevnejše države: delež, ki ga najmanj razvite države obsegajo v celotnem uvozu EU, je leta 2018 dosegel 2,2 %, kar je več kot dvakratnik deleža, ki ga te države obsegajo v svetovnem uvozu (0,98 % leta 2017 IV ). Preferencialni izvoz upravičenk do EBA v EU se je povečal za 15,3 %.

Vrednost preferencialnega uvoza iz afriških držav upravičenk do GSP v EU se je povečala za 17,2 % na 3,3 milijarde EUR. Mavretanija je izvoz v okviru GSP povečala za 62 %, Senegal pa za 44 %.  Ne glede na to je delež uvoza iz afriških držav v EU v okviru GSP še naprej razmeroma majhen, saj obsega manj kot 5 %, in to kljub temu, da je med 71 upravičenkami 38 afriških držav. GSP najbolj koristi sektorju oblačil, na področju katerega pa so druge države praviloma konkurenčnejše. Ker GSP zagotavlja priložnosti v številnih drugih sektorjih (kot so predelana živila), bi se lahko bolje izkoristil. Vpliv imajo tudi pomanjkanje ozaveščenosti o shemi in dejavniki, ki omejujejo izvozne zmogljivosti afriških podjetij.

Uporaba trgovinskih preferencialov na podlagi GSP se je v letu 2018 povečala na 81,8 % (z 78,8 % leta 2016). V okviru EBA je znašala 93,4 %. Izkoriščene ugodnosti se večinoma nanašajo na sektor oblačil, saj diverzifikacija izvoza še naprej pomeni izziv.

Uvozniki in industrija EU, navzoči v državah upravičenkah do GSP, podpirajo agendo za trajnostni razvoj in lahko imajo pozitivno vlogo, predvsem pri spodbujanju reform dela ter zdravja in varnosti pri delu. Izvozne panoge, na primer v Pakistanu, Bangladešu, Mjanmaru in na Šrilanki, si želijo izpolniti mednarodne standarde. To je neposreden rezultat dejstva, da (evropski) kupci vztrajajo pri odgovornih oskrbovalnih verigah, in ima širši vpliv na države.

Upravičenke do GSP+ so dosegle napredek pri učinkovitem izvajanju 27 mednarodnih konvencij, navedenih v režimu. Sprejele pa so tudi dodatne zaveze. Vse države upravičenke do GSP+ so podpisale Pariški sporazum, pri čemer so se v nekaterih primerih odzvale na zahteve misij spremljanja GSP+ (Filipini). Armenija je podpisala Drugi fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu ZN o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR), s čimer je odpravila smrtno kazen, ter Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov (CRPD).

Kar zadeva delo otrok, je Mongolija po nedavni misiji spremljanja privolila v izvedbo raziskave dela otrok. Pakistan izvaja raziskavo dela otrok po vsej državi. Šrilanka je uspešno znižala stopnjo dela otrok s 16 % na 1 % z uvajanjem „območij brez dela otrok“. Bolivija je zvišala minimalno starost za delo na 14 let v skladu z mednarodnim minimalnim standardom. Zelenortski otoki so dosegli napredek pri inkriminaciji uporabe mladoletnikov za prostitucijo in spolno izkoriščanje ter spodbujanja prostitucije in spolnega izkoriščanja mladoletnikov. Paragvaj je sprejel nacionalno strategijo za izkoreninjenje dela otrok do leta 2024.

Upravičenke ohranijo zaveze tudi, ko izstopijo iz GSP. Na primer Paragvaj je leta 2019 – po tem, ko je izstopil iz GSP – objavil svoje prostovoljno vmesno poročilo o izvajanju priporočil iz splošnega rednega pregleda Sveta Združenih narodov za človekove pravice. 

Nekatere države sprejmejo zaveze, preden zaprosijo za GSP+: Uzbekistan je v okviru svoje agende za uporabo GSP+ 14. oktobra 2019 sprejel zakon o pristopu h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti.

Ne glede na to še naprej obstajajo izzivi v zvezi z izpolnjevanjem zahtev GSP: možnosti za delovanje civilne družbe se zmanjšujejo, zlasti v Pakistanu in na Filipinih. Pozivi k smrtni kazni (njenemu izvrševanju) so postali glasnejši, med drugim na Šrilanki, v Mongoliji in na Filipinih. Večina upravičenk se srečuje z izzivi, povezanimi s svobodo združevanja.

Države, ki niso pripravljene obravnavati vprašanj, ki povzročajo skrbi, niti sodelovati v zvezi z njimi, se skrbno pregledujejo. EU je z okrepljenim sodelovanjem okrepila dialog z Bangladešem, Kambodžo in Mjanmarom, da bi jih spodbudila h konkretnim ukrepom v zvezi z resnimi pomanjkljivostmi pri spoštovanju temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev ter k trajnostnim rešitvam teh pomanjkljivosti.

Sodelovanje z vsako posamezno državo je drugačno.

Sodelovanje z Bangladešem je osredotočeno na skladnost s konvencijami MOD. Med misijo EU za spremljanje oktobra 2019 so organi Bangladeša soglašali s pripravo časovnega načrta s časovnimi okviri za izboljšanje pravic delavcev, predvsem z uskladitvijo nacionalnega zakona o delu in zakona o coni izvozne proizvodnje.

V zvezi z Mjanmarom so med misijami spremljanja na visoki ravni oktobra 2018 in februarja 2019 potekale razprave o skrbeh zaradi človekovih pravic in pravic delavcev. Razprave so se nadaljevale na srečanju visokih uradnikov EU in Mjanmara, ki je sploh prvič potekalo maja 2019, ter junija 2019 v okviru dialoga med EU in Mjanmarom o človekovih pravicah, ki mu je sopredsedoval posebni predstavnik EU za človekove pravice.

V zvezi s Kambodžo se je zaradi pomanjkanja rezultatov na področju človekovih pravic in pravic delavcev začel postopek za začasni preklic tarifnih preferencialov.

3.Razvoj dogodkov od zadnjega poročila

Splošna shema preferencialov obsega tri režime, predstavljene v nadaljevanju.

V okviru splošnega režima GSP EU dodeli tarifna znižanja za izdelke, zajete s približno 66 % tarifnih postavk, s poreklom iz držav z nizkim ali nižjim srednjim dohodkom, ki ne uživajo ugodnosti drugega preferencialnega dostopa do trga EU.

Za države, ki uživajo ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), EU odpravi tarife za izdelke, ki so v bistvu zajeti z istimi tarifnimi postavkami.

V okviru režima „Vse razen orožja“ (EBA) EU omogoča vseh dajatev in kvot prost dostop za vse izdelke razen orožja in streliva iz držav, ki jih ZN uvrščajo med najmanj razvite države. Upravičenke s sklenitvijo prostotrgovinskega sporazuma z EU ne izgubijo statusa EBA.

3.1.Zakonodajne posodobitve

Evropska komisija je sprejela več pravnih aktov v zvezi z uredbo:

-graduacija izdelkov: z uredbo Komisije z dne 12. februarja 2019 so bili opuščeni tarifni preferenciali v zvezi z več izdelki za obdobje 2020–2022 za tri države upravičenke: Indijo, Indonezijo in Kenijo V ;

-odstranitev s seznama držav upravičenk do GSP: status države upravičenke do GSP je bil preklican za države, ki so tri zaporedna leta dosegle status gospodarstva z višjim srednjim dohodkom: Kamerun, Fidži, Gruzijo, Irak, Marshallove otoke in Tongo VI (1. januarja 2017) ter Paragvaj VII (1. januarja 2019);

-več držav je izgubilo status države upravičenke zaradi sklenitve preferencialnega trgovinskega sporazuma z EU: Slonokoščena obala, Gana in Esvatini (1. januarja 2019), Gruzija (1. januarja 2017) VIII in Ukrajina (1. januarja 2018) IX .

Za nekatere države so bili opuščeni preferenciali v okviru EBA, ker so izgubile status najmanj razvitih držav: Samoa (1. januarja 2019) X  in Ekvatorialna Gvineja (1. januarja 2021) XI (v obeh primerih po triletnem prehodnem obdobju od datuma opustitve).

Drugi pravni akti v zvezi z uredbo o GSP:

-Izvedbena uredba Komisije z dne 16. januarja 2019 XII o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara;

-Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. februarja 2019 o začetku postopka začasnega preklica tarifnih preferencialov, zagotovljenih Kambodži XIII .

3.2.Prihodnje spremembe

Države upravičenke do GSP, ki jih Svetovna banka tri zaporedna leta uvrsti med gospodarstva z višjim srednjim dohodkom, izgubijo status upravičenk do GSP. V skladu s tem bodo Nauru, Samoa in Tonga odstranjene s seznama držav upravičenk od 1. januarja 2021.

Druge države so bile uvrščene med države z višjim srednjim dohodkom od leta 2018 (Armenija) in leta 2019 (Šrilanka). Vietnam bo izgubil status države upravičenke do GSP dve leti po prihodnjem začetku veljavnosti prostotrgovinskega sporazuma z EU. Vendar pa bodo lahko gospodarski subjekti uporabljali dajatve na podlagi GSP, če bodo ugodnejše.

Za več najmanj razvitih držav je predviden izstop. To pomeni, da bodo po triletnem prehodnem obdobju odstranjene s seznama držav, ki uživajo ugodnosti režima EBA. Po tem lahko zaprosijo za GSP+, če bodo izpolnjeni pogoji, ali pridobijo ugodnosti splošnega režima GSP. Butan bo izstopil leta 2023, sledili pa bodo São Tomé in Príncipe ter Salomonovi otoki leta 2024. Datum izstopa Tuvaluja in Kiribatija bo določen leta 2021. Istega leta bi se lahko predlagal izstop Bangladeša, Laoške ljudske demokratične republike, Mjanmara, Nepala in Vzhodnega Timorja.

Dve državi, ki uživata ugodnosti splošnega režima GSP (Tadžikistan in Uzbekistan), sta izrazili zanimanje za pristop k režimu GSP+.

3.3.Prihodnja uredba o GSP

Sedanja uredba o GSP bo prenehala veljati 31. decembra 2023. Da bi Komisija gospodarskim subjektom in upravičenkam zagotovila možnost, da se prilagodijo novi uredbi, je začela priprave zanjo. Z novo uredbo naj bi se nadaljevala ista politika spodbujanja trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav upravičenk, vključno s spoštovanjem dobrega upravljanja in človekovih pravic, pri čemer bo glavni cilj izkoreninjenje revščine. Javna posvetovanja bodo izvedena leta 2020.

Evropski parlament je 14. marca 2019 sprejel nezakonodajno resolucijo o izvajanju uredbe o GSP XIV . Evropski parlament priznava pozitivni učinek uredbe o GSP in je predložil več priporočil za pripravo prihodnje uredbe o GSP. Zlasti bi morala prihodnja uredba spodbujati diverzifikacijo, izražati večji poudarek na izboljšanju okoljskih standardov in izboljšati spremljanje.

4.GSP je uspešna: gospodarske koristi za države v razvoju

V obdobju poročanja 2018–2019 se je skupna vrednost uvoza EU iz držav upravičenk do GSP kljub manjšemu številu upravičenk do GSP precej povečala, in sicer z 61,3 milijarde EUR leta 2016 na 68,9 milijarde EUR leta 2018. Vrednost uvoza iz držav, ki uživajo ugodnosti splošnega režima GSP, je znašala 32,3 milijarde EUR, iz držav upravičenk do GSP+ približno 9,5 milijarde EUR, iz držav upravičenk do EBA pa 27,1 milijarde EUR XV .

Slika 1: Vrednost uvoza v EU v okviru treh režimov GSP

Če upoštevamo celotni uvoz EU (vključno z nepreferencialnim) v obdobju 2016–2018, se je uvoz iz držav upravičenk do GSP povečal za 16,2 %. Izvoz držav upravičenk do EBA v EU se je povečal za 9,9 %, držav upravičenk do GSP+ za 13,4 %, izvoz v EU v okviru splošnega režima GSP pa za 18,8 %. Med upravičenkami do GSP največji delež celotnega uvoza (vključno z nepreferencialnim) dosega Indija, sledijo pa ji Vietnam, Nigerija, Bangladeš in Indonezija.

Če upoštevamo samo preferencialni uvoz, je Bangladeš postal največji partner EU v okviru GSP, takoj za njim pa so Indija, Indonezija, Vietnam in Pakistan.

Preglednica 1: Vrednost uvoza EU v okviru GSP iz glavnih upravičenk (v milijonih EUR) ter njihov delež celotnega uvoza in celotnega uvoza EU v okviru GSP leta 2018 (v %)

Kar zadeva oddelke izdelkov, večino uvoza v okviru GSP (47,9 % od 33 milijard EUR) še naprej obsegajo oblačila, sledijo pa obutev (11 %), mehanske naprave (7 %), ribji izdelki (4 %), usnje (3,7 %) in plastične mase (2,7 %) – glej sliko 2.

Slika 2: Glavni oddelki izdelkov v uvozu EU v okviru GSP leta 2018

4.1.Vmesna ocena: GSP je učinkovita

Komisija je leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila svoje poročilo o uporabi uredbe o GSP XVI . Ta vmesna ocena kaže, da je GSP EU uspešna: uspešno je usmerila preferenciale v države, ki so najbolj potrebne pomoči, in prispevala k njihovemu trajnostnemu razvoju. Učinkovitost GSP EU se je povečala zaradi mehanizma za spremljanje, zaradi česar so bile dosežene izboljšave na področju človekovih pravic in pravic delavcev. V sektorju tekstila in oblačil je preferencialni izvoz v okviru EBA pozitivno vplival na poslovanje in ustvarjanje delovnih mest.

Nekatera priporočila in nadaljnji ukrepi iz vmesne ocene

·V zvezi z večjo preglednostjo: Komisija proučuje več praktičnih ukrepov za izboljšanje spremljanja GSP+, spodbujanje vključevanja civilne družbe ter ozaveščanje podjetij in organizacij civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji.

·Uporaba določb o zaščiti iz uredbe o GSP: EU je leta 2019 uvedla zaščitne ukrepe v zvezi z indijskim rižem s poreklom iz Kambodže in Mjanmara po preiskavi v skladu z uredbo o GSP.

·Začetek postopkov preklica, ko zadevni organi za spremljanje sporočijo resne in sistematične kršitve: Komisija je 11. februarja 2019 začela postopek začasnega preklica v zvezi s tarifnimi preferenciali, zagotovljenimi Kambodži.

·Dodatna okrepitev sodelovanja z razvojnimi partnerji, med drugim za privabljanje več naložb v najmanj razvite države.

5.GSP prispeva k trajnostnemu razvoju

V zvezi s pravicami delavcev in človekovimi pravicami je bilo v vmesni oceni ugotovljeno, da GSP+ z mehanizmom za spremljanje GSP+ in zagotavljanjem možnosti pristopa (za države prosilke) učinkovito ustvarja vzvod. Večja pogostost in izboljšan obseg spremljanja skladnosti z GSP+ sta povečala vzvod EU.

Službe Evropske komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) so v obdobju poročanja 2018–2019 izvedle misije spremljanja v Armeniji, Boliviji, Kirgizistanu, Mongoliji, Pakistanu, na Filipinih in Šrilanki, v Kambodži, Bangladešu in Mjanmaru. Poleg učinka GSP na ustvarjanje delovnih mest, v zvezi s katerim ocene segajo od 500 000 v Mjanmaru do 5 milijonov v Bangladešu, se je pri tem prizadevanju namenila večja pozornost delovnim standardom, človekovim pravicam, v primeru GSP+ pa tudi okolju in dobremu upravljanju.

V zvezi s pravicami otrok je bil dosežen napredek: Mongolija je sprejela zakone o varstvu pravic otrok in precej povečala proračune. Paragvaj je sprejel ukrepe za spodbujanje in varstvo pravic otrok. Šrilanka je stopnjo dela otrok znižala na 1 %. Bolivija je minimalno starost za delo uskladila s standardi MOD. Vlada Pakistana je soglašala z izvedbo raziskav dela otrok. Zelenortski otoki so dosegli pomemben napredek pri inkriminaciji spolnega izkoriščanja mladoletnikov.

Morebitno odpravljanje napredka v zvezi s človekovimi pravicami se obravnava. Skrbi povzročajo pozivi k ponovni uvedbi smrtne kazni. Najbolj skrb vzbujajoč je ponovni poziv h glasovanju o zakonu o smrtni kazni na Filipinih. Tak zakon bi bil v nasprotju z zavezami, ki so jih Filipini sprejeli na podlagi Drugega fakultativnega protokola k ICCPR. Skrbi povzročajo tudi izjave o nadaljevanju usmrtitev na Šrilanki. Ne glede na to pa stanje ni samo slabo: na primer med zadnjo mislijo GSP+ so bili vladni uslužbenci na Šrilanki prepričani, da de facto moratorij ne bo odpravljen. Mongolija je v svoji oceni sklenila, da bi bila ponovna uvedba smrtne kazni nezdružljiva z njenimi mednarodnimi obveznostmi. Ta ocena je prispevala k boju proti načrtom za ponovno uvedbo smrtne kazni. Nazadnje, v Pakistanu poteka razprava o tem, ali bi bilo treba zmanjšati število kaznivih dejanj, za katera je predvidena smrtna kazen, v tem času pa se je število usmrtitev precej zmanjšalo, postopek prošenj za pomilostitev pa je bil reformiran.

V nekaterih državah se možnosti za delovanje civilne družbe zmanjšujejo. V Pakistanu je bilo izgnanih več mednarodnih NVO, kar ima posledice za svoboščine organizacij, ki so še v državi. Svoboda izražanja, tudi v medijih, je ogrožena. V Boliviji se pojavljajo poročila o verbalnem in fizičnem nasilju nad zagovorniki človekovih pravic in novinarji, ki so vse pogosteje tudi tarče kazenskega pregona. V zvezi s Filipini resne skrbi povzročata število smrtnih žrtev, povezanih z bojem proti nezakonitim drogam, ter pomanjkanje učinkovitih, nepristranskih in preglednih preiskav vseh primerov smrti. Možnosti delovanja civilne družbe se zmanjšujejo tudi zaradi ukrepov, sprejetih v okviru boja proti terorizmu. Zaradi tega se je okrepilo nasilje nad člani civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, domorodnimi ljudstvi, novinarji in odvetniki. V Kambodži se je v zadnjih treh letih poslabšalo stanje na področju demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, vključno z omejevanjem možnosti delovanja politične opozicije, medijev in civilne družbe.

Po drugi strani se je v Armeniji med žametno revolucijo leta 2018 precej izboljšalo stanje na področju svobode izražanja in zbiranja.

Kar zadeva pravice delavcev, vprašanje svobode združevanja še vedno povzroča skrbi na Šrilanki, v Pakistanu, Bangladešu in Mjanmaru. V Kirgizistanu bi sprejetje osnutka zakona o sindikatih močno omejilo neodvisnost sindikatov. Filipinski kongres je sprejel zakon o varnosti službenega položaja, da bi ustavil zlorabe sklepanja pogodb, vendar ga je predsednik pred kratkim zavrnil z vetom.

V zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami so države izboljšale poročanje (npr. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami). Vse upravičenke so podpisale Pariški sporazum in kigalijsko spremembo Montrealskega protokola. Vendar bi se z večjim poudarkom na okolju pri spremljanju najbrž zagotovil večji učinek. V svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost za obdobje po letu 2020 v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti bodo predvidoma določeni strožji cilji in mehanizmi za pregled v zvezi z napredkom držav in njihovim izvajanjem.

6.Splošni režim GSP

V obdobju poročanja 2018–2019 so Gana, Slonokoščena obala in Esvatini izstopili iz GSP zaradi svojih prostotrgovinskih sporazumov z EU, ena država (Samoa) pa je presegla status najmanj razvite države in se pridružila GSP, s čimer je skupno število upravičenk ob koncu obdobja znašalo 15. Spodnja slika prikazuje razčlenitev preferencialnega uvoza XVII v okviru splošnega režima GSP leta 2018.

Slika 3: Glavne upravičenke do splošnega režima GSP leta 2018

(uvoz EU v milijonih EUR)

Čeprav se je uvoz v okviru GSP nekoliko zmanjšal (s 16,6 milijarde EUR leta 2016 na 16,4 milijarde EUR leta 2018), je Indija še naprej največja upravičenka do splošnega režima GSP, pri čemer obsega 50,8 % celotnega uvoza v EU v okviru GSP, sledita pa ji Vietnam (27,9 %) in Indonezija (20,5 %). Med petimi največjimi sta še Nigerija in Uzbekistan z zelo majhnima deležema (0,4 % oziroma 0,3 %).

Graduacija izdelkov

Graduacija izdelkov pomeni odpravo preferencialov upravičenk do GSP za posamezne oddelke izdelkov na podlagi domneve, da preferenciali EU za uvoz navedenih izdelkov niso več potrebni. Uporablja se za splošni režim GSP. Nove graduacije se uporabljajo od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022.

Preglednica 2: Graduacija izdelkov v obdobjih 2017–2019 in 2020−2022

7.Režim GSP+

Režim GSP+ je eno glavnih orodij EU za spodbujanje trajnostnega razvoja v ranljivih državah v razvoju. Države morajo izpolniti dva dodatna sklopa meril: (i) ranljivost (ki vključuje delež uvoza in diverzifikacijo gospodarstev) in (ii) trajnostni razvoj. Kar zadeva trajnostni razvoj, morajo države ratificirati 27 temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev, varstvu okolja in dobrem upravljanju. Poleg tega ne smejo vložiti pridržkov, prepovedanih s temi konvencijami, v najnovejših sklepnih ugotovitvah pa organi za spremljanje v skladu s temi konvencijami ne smejo ugotoviti resnih pomanjkljivosti pri njihovem učinkovitem izvajanju. Obdobje poročanja 2018–2019 vključuje devet držav upravičenk do GSP+: Armenijo, Bolivijo, Zelenortske otoke, Kirgizistan, Mongolijo, Pakistan, Paragvaj, Filipine in Šrilanko. 

Paragvaj je prenehal uživati ugodnosti GSP+ 1. januarja 2019, ker je bil tri zaporedna leta uvrščen med države z višjim srednjim dohodkom. Na sliki 4 je prikazana vrednost preferencialnega uvoza iz držav upravičenk do GSP+ v letu 2018. Največji delež je obsegal Pakistan, tj. 62,2 % celotnega uvoza v EU v okviru GSP+ (74 % leta 2018).

Slika 4: Glavne upravičenke do režima GSP+ leta 2018 (uvoz v EU v milijonih EUR)

8.Režim „Vse razen orožja“

Režim „Vse razen orožja“ (EBA) je vodilni trgovinski instrument EU, oblikovan za pomoč najrevnejšim in najšibkejšim državam na svetu, tj. najmanj razvitim državam. V letu 2019 je ena država (Samoa) izstopila iz režima, ker je leta 2014 presegla status najmanj razvite države, s čimer je skupno število upravičenk znašalo 48.

Slika 5 prikazuje razčlenitev vrednosti in odstotnih deležev preferencialnega uvoza v EU iz držav upravičenk do EBA v letu 2018. Največji delež uvoza v okviru EBA obsega Bangladeš (61,8 %), sledita pa mu Kambodža (18,4 %) in Mjanmar (7,1 %). Kar zadeva vse države upravičenke do GSP, je v letu 2018 Bangladeš prehitel Indijo (s preferencialnim uvozom v vrednosti 16,8 milijarde EUR v primerjavi s preferencialnim uvozom iz Indije v vrednosti 16,4 milijarde EUR).

Slika 5: Glavne upravičenke do režima „Vse razen orožja“ v letu 2018 (uvoz EU v milijonih EUR)

9.Partnerstvo

GSP je več kot trgovinsko orodje: dialog z EU o učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij podpira dolgoročnejši trajnostni razvoj zadevnih držav.

Poleg tega EU partnerjem zagotavlja financiranje za pomoč pri izvajanju konvencij in izkoriščanje ugodnosti.

V Mongoliji so bili opredeljeni izdelki, ki bi se lahko tržili v EU z uporabo režima GSP+. Proračunska podpora EU je na zahtevo vlade vključevala raziskavo dela otrok. EU je Šrilanki pomagala oblikovati nacionalno strategijo za izvoz. S tehnično pomočjo Kirgiški republiki je EU podpirala ozaveščanje o standardih, postopkih in poslovnih modelih EU, s čimer se je povečala stopnja uporabe preferencialov. V Armeniji je podpora regionalnim organizacijam civilne družbe pomagala pri pripravi na dokazih temelječih poročil, ki so predstavljala alternativo poročilom ZN. Na Zelenortskih otokih je EU podprla prvo združenje delavcev v gospodinjstvu. V Boliviji je EU podprla ustanovitev centra za zagotavljanje brezplačnega spletnega pravnega svetovanja o primerih političnega nasilja. V Pakistanu je EU podprla projekt, osredotočen na okrepitev socialno-ekonomskih pravic žensk, zaposlenih v kmetijstvu, v provinci Pandžab; projekt „SMART Myanmar“ je namenjen spodbujanju trajnostne potrošnje in proizvodnje oblačil. EU v okviru projekta „Trgovina za dostojno delo“ sodeluje z MOD, da bi se izboljšala uporaba temeljnih konvencij MOD v Bangladešu.  

10.Sklep

Enostranski trgovinski preferenciali EU ustvarjajo gospodarstvo, ki temelji na vrednotah, in tako s trgovanjem pomagajo državam pri odpravljanju revščine: države upravičenke do GSP obsegajo več kot 10 % uvoza EU (vključno z nepreferencialnim uvozom). GSP z olajševanjem izvoza v EU privablja naložbe in podpira vključevanje v svetovne vrednostne verige. Tako se ustvarjajo delovna mesta in dohodek.

GSP omogoča pobude za naložbe v države upravičenke. Čeprav je delež preferencialnega uvoza glede na celotni uvoz EU omejen – 3,8 % leta 2018 – spodbuja podjetja in vlade k povezovanju poslovanja s trajnostnim razvojem. S spodbujanjem dobrega upravljanja in človekovih pravic se zagotavlja predvidljivejše poslovno okolje. V industriji oblačil kupci EU uvajajo nove poslovne modele z visokimi (višjimi) okoljskimi in delovnimi standardi. Zaradi navedenih mednarodnih vrednot so podjetja konkurenčnejša.

GSP mora ostati pomembna za razvoj. Preferenciali se zmanjšujejo zaradi trgovinskih sporazumov. Zagotavljanje skladnosti z drugimi politikami ima pri tem, da lahko upravičenke izkoristijo GSP, pomembnejšo vlogo kot kadar koli prej. To vključuje podporo diverzifikaciji gospodarstev, privabljanje novih vlagateljev, olajševanje trgovine in ozaveščanje.

GSP potrebuje močna partnerstva: EU bo še naprej tesno sodelovala z upravičenkami in deležniki. Ti partnerji, vključno z Evropskim parlamentom in državami članicami EU, so nujni za napredek v zvezi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Industrija EU ima vodilno vlogo pri visokih standardih na področju dela, proizvodnih procesov in okolja ter lahko podpira trajnostni razvoj držav na podlagi njihovih poslovnih načrtov.

Z dostopom do trga EU pomagamo državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za gospodarsko rast, zmanjšanje revščine, dobro upravljanje in trajnostni razvoj.

Priloga I – Upravičenke

Preglednica 1: Splošni režim GSP

Preglednica 2: Režim GSP+

* Odvisno od pridobitve statusa države z višjim srednjim dohodkom na podlagi uvrstitve Svetovne banke.

Preglednica 3: Režim EBA

PRILOGA II – Statistične informacije

Preglednica 1: Vrednost preferencialnega uvoza vseh držav upravičenk do GSP (v tisoč EUR)*

Preglednica 2: Vrednost preferencialnega uvoza po državah upravičenkah do splošnega režima GSP (v tisoč EUR)*

* Celotni uvoz vključuje ves uvoz, vključno z izdelki, ki so samodejno upravičeni do ničelnih tarif, ki veljajo za države z največjimi ugodnostmi. „Uvoz, upravičen do EBA“, se nanaša le na izdelke v okviru režima EBA, ki sicer niso upravičeni do ničelne dajatve, ki velja za države z največjimi ugodnostmi.

Preglednica 3: Vrednost preferencialnega uvoza po državah upravičenkah do režima EBA (v tisoč EUR)*

Preglednica 4: Vrednost preferencialnega uvoza po državah upravičenkah do režima GSP+ (v tisoč EUR)*

(I)

 Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1). 

(II)

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe (EU) št. 978/2012 {SWD(2018) 430 final}, COM(2018) 665 final, Bruselj, 4.10.2018.

(III)

http://trade.ec.europa.eu/civilsoc/meetdetails.cfm?meet=11541

(IV)

Glej dokument sekretariata STO z naslovom „Market Access for Products and Services of Export Interest to Least Developed Countries“ (Dostop do trga za izdelke in storitve, ki jih najmanj razvite države želijo izvažati), WT/COMTD/LDC/W/66, 2. oktober 2018.

(V)

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/249 z dne 12. februarja 2019 (UL L 42, 13.2.2019, str. 6). 

(VI)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1979 z dne 28. avgusta 2015 (UL L 289, 5.11.2015, str. 3). 

(VII)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/148 z dne 27. septembra 2017 (UL L 26, 31.1.2018, str. 8). 

(VIII)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1979 z dne 28. avgusta 2015 (UL L 289, 5.11.2015, str. 3). 

(IX)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/217 z dne 5. decembra 2016 (UL L 34, 9.2.2017, str. 8).

(X)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1979 z dne 28. avgusta 2015 (UL L 289, 5.11.2015, str. 3). 

(XI)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/148 z dne 27. septembra 2017 (UL L 26, 31.1.2018, str. 8). 

(XII)

 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/67 z dne 16. januarja 2019 (UL L 15, 17.1.2019, str. 5). 

(XIII)

 Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. februarja 2019 o začetku postopka začasnega preklica tarifnih preferencialov, zagotovljenih Kraljevini Kambodža na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 978/2012 (UL C 55, 12.2.2019, str. 11).

(XIV)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 978/2012 o shemi splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (2018/2107(INI)).

(XV)

Člen 35 uredbe o GSP določa podlago za statistične podatke v tem poročilu. Podatke sta zbrala GD TRADE na podlagi podatkov, ki so bili septembra 2019 na voljo v podatkovni zbirki COMEXT (za katero velja zakonodaja o statističnih podatkih o trgovanju zunaj EU (Uredba (ES) št. 471/2009)), in Eurostat. V analizi je upoštevan samo uvoz v Unijo v okviru carinskega postopka za sprostitev v prosti promet („običajna trgovina“), ki je lahko manjši od celotnega uvoza. Izključene so tudi posebne oznake KN, ki niso del GSP, in zaupni statistični podatki o trgovini. Zaupni statistični podatki o trgovini so izključeni (da se preprečijo nenamerna identifikacija uvoznika EU na podlagi statističnih podatkov o trgovini iz podatkovne zbirke COMEXT in s tem možne posledice pri analizi na ravni posamezne upravičenke do GSP ali izdelka (oznake blaga).

(XVI)

COM(2018) 665 final, Bruselj, 4.10.2018.

(XVII)

Preferencialni uvoz je upravičeni uvoz, za katerega so bili preferenciali GSP dejansko uporabljeni.