—

ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6, 7, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

—

ob upoštevanju Odločbe Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu (1), ustreznih letnih poročil za obdobje 2007–2019 in poročila Komisije z dne 22. oktobra 2019 o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (COM(2019)0498),

—

ob upoštevanju priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra za Bolgarijo, objavljenih 20. maja 2020 (COM(2020)0502),

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. novembra 2009 v zadevi Kolevi proti Bolgariji (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019,

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 1. julija 2014 v zadevi Dimitrov in drugi proti Bolgariji (3),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam za leto 2019,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 9. decembra 2019 o osnutku sprememb bolgarskega zakonika o kazenskem postopku in zakona o pravosodnem sistemu v zvezi s preiskavami proti najvišjim sodnikom,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 9. oktobra 2017 o bolgarskem zakonu o pravosodnem sistemu,

—

ob upoštevanju skupnega mnenja Beneške komisije in Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 19. junija 2017 o spremembah bolgarskega volilnega zakonika,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 23. oktobra 2015 o osnutku zakona za spremembo in dopolnitev ustave (na področju pravosodja) Republike Bolgarije,

—

ob upoštevanju sklepa Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 3. septembra 2020 o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah S. Z. proti Bolgariji in Kolevi proti Bolgariji,

—

ob upoštevanju letnega poročila za leto 2020, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2296 (2019) z dne 27. junija 2019 o dialogu z Bolgarijo po koncu spremljanja,

—

ob upoštevanju ukrepanja Sveta Evrope zoper gospodarski kriminal in korupcijo,

—

ob upoštevanju drugega poročila o skladnosti z dne 6. decembra 2019 o Bolgariji, ki ga je pripravila Skupina držav proti korupciji v okviru Sveta Evrope (GRECO),

—

ob upoštevanju izjave komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 3. septembra 2020 o policijskem nasilju nad novinarji v Bolgariji in njenega poročila po obisku v Bolgariji med 25. in 29. novembrom 2019,

—

ob upoštevanju izjave predstavnika OVSE za svobodo medijev z dne 18. marca 2020 o brutalnem napadu na bolgarskega novinarja Slavija Angelova,

—

ob upoštevanju izjave predsednika konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope z dne 9. julija 2020 o predlaganih spremembah bolgarskega zakona o nepridobitnih pravnih osebah,

—

ob upoštevanju skupne izjave posebnih poročevalcev OZN o rasizmu in vprašanjih manjšin z dne 13. maja 2020,

—

ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN o nasilju nad ženskami, vzrokih zanj in njegovih posledicah z dne 21. oktobra 2019,

—

ob upoštevanju nedavnih sklepnih ugotovitev organa OZN za spremljanje pogodb o Bolgariji,

—

ob upoštevanju predloga za novo ustavo Republike Bolgarije, predloženega 17. avgusta 2020,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (4),

—

ob upoštevanju svoje razprave z dne 5. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji,

—

ob upoštevanju razprave v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 10. septembra 2020 o stanju mehanizma za sodelovanje in preverjanje,

—

ob upoštevanju izmenjav mnenj, ki jih je izvedla skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, odkar jo je 5. septembra 2019 ustanovil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zlasti izmenjave mnenj o razmerah v Bolgariji, ki je potekala 28. avgusta 2020,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2020: stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in spremnega dokumenta z naslovom Poglavje o pravni državi v Bolgariji (SWD(2020)0301),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (člen 2 PEU);

B.

ker morajo biti za Unijo in njene države članice načelo pravne države, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati;

C.

ker člen 6(3) PEU potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja EKČP ter kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije;

D.

ker so Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in načela, določena v njej, del primarne zakonodaje Unije;

E.

ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 10 EKČP;

F.

ker je neodvisnost sodstva bistvena zahteva v okviru demokratičnega načela delitve oblasti ter je določena v členu 19(1) PEU, členu 47 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 6 EKČP;

G.

ker Unija deluje na podlagi domneve o medsebojnem zaupanju, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v EKČP in Listini EU o temeljnih pravicah;

H.

ker je pravna država ena od skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, in osnovni pogoj za učinkovito delovanje celotne Unije ter ker je Komisija skupaj s Parlamentom in Svetom na podlagi Pogodb odgovorna za zagotavljanje spoštovanja pravne države kot temeljne vrednote Unije ter prava, vrednot in načel Unije;

I.

ker dejstvo, da ena država članica sistematično zavrača spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije in Pogodb, h katerim je prostovoljno pristopila, vpliva na Unijo kot celoto in jo ogroža; ker bi neodzivanje na tovrstne razmere zmanjšalo verodostojnost Unije;

J.

ker sta Beneška komisija in OVSE/ODIHR ugotovila, da bolgarski volilni zakonik ovira jezikovno raznolikost in volilne pravice državljanov, ki živijo v tujini (5);

K.

ker se je v zadnjih letih poročalo o več incidentih v zvezi z uporabo sovražnega govora zoper manjšine, tudi s strani vladnih ministrov; ker se poslanska imuniteta sistematično uporablja za ščitenje poslancev bolgarske narodne skupščine pred prevzemom odgovornosti za sovražni govor (6);

L.

ker se v zadnjih letih povečuje število poročil o zlorabi sredstev Unije v Bolgariji in bi bilo treba primere zlorabe temeljito preiskati; ker so bolgarski državljani v zadnjih mesecih priča številnim obtožbam zaradi suma korupcije na visoki ravni, pri čemer naj bi bil v nekatere primere korupcije neposredno vpleten tudi predsednik vlade; ker so mednarodni mediji v zadnjih mesecih večkrat poročali, da v Bolgariji morda obstajajo povezave med kriminalnimi združbami in javnimi organi;

M.

ker je tožilstvo vložilo obtožnico proti nekdanjemu ministru za okolje in vodo, nekdanjemu namestniku ministra za okolje in vodo ter nekdanjemu namestniku ministra za gospodarstvo, ki jih je vlada vse takoj razrešila;

N.

ker so ta razkrijta privedla do množičnih demonstracij in protestov civilne družbe, ki neprekinjeno potekajo več kot tri mesece ter na katerih Bolgari zahtevajo pravičnost, spoštovanje pravne države in neodvisno sodstvo ter protestirajo proti spodkopavanju demokracije in vsesplošni korupciji; ker protestniki med drugim zahtevajo odstop vlade in generalnega tožilca ter takojšnje parlamentarne volitve; ker naj bi organi pregona na teh protestih uporabili nesorazmerno nasilje;

O.

ker je pravica do protesta temeljna pravica, za katero ne morejo veljati splošni in absolutni ukrepi prepovedi ali nadzora in ki se lahko omeji le z zakonitimi, sorazmernimi in potrebnimi policijskimi ukrepi ter v izjemnih okoliščinah; ker noben protest ne bi smel biti obravnavan kot nezaščiten s to pravico; ker morajo organi kazenskega pregona omogočiti prostovoljni razhod brez uporabe sile; ker je svoboda zbiranja tesno povezana s svobodo izražanja, ki vsakomur zagotavlja pravico do svobodnega izražanja, kar vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje;

P.

ker so 15. julija 2020 odstopili minister za notranje zadeve, minister za finance, minister za gospodarstvo in minister za turizem, 26. avgusta 2020 pa minister za pravosodje;

Q.

ker je predsednik vlade naznanil, da bo odstopil v trenutku, ko bo narodna skupščina sklenila organizirati volitve v veliko narodno skupščino (7);

R.

ker v zvezi z bojem proti korupciji v Bolgariji še vedno obstajajo resni pomisleki; ker bi to lahko ogrozilo zaupanje državljanov v javne institucije;

S.

ker po podatkih iz posebne raziskave Eurobarometer o odnosu državljanov EU do korupcije, ki je bila objavljena junija 2020, 80 % anketiranih Bolgarov meni, da je korupcija v njihovi državi močno razširjena, 51 % pa jih meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih povečala;

T.

ker je Bolgarija glede na indeks vladavine prava v okviru projekta World Justice Project za leto 2020 uvrščena na 53. mesto od 128 držav, na ravni Unije pa zaseda predzadnje mesto; ker je Bolgarija glede na indeks zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2019, ki je bil objavljen v začetku tega leta, v svetovnem merilu uvrščena najnižje med državami Unije, tj. na 74. mesto;

U.

ker imajo živahna civilna družba in pluralistični mediji ključno vlogo pri spodbujanju odprte in pluralistične družbe ter sodelovanju javnosti v demokratičnem procesu in krepitvi odgovornosti vlad; ker se v Bolgariji razmere na področju svobode medijev poslabšujejo, kar dokazuje uvrstitev države v poročilih, ki jih je objavila organizacija Novinarji brez meja; ker je glede na svetovni indeks svobode tiska za leto 2020, ki je bil objavljen konec aprila 2020, Bolgarija v svetovnem merilu uvrščena na 111. mesto, med državami članicami EU pa že tretje leto zapored zaseda zadnje mesto; ker platforma Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev vsebuje tri opozorila prve stopnje o hudih in škodljivih kršitvah svobode medijev, na katera se bolgarski organi še vedno niso odzvali; izraža zaskrbljenost zaradi vpliva tretjih držav na medije, kar je del obsežnejše strategije za širjenje propagande proti EU in dezinformacij;

V.

ker je v Bolgariji še vedno veliko institucionalnih pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva neodvisnost sodstva, ki jih je Komisija v zadnjih letih priznala v svojih poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; ker je Komisija v zadnjem poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, objavljenem 22. oktobra 2019, ugotovila, da je napredek, ki ga je Bolgarija dosegla v okviru tega mehanizma, zadosten za izpolnitev njenih obveznosti, ki jih je prevzela ob pristopu k Uniji, in zato predlagala ukinitev nadzornega mehanizma; ker mora Komisija po upoštevanju ugotovitev Parlamenta in Sveta še vedno sprejeti končno odločitev o ukinitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje; ker je predsednik Sassoli v svojem dopisu podprl ukinitev mehanizma za sodelovanje in preverjanje, hkrati pa poudaril, da je treba izvajati in izvrševati obveznosti in reforme, ter opozoril na stanje na področju neodvisnosti sodstva, korupcije in svobode medijev;

W.

ker bi moral novi celoviti mehanizem za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, kot ga zagovarja Parlament, z letnim ciklom spremljanja, ki bi se enako uporabljal za vse države članice, zajemati vse vrednote iz člena 2 PEU ter v končni fazi nadomestiti mehanizem za sodelovanje in preverjanje za Romunijo in Bolgarijo;

X.

ker se v nedavno objavljenem poročilu o stanju pravne države za leto 2020 priznava, da so v Bolgariji še vedno težave v zvezi z neodvisnostjo sistema pregona v razmerju do izvršne veje oblasti, in se opozarja, da ni bil dokončan učinkovit sistem odgovornosti za generalnega državnega tožilca; ker poročilo omenja tudi pomisleke glede učinkovitosti preiskav, pregona in sojenja v primerih korupcije v Bolgariji; ker je v poročilu na področju svobode medijev izpostavljenih več pomislekov, od učinkovitosti nacionalnih medijskih organov v Bolgariji do pomanjkanja preglednosti lastništva medijev ter groženj novinarjem in napadov nanje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.