EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2020

COM(2020) 494 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prvo poročilo o izvajanju večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže

{SWD(2020) 171 final}

ZAKLJUČKI

Na razvoj morskega okolja Baltskega morja in staležev rib v tem morju vplivajo dolgoročni trendi, ki so se začeli dolgo pred začetkom veljavnosti večletnega načrta leta 2016. Temeljni vzroki za razvoj ribištva v Baltskem morju segajo veliko let v preteklost. Ribištvo se je dolga leta zmerno pozitivno razvijalo. Danes pa nekaterim staležem, zlasti trski iz vzhodnega Baltskega morja, grozi izumrtje zaradi vplivov, ki so se začeli dolgo pred letom 2016. Čeprav se je z izvajanjem večletnega načrta ribolovni pritisk od leta 2016 zmanjšal, so pri nekaterih staležih začeli prevladovati drugi dejavniki umrljivosti. Znanstveniki na primer za trsko iz vzhodnega Baltskega morja ugotavljajo, da trikrat več rib umre zaradi pritiskov na okolje kot pa zaradi dejanskega ribolova.

Izvedena so bila posvetovanja z deležniki in državami članicami, ki imajo o večletnem načrtu različna mnenja. Državam članicam se zdi prezgodaj za oceno vplivov večletnega načrta, vendar menijo, da bi večletni načrt lahko postal pomembnejši instrument za upravljanje ribištva, saj vključuje vse elemente, potrebne za doseganje zadevnih ciljev. Mnenje svetovalnega sveta za Baltsko morje (BSAC) in njegovih članov pa je večinoma negativno. Ribiška industrija bi z gospodarskega vidika podprla širšo uporabo višjega razpona največjega trajnostnega donosa. Vendar so pretekle izkušnje pokazale, da je prevelik ribolov staležev, ki niso v dobrem stanju, kratkoročno naravnan ter vodi k prelovu in propadu ribiškega sektorja. Nevladne organizacije pa menijo, da višji razponi niso v skladu z največjim trajnostnim donosom. Komisija se s tem stališčem ne strinja, saj je celotni razpon v skladu z največjim trajnostnim donosom, ki je dolgoročen gospodarski koncept, o katerem sta se leta 2014 dogovorila sozakonodajalca.

Komisija meni, da se je večletni načrt za Baltsko morje 1 izkazal za koristno orodje za izvajanje skupne ribiške politike 2 , zlasti pri določanju ribolovnih možnosti, saj vključuje pregledna pravila o regionalno prilagojenem upravljanju ribištva. V načrtu so za staleže rib, ki so bili ocenjeni na podlagi obsežnih podatkov (ali največjega trajnostnega donosa), določene zgornje mejne vrednosti za letne celotne dovoljene ulove (v nadaljnjem besedilu: TAC), za zdrave staleže pa je predvidene nekaj prilagodljivosti. Za ogrožene staleže, pri katerih je rib v morju tako malo, da ne dosegajo niti nevarnih minimalnih ravni, je v načrtu določena varnostna mreža. Varnostna mreža zagotavlja zmanjšanje kvot za ogrožene staleže na najnižjo možno raven in sprejetje dodatnih popravnih ukrepov za obnovo teh staležev.

Komisija meni, da je trajnostne in včasih težke odločitve, ki jih je Svet sprejel za staleže v Baltskem morju, omogočil okvir, vzpostavljen z večletnim načrtom, ki združuje varnostno mrežo in možnosti prilagajanja. Brez večletnega načrta bi bilo zelo težko sprejeti dogovore o pravnih sredstvih za pomoč pri obnovi staležev pod minimalno ravnjo in verjetno bi bile določene višje kvote. Na drugi strani je večletni načrt omogočil prilagodljivost za zdrave staleže, saj dopušča uporabo višjega razpona največjega trajnostnega donosa, da bi se ublažil učinek velikih znižanj kvot. Večletni načrt je zagotovil, da se danes ves ribolov upravlja v skladu z največjim trajnostnim donosom ali da se sprejmejo ukrepi za ponovno uskladitev ribolova z največjim trajnostnim donosom, kar je osnova za dolgoročno dobičkonosnost ribiške industrije in povezanih sektorjev.

Zato je Komisija sklenila, da je večletni načrt stabilen dolgoročni instrument za izvajanje SRP v Baltskem morju, ki zmanjšuje negotovost pri določanju kvot, zagotavlja popravne ukrepe za ogrožene staleže, povečuje preglednost določanja kvot med deležniki in državami članicami ter ribiški industriji omogoča boljše načrtovanje ribištva.

1.Uvod

Dogovor, ki sta ga Evropski parlament in Svet leta 2014 sprejela v okviru medinstitucionalne delovne skupine za večletne načrte 3 , je utrl pot sprejetju prvega večletnega načrta upravljanja za Baltsko morje leta 2016. V večletnem načrtu je določeno, da mora Komisija sozakonodajalcema poročati o rezultatih in vplivu večletnega načrta na staleže in ribištvo, ki izkorišča te staleže, zlasti v zvezi z doseganjem ciljev večletnega načrta. To je prvo tako poročilo.

Cilji večletnega načrta so: prispevati k doseganju ciljev SRP; prizadevati si za zagotovitev, da ribištvo obnovi in ohranja staleže rib nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos; s preprečevanjem in zmanjševanjem nenamernega ulova prispevati k odpravi zavržkov in k izvajanju obveznosti iztovarjanja za zadevne vrste ter uporabljati ekosistemski pristop, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na okolje. Delovna skupina je sprejela dogovor in zakonodajalca sta naknadno sklenila, da se bo ciljna ribolovna umrljivost določila kot razpon vrednosti (z gornjo in spodnjo mejno vrednostjo), ki so usklajene z doseganjem največjega trajnostnega donosa. Opozoriti je treba, da je celotni razpon v skladu z največjim trajnostnim donosom, ki je dolgoročen gospodarski koncept. Večletni načrt vključuje pregledna pravila o določitvi ribolovnih možnosti za staleže rib na podlagi ocene za doseganje največjega trajnostnega donosa. Vključuje tudi posebna pravila o nadzoru in pooblastilo Komisije za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z nekaterimi staleži prilova, izvzetji iz obveznosti iztovarjanja in tehničnimi ukrepi.

Ciljne vrste večletnega načrta so trska, sled in papalina, vključuje pa tudi prilov morske plošče, iverke, romba in gladkega romba. 4 Ciljne vrste predstavljajo približno 95 % celotnega ulova v Baltskem morju. 5 V uredbah Sveta o letnih ribolovnih možnostih v Baltskem morju so določeni letni TAC in nacionalne kvote za ciljne staleže ter za morsko ploščo in lososa.

Večletni načrt se je prvič uporabil za ribolovno sezono, ki se je začela 1. januarja 2017. Ker je bil večletni načrt za Baltsko morje prvi tak načrt, so bili po njegovem vzoru oblikovani poznejši načrti za Severno morje, zahodne vode in zahodno Sredozemlje. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju večletnega načrta za Baltsko morje, se je ta načrt še izboljšal in pripravili so se osnutki poznejših večletnih načrtov.

To poročilo temelji na zadnjem mnenju ICES o zadevnih staležih v Baltskem morju 6 , posebnem ad hoc mnenju, ki ga je ICES pripravil na zahtevo 7 , analizi nacionalnih poročil za leto 2018 o obveznosti iztovarjanja, ki jo je izvedel Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor Komisije za ribištvo (STECF) 8 9 , in informacijah, ki jih hrani Komisija. Izvedena so bila tudi posvetovanja s skupino držav članic Baltskega morja (BaltFish), svetom BSAC in njegovimi člani. 10 Zato je v tem poročilu predstavljen razvoj na zadevnih področjih izvajanja večletnega načrta, v njem pa se poskušajo tudi oblikovati zaključki na podlagi treh let izvajanja (2017–2019) in ribolovnih možnosti, določenih v večletnem načrtu za štiri zaporedna leta (2017–2020).

2.Razvoj na zadevnih področjih

V poročilu je obravnavan predvsem razvoj od leta 2016 na petih glavnih področjih: stopnje ribolova, zavržki, ekosistemski pristop, regionalno sodelovanje in socialno-ekonomski vidiki.

2.1.Ribolovne možnosti, določene od leta 2017

Do leta 2019 je bila ocena največjega trajnostnega donosa na voljo za sedem od osmih staležev – manjkala je ocena za trsko iz vzhodnega Baltskega morja. Leta 2020 ta ocena ni več bila na voljo tudi za sled iz Botnijskega zaliva.

Pri štirih določanjih TAC od začetka veljavnosti večletnega načrta julija 2016 je bilo treba določiti skupaj 32 TAC, zajetih v večletnem načrtu, pri čemer je bilo 24 primerov jasnih, za 8 primerov pa je potreben dodaten kontekst. 11

Komisija je v 24 jasnih primerih predlagala TAC v vrednosti FMSY point ali najnižji vrednosti v razponu MSY (v 23 primerih). V enem primeru (sled iz osrednjega Baltskega morja za leto 2019) je v skladu z večletnim načrtom predlagala TAC v najvišji vrednosti FMSY point, Svet pa je ta predlog upošteval. Med navedenimi 24 primeri je Svet v 16 primerih upošteval predlog Komisije, v dveh primerih je sklenil določiti nižje TAC, kot jih je predlagala Komisija (papalina za leto 2017 in sled iz osrednjega Baltskega morja za leto 2018), v petih primerih pa je povečal TAC v okviru veljavnih razponov FMSY iz večletnega načrta (sled iz Riškega zaliva za leto 2017, sled iz zahodnega Baltskega morja in sled iz Botnijskega zaliva za leto 2018, trska iz zahodnega Baltskega morja za leto 2019 ter papalina za leto 2020). V zadnjem primeru v zvezi z vrstami prilova je določil TAC, ki je bil večji kot v previdnostnem mnenju (morska plošča za leto 2018), TAC za vsa druga leta pa je določil v skladu z največjim trajnostnim donosom in previdnostnim mnenjem.

Osem primerov, v katerih je potreben poseben kontekst, vključuje trsko iz zahodnega Baltskega morja za leti 2017 in 2018, sled iz zahodnega Baltskega morja za leti 2019 in 2020 ter trsko iz vzhodnega Baltskega morja za celotno obdobje. Ti primeri so opisani v nadaljevanju.

2.1.1.Trska iz zahodnega Baltskega morja

Več let je bilo znano, da se velike količine trske iz vzhodnega Baltskega morja pojavljajo na območju 24, ki je del območja upravljanja trske iz zahodnega Baltskega morja. ICES je leta 2015 lahko količinsko opredelil ta pojav in pripravil možnosti upravljanja. Te možnosti so neposredno vplivale na sorazmerno stabilnost, vendar se države članice Baltskega morja niso mogle sporazumeti o nadaljnjih korakih. Komisija je v obeh primerih ob upoštevanju, da je na območju upravljanja prisotna trska iz vzhodnega in zahodnega Baltskega morja, naknadno predlagala TAC v vrednosti FMSY point (ki je bila zmanjšana za 35 % oziroma 88 % v primerjavi s TAC prejšnjega leta). TAC, ki ga je Svet določil za leto 2017, je bil za 56 % manjši od TAC leta 2016. Komisija je tudi leta 2018 upoštevala prisotnost obeh staležev trske in predlagala, da se prenese TAC iz leta 2017, Svet pa je ta predlog upošteval. Ker je bila količina rib v morju veliko let nižja od MSY Btrigger, je Komisija poleg tega predlagala zaprtja v realnem času za drsteče se ribe in omejeno količino dnevnega ulova za rekreacijski ribolov, Svet pa je ta predloga upošteval. V zvezi s TAC za leto 2019 je treba opozoriti, da je znanstveno mnenje zagotovilo zelo širok razpon (od +30 % do skoraj +400 %). Komisija je predlagala nižjo vrednost, saj je znanstveno mnenje pokazalo, da je stalež temeljil le na enem dobrem letniku; Svet je določil TAC v nižjem razponu s 70-odstotnim povečanjem. Na podlagi mnenja ICES, da je treba količino rib v edinem dobrem letniku popraviti navzdol za 54 %, je Komisija za leto 2020 predlagala določitev najmanjše vrednosti TAC, kar pomeni 68-odstotno zmanjšanje v primerjavi s TAC leta 2019. Svet je določil TAC v nižjem razponu, pri čemer ga je zmanjšal za 60 %.

2.1.2.Trska iz vzhodnega Baltskega morja

V obdobju, ki ga zajema to poročilo, in dokler ni ICES leta 2019 v previdnostnem mnenju svetoval, naj se vsako leto zmanjša TAC za trsko iz vzhodnega Baltskega morja, za to trsko ni bila izvedena nobena ocena največjega trajnostnega donosa. Komisija je v skladu z mnenjem ICES o pojavu trske iz vzhodnega Baltskega morja na območju razširjenosti predlagala, da se v letu 2017 zmanjša TAC za 39 %. Svet je določil 25-odstotno zmanjšanje TAC v primerjavi s TAC leta 2016. Za leto 2018 je Komisija upoštevala pojav staleža na območju razširjenosti in predlagala zmanjšanje TAC za 28 %, s čimer bi bil določen večji TAC, kot je svetoval ICES. Zato je Komisija za stalež iz zahodnega Baltskega morja predlagala prenos TAC, s čimer bi bil določen tak pod vrednostjo FMSY point. Svet je zmanjšal TAC za stalež iz vzhodnega Baltskega morja za 8 % v primerjavi z letom 2017. Za leto 2019 je Komisija predlagala TAC, ki je bil za 15 % manjši od TAC leta 2018, Svet pa je predlog sprejel. Vsi TAC, ki jih je Svet določil za ta tri leta, so presegali raven, ki jo je ICES svetoval v previdnostnem mnenju.

Mnenje ICES za leto 2020 je bilo veliko strožje, saj je prvič svetoval ničelni ulov. Komisija je zato poskušala oblikovati predlog, v katerem se upošteva realnost mešanega ribolova v Baltskem morju, v okviru katerega je trska iz vzhodnega Baltskega morja neizogiben prilov pri večini ribolovov drugih vrst. Tako je predlagala, naj se zapre kakršen koli usmerjeni ribolov trske iz vzhodnega Baltskega morja in dovoli le omejen celotni dovoljeni prilov v količini 2 000 ton (tj. 92-odstotno zmanjšanje v primerjavi s TAC leta 2019). Namen tega omejenega celotnega dovoljenega prilova je zajeti neizogibne prilove trske iz vzhodnega Baltskega morja pri drugih ribolovih, da bi se ti lahko nadaljevali. Poleg tega so bili v skladu z večletnim načrtom sprejeti popravni ukrepi, kot je zaprtje za drsteče se ribe za vse flote, ki lovijo trsko iz vzhodnega Baltskega morja. Svet je sprejel predlog Komisije. Komisija je glede na težaven položaj tega staleža predlagala spremembo večletnega načrta za Baltsko morje, tako da se okrepijo nekateri ukrepi upravljanja, gospodarskim subjektom pa se omogoči, da umaknejo svoja plovila iz obratovanja in za vedno zapustijo sektor 12 .

2.1.3.Sled iz zahodnega Baltskega morja

TAC za sled iz zahodnega Baltskega morja je bil vrsto let do leta 2018 določen v skladu z največjim trajnostnim donosom. ICES je leta 2018 znova ocenil stalež in ugotovil, da je biomasa staleža pod nevarno minimalno ravnjo Blim. Ker pozitiven TAC v naslednjem letu ne bi obnovil staleža nad raven Blim, je za leto 2019 svetoval ničelni ulov. Komisija je poskušala najti uravnoteženo rešitev, hkrati pa je predlagala dovolj majhen TAC, da bi se stalež lahko obnovil. Na podlagi pravil večletnega načrta je za leto 2019 predlagala zmanjšanje TAC za 44 % (tj. najnižja vrednost v razponu FMSY) in popravni ukrep, kot je določen v večletnem načrtu, in sicer dodatno 19-odstotno zmanjšanje. Svet je v skladu z večletnim načrtom zmanjšal TAC za 48 % v primerjavi s TAC leta 2018. Komisija je za leto 2020 predlagala zmanjšanje TAC za 42 % (tj. najnižja vrednost v razponu FMSY) in popravni ukrep, tj. dodatno 29-odstotno zmanjšanje. Glede na ICES je bil namen obnoviti stalež nad raven Blim do leta 2022. Svet je v skladu z večletnim načrtom določil TAC, ki je bil za 65 % manjši od TAC leta 2019. Te odločitve dokazujejo, da je Svet sprejel težke, vendar nujne odločitve, ki jih je omogočil okvir za dolgoročnejše okrevanje iz večletnega načrta, ki združuje omejene TAC in dodatne popravne ukrepe.

2.1.4.Povzetek

Leta 2016 so bili trije od sedmih TAC za staleže z oceno največjega trajnostnega donosa določeni v skladu z mnenjem na podlagi največjega trajnostnega donosa – za sled iz zahodnega in osrednjega Baltskega morja ter morsko ploščo. V obdobju 2017–2019 je bilo v skladu z največjim trajnostnim donosom vsako leto določenih šest TAC – razen za trsko iz zahodnega Baltskega morja leta 2017, morsko ploščo leta 2018 in sled iz zahodnega Baltskega morja leta 2019, saj je bil v zvezi z njimi priporočen ničelni ulov, ker je bila biomasa staležev pod varnimi biološkimi mejami. Mnenje o ničelnem ulovu načeloma ni v skladu z največjim trajnostnim donosom, prednostna naloga pa je obnoviti stalež. Šele po obnovitvi staleža se spet obravnava vprašanje, kakšen TAC se lahko določi na podlagi mnenja ICES o največjem trajnostnem donosu in večletnega načrta. Za leto 2020 je bilo pet od šestih TAC za staleže z oceno največjega trajnostnega donosa določenih v skladu z največjim trajnostnim donosom – to pa ni bilo doseženo za sled iz zahodnega Baltskega morja, saj je bil zanj spet priporočen ničelni ulov.

Deležniki, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, so imeli različna mnenja o vlogi večletnega načrta pri določanju TAC. Po navedbah nacionalnih uprav večletni načrt olajšuje postopek, hkrati pa poudarja pomen analitične ocene staležev ter vpliv sprememb priporočenih ravni TAC iz leta v leto in dejavnikov, ki niso povezani z ribištvom. Glede na svet BSAC večletni načrt ni zadovoljil nikogar, nekaterim članom pa se zdi celo kontraproduktiven. To oceno utemeljujeta dve trditvi – eni menijo, da je večletni načrt pretog, saj v nekaterih okoliščinah ne omogoča ustreznih povečanj TAC, drugi člani pa trdijo, da je večletni načrt preveč prilagodljiv in zato ni določil vseh TAC v skladu z največjim trajnostnim donosom najpozneje do leta 2020.

Komisija se ne strinja z mnenjem sveta BSAC. Glede na navedeno je očitno, da je večletni načrt olajšal dogovarjanje o ribolovnih možnostih in popravnih ukrepih, saj določa jasen sklop pravil, ki jih Komisija upošteva pri svojih predlogih, Svet pa pri sprejemanju odločitev. Z upoštevanjem podrobnih pravil iz večletnega načrta so bile odločitve usklajene s cilji SRP ter zagotavljajo rezultate, saj je pričakovati, da bo na primer trska iz zahodnega Baltskega morja okrevala leta 2020, sled iz zahodnega Baltskega morja pa je na poti k okrevanju.

2.2.Obveznost iztovarjanja in zavržki

Eden od ključnih ciljev reformirane SRP je izvajati obveznosti iztovarjanja in postopno odpraviti zavržke s preprečevanjem in zmanjševanjem nenamernega ulova. Obveznost iztovarjanja se uporablja za vrste, ki se upravljajo s TAC. Obveznost iztovarjanja je v Baltskem morju začela veljati 1. januarja 2015 za trsko, sled, papalino in lososa, 1. januarja 2017 pa za morsko ploščo.

V členu 7 večletnega načrta so podrobnejše določbe v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja. Večletni načrt pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov o izjemi zaradi visoke stopnje preživetja in izjemi de minimis, o posebnih določbah glede dokumentacije in o določitvi najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja 13 . Poleg tega je v večletnem načrtu določeno, da obveznost iztovarjanja ne velja za rekreacijski ribolov.

ICES ocenjuje 14 , da so se prakse zavržkov od začetka veljavnosti obveznosti iztovarjanja verjetno komajda spremenile: zavržki pelagičnih vrst so še vedno zanemarljivi; pri ribolovu drugih vrst so bili uradno sporočeni zavržki zmanjšani skoraj na nič, vendar se nezakoniti zavržki nadaljujejo. Odbor STEFC je v oceni letnih poročil držav članic o obveznosti iztovarjanja za leto 2018 15 navedel, da so zadevni regionalni organi za Baltsko morje proaktivno razvijali pristope za boljše izvajanje obveznosti iztovarjanja. Navedel pa je tudi, da so kvantitativni podatki o morskih bazenih še vedno preveč omejeni, da bi lahko ocenil spremembe v količinah izvržkov. Poleg tega je navedel, da se operativne prakse ribiške industrije na morju niso spremenile, zaradi česar se je zmanjšanje zavržkov zdelo bolj malo verjetno.

Deležniki, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, zagovarjajo stališča ICES o sedanjem stanju zavržkov. Menijo, da bi bilo treba izboljšati nadzor. Deležniki pravilno poudarjajo, da tak nadzor spada na področje Uredbe (ES) št. 1224/2009 16 o nadzoru SRP in ne na področje večletnega načrta. Nekateri deležniki trdijo, da bi pogostejša uporaba višjega razpona največjega trajnostnega donosa pri določanju TAC prispevala k zmanjšanju zavržkov, nevladne organizacije pa višjega razpona sploh ne želijo uporabiti. Vsi, ki so sodelovali v posvetovanju, so enako ocenili, da so ravni dejanskih zavržkov od začetka veljavnosti obveznosti iztovarjanja ostale razmeroma nespremenljive.

Komisija meni, da je glavni vzrok nenehne težave z zavržki to, da organi držav članic ne zagotavljajo ustreznega nadzora in izvrševanja, in da je treba to težavo obravnavati v okviru nadzornega sistema EU za ribištvo. Večletni načrt za Baltsko morje ni bil zasnovan za reševanje te težave.

2.3.Ekosistemski pristop

V členu 2(3) osnovne uredbe o SRP je navedeno, da mora SRP uporabljati ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da bi se zmanjšali negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. V členu 3(3) večletnega načrta je določeno, da mora biti večletni načrt skladen z okoljsko zakonodajo EU, zlasti s ciljem o dosegi dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v okvirni direktivi o morski strategiji 2008/56/ES. 17 V okvirni direktivi o morski strategiji je določenih enajst kakovostnih deskriptorjev za določanje dobrega okoljskega stanja. Cilj večletnega načrta je zagotoviti izpolnjevanje pogojev deskriptorja 3 (ki je najpomembnejši za upravljanje ribištva) in prispevati k izpolnjevanju drugih zadevnih deskriptorjev glede na njihovo sorazmerno vlogo v ribištvu.

Deskriptor 3 je neposredno povezan z določitvijo ribolovnih možnosti. Glasi se: „Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, so znotraj varnih bioloških meja in imajo takšno razporeditev starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrav stalež.“ Ribolovne dejavnosti vplivajo na deskriptorje v zvezi z biotsko raznovrstnostjo (1), prehranjevalnimi spleti (4), neoporečnostjo morskega dna (6) in morskimi odpadki (10). Prispevek ribištva k drugim deskriptorjem je v najboljšem primeru posreden in/ali majhen 18 .

Vpliv ribolovnih dejavnosti na populacijo pristaniške rjave pliskavke v Baltskem morju je zelo zaskrbljujoč. Utopitev v ribolovnem orodju naj bi bil glavni vzrok smrtnosti teh sesalcev zaradi človekovih dejavnosti. Ta populacija, ki je bila ocenjena na le 447 pliskavk, je danes vključena na seznam zelo ogroženih vrst 19 . Komisija meni, da države članice Baltskega morja niso sprejele ustreznih ukrepov za zaščito teh živali, ter bo proučila nujne ukrepe, ki jih je mogoče znanstveno utemeljiti in jih znanstvena stroka navaja.

ICES potrjuje, da se ekosistem Baltskega morja trenutno temeljito spreminja in ni v ravnovesju. Veliko vrst in habitatov v Baltskem morju zaradi človekovega vpliva na morsko okolje ni v dobrem okoljskem stanju 20 . Pet najpomembnejših pritiskov na Baltsko morje so obogatitev s hranilnimi in organskimi snovmi, ribištvo, vnos onesnaževal, vnos neavtohtonih vrst ter abrazija in izguba substrata.

2.4.Regionalno sodelovanje

EU je leta 2004 ustanovila regionalne svetovalne svete, da bi bolje upoštevala razlike med posameznimi morskimi bazeni in povečala vključenost deležnikov v upravljanje ribištva 21 . BSAC je bil ustanovljen marca 2006. Njegov glavni namen je svetovati o upravljanju ribištva v Baltskem morju. Vključuje reprezentativne organizacije v ribištvu in druge interesne skupine, ki jih zadeva SRP (npr. okoljske organizacije, organizacije za športni in rekreacijski ribolov) 22 .

Z reformo SRP leta 2013 sta se ta regionalna razsežnost in odgovornost za upravljanje ribištva dodatno okrepili. Vloga in funkcija svetovalnih svetov sta bili vključeni v osnovno uredbo o SRP 23 . S svetovalnimi sveti se je treba posvetovati o določenih zadevah, zlasti o skupnih priporočilih držav članic, njihov nasvet pa je treba upoštevati. Odstopanja v sprejetih ukrepih je treba pojasniti. Komisija in države članice se s svetovalnim svetom lahko posvetujejo o vsakem ukrepu, svetovalni sveti pa lahko izdajo priporočila in obveščajo o težavah, povezanih z upravljanjem ribištva ter socialno-ekonomskimi in ohranitvenimi vidiki.

Še en vidik okrepljene regionalizacije je ta, da lahko zadevne države članice predložijo skupna priporočila o vprašanjih, v zvezi s katerimi je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, tj. za potrebne ohranitvene ukrepe, tehnične ukrepe in načrte o zavržkih. V ta namen so države članice na območju Baltskega morja leta 2013 ustanovile forum za ribištvo v Baltskem morju (v nadaljnjem besedilu: BaltFish) 24 . Glavni cilj foruma BaltFish je izboljšati usklajevanje in sodelovanje pri upravljanju ribištva med državami članicami, ki so vključene v forum, ter razviti sodelovanje z drugimi ključnimi deležniki v regiji. Deluje na dveh ravneh, in sicer v okviru skupine na visoki ravni, ki vključuje direktorje za ribištvo držav članic in povezane uradnike Komisije, ter v okviru seminarja foruma, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, Komisije, BSAC, zadevnih medvladnih organizacij in drugih deležnikov.

Deležniki, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, niso prepričani o dodani vrednosti večletnega načrta glede regionalnega sodelovanja. Države članice menijo, da se je regionalno sodelovanje razvijalo pozitivno, pri čemer so poudarile, da bi se lahko izboljšalo zlasti oblikovanje skupnih priporočil. Dobro razumejo zamisel o skupnih priporočilih kot o regionalno prilagojenem instrumentu, vendar priprava teh priporočil pogosto zahteva dolgotrajne vnaprejšnje raziskave. Poleg tega je dolgotrajno tudi sprejemanje delegiranih aktov, saj postopek vključuje več znanstvenih in upravnih korakov. Nazadnje, pregleda, ki ju opravita Svet in Evropski parlament, sta pomembna koraka postopka. Države članice opozarjajo, da bi bile za regionalne skupine potrebne bolj formalne strukture, ki jih večletni načrt ne zagotavlja. To bi pojasnilo, zakaj so deležniki prepričani, da se je večletni načrt izkazal za neustreznega pri pospeševanju regionalizacije.

BSAC se strinja, da večletni načrt ni okrepil regionalnega sodelovanja. Obžaluje zlasti, da se forum BaltFish ne posveča dovolj vprašanjem, ki niso povezana z letnimi ribolovnimi možnostmi.

Komisija meni, da večletni načrt zagotavlja potreben pravni okvir in da bi morale države članice bolj izkoristiti regionalizacijo, tako da bi pripravile več skupnih predlogov ter se s svetovalnimi sveti in drugimi deležniki posvetovale o zadevah, ki v zadnjih letih vplivajo na Baltsko morje. Ključna vprašanja, kot je bolj trajnostno upravljanje trske iz vzhodnega Baltskega morja ali sprejetje konkretnih ukrepov za zaščito zelo ogrožene pristaniške rjave pliskavke, niso bila kolektivno obravnavana.

2.5.Socialno-ekonomski razvoj

Na splošno ribištvo v Baltskem morju ustvarja dobiček, čeprav sta se iztovarjanje in njegova vrednost zmanjšala, predvsem zaradi zmanjševanja cen trske. V tej fazi niso na voljo nobeni podatki o razvoju od leta 2018, vendar je bil zagotovo vpliv okoljskih razmer, izčrpanega staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja in trenutnega stanja javnega zdravja negativen.

Deležniki, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, trdijo, da je med izvajanjem večletnega načrta in socialno-ekonomskim razvojem negativna povezava, saj je razvoj staležev negativen. Ribiški sektor trdi, da je glavna pomanjkljivost večletnega načrta nezadostno upoštevanje socialno-ekonomskih vidikov in neprilagodljivost pri določanju TAC, saj je prepričan, da bi morali biti pogoji za uporabo višjih razponov manj strogi, da bi se ti razponi lahko uporabili pogosteje. Nevladne organizacije pa trdijo, da upoštevanje socialno-ekonomskih vidikov pri določanju TAC ni ustrezno dokumentirano in da uporaba višjega razpona največjega trajnostnega donosa pomeni prelov. Menijo tudi, da je prelov razlog za negativen socialno-ekonomski razvoj. Države članice poudarjajo, da se višji razpon lahko uporabi iz socialno-ekonomskih razlogov.

Komisija meni, da je bil večletni načrt koristen. Mešan razvoj staležev rib in ribištva ni toliko posledica izvajanja večletnega načrta, temveč vzrokov, ki so bili prisotni že dolgo pred začetkom veljavnosti večletnega načrta, tj. okoljskih dejavnikov in zlasti netrajnostnega ribolova, ki so sčasoma povzročili resnično socialno-ekonomsko škodo z visokimi stroški za ribiče in ribičke, katerih preživetje je odvisno od ribištva. Dejavno ribiško skupnost lahko sčasoma ustvarijo le trajnostne ribolovne prakse in ustrezno varstvo okolja. To pa zagotavlja pravni okvir večletnega načrta.

Nazadnje je treba omeniti, da uredba o ESPR 25 podpira cilje SRP in s tem tudi izvajanje večletnega načrta. V tem kontekstu države članice uporabljajo ESPR zlasti za podporo razvoju bolj selektivnega ribolova, sofinanciranje nadzora ribištva in ukrepov izvrševanja ter zmanjšanje socialno-ekonomskega vpliva nekaterih ohranitvenih ukrepov na ribiče. Komisija na podlagi poročil držav članic pripravi letno poročilo o izvajanju ESPR 26 .

(1)

     Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (UL L 191, 15.7.2016, str. 1); v nadaljnjem besedilu: večletni načrt.

(2)

     Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (UL L 354, 28.12.2013, str. 22); v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba o SRP.    

(3)

   Dokument št. 8529/14, Limité Pêche 117, Codec 1004, z dne 3. aprila 2014, Svet Evropske unije.

(4)

     Komisija je večletni načrt za lososa v Baltskem morju predlagala v COM(2011) 470 final z dne 12. avgusta 2011.

(5)

     Mnenje ICES iz leta 2019 – „Baltic Sea Ecoregion Fisheries Overview“ (Pregled ribištva v ekoregiji Baltskega morja) z dne 2. septembra 2019, str. 5.

(6)

     Na voljo na naslovu http://www.ices.dk/community/advisory-process/Pages/Latest-advice.aspx.

(7)

     Mnenje ICES iz leta 2019 – sr.2019.15 z dne 27. junija 2019.

(8)

     Sklep Komisije 2016/C 74/05 z dne 25. februarja 2016 o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (UL C 74, 26.2.2016, str. 4).

(9)

     Poročilo odbora STECF s 60. plenarnega zasedanja (PLEN-19-01), točka 6.2, str. 18–33; poročilo o ad hoc pogodbi z naslovom „Evaluation of Member States’ Annual Reports on the Landing Obligation (for 2018), March 2019“ (Ocena letnih poročil držav članic o obveznosti iztovarjanja (za leto 2018), marec 2019), referenčni dokument poročila s plenarnega zasedanja.

(10)

     Vprašalnik in odgovore vsebuje Delovni dokument služb Komisije SWD(2020)XXX, ki je priložen temu poročilu.

(11)

     Podrobna preglednica je v prilogi k Delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu k temu poročilu. 

(12)

     Predlog Komisije COM(2019) 564 z dne 31. oktobra 2019 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z uvedbo omejitev zmogljivosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja, zbiranjem podatkov in nadzornimi ukrepi v Baltskem morju ter Uredbe (EU) št. 508/2014 v zvezi s trajnim prenehanjem ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja. 

(13)

     Člen 15 Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 2019/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105) tudi vključuje pooblastilo.

(14)

     Glej opombo 5, str. 7 in 8; Mnenje ICES iz leta 2019 – „Baltic Sea Ecoregion Ecosystem overview“ (Pregled ekosistema v ekoregiji Baltskega morja) z dne 12. decembra 2019, str. 8.

(15)

     Glej opombo 9.

(16)

     Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(17)

     Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(18)

     Vnos neavtohtonih vrst (2), evtrofikacija, ki jo povzroči človek (5), hidrografski pogoji (7), raven onesnaževal v morju (8), raven onesnaževal v ribah in morski hrani (9), uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom (11).

(19)

     Glej opombo 14 (pregled ekosistema), str. 18.

(20)

     Glej opombo 7, str. 1, in opombo14 (pregled ekosistema), str. 3.

(21)

     Sklep Sveta 2004/585/ES z dne 19. julija 2004 o ustanovitvi regionalnih svetovalnih svetov v okviru skupne ribiške politike (UL L 256, 3.8.2004, str. 17).

(22)

     http://www.bsac.dk/BSAC/About-the-BSAC.

(23)

     Členi 43 do 45 Uredbe (EU) 1380/2013. Poleg tega so podrobnejša pravila o delovanju svetovalnih svetov določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/242 z dne 9. oktobra 2014 o določitvi podrobnih pravil o delovanju svetovalnih svetov v okviru skupne ribiške politike (UL L 41, 17.2.2015, str. 1).

(24)

     Memorandum o soglasju o načelih in delovnih metodah foruma za ribištvo v Baltskem morju (BaltFish) z dne 13. decembra 2013, http://www.bsac.dk/BSAC-Resources/Documents-section/BALTFISH.

(25)

     Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(26)

     Zadnji osnutek poročila je na voljo na https://ec.europa.eu/fisheries/sites/fisheries/files/2019-11-26-emff-implementation-report_en.pdf.