52020AE1835

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52020AE1835 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020AE1835

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2020) 70 final)

EESC 2020/01835

UL C 232, 14.7.2020, p. 18–28 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

14.7.2020

Uradni list Evropske unije

C 232/18

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

(COM(2020) 70 final)

(2020/C 232/03)

Splošna poročevalka:

Ellen NYGREN

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 6. 3. 2020
Pravna podlaga	člen 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	7. 5. 2020
Št. plenarnega zasedanja	551 – plenarno zasedanje na daljavo
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	251/3/7

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog revidiranih smernic za zaposlovanje, ki naj bi dolgoročno vodile politike zaposlovanja držav članic EU in so pomembne tudi v času krize. Politike zaposlovanja so ključne za ekonomski in socialni razvoj Evropske unije kot celote ter držav članic. Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic je skupen način za dosego navzgor usmerjene konvergence; s tega vidika je revizija smernic za zaposlovanje primerna. EU in njene države članice morajo nadaljevati prizadevanja za odpravo neskladij. Navzgor usmerjena konvergenca je horizontalno načelo, ki ga je treba upoštevati in vključiti v vse politike EU.

1.2

Predlog revidiranih smernic za zaposlovanje je bil objavljen pred obsežnim izbruhom bolezni COVID-19. Od takrat se je bolezen razširila v pandemijo, zaradi njenih posledic pa so potrebni nujni ukrepi tudi na področju politik trga dela. Za omejitev širjenja bolezni so bili v vseh državah članicah EU in tudi drugod sprejeti ukrepi, kakršnih še ni bilo. EESO meni, da so potrebni bolj usklajeni ukrepi.

1.3

EESO je prepričan, da se lahko države članice EU, njeni državljani, podjetja in delavci le na podlagi obsežnega evropskega načrta za okrevanje gospodarstva kar najučinkoviteje soočijo s posledicami pandemije COVID-19 in znova izgradijo bolj trajnostno in odporno evropsko gospodarstvo. Čeprav ne vemo zagotovo, koliko časa bodo trajale izredne razmere zaradi krize COVID-19, pa je jasno, da se bomo še dolgo soočali z njenimi posledicami. Zato je treba tudi smernice za zaposlovanje za leto 2020 prilagoditi tem novim razmeram.

1.4

Gospodarski pretres, ki ga je povzročil izbruh bolezni COVID-19, je že povzročil krizo na področju zaposlovanja in socialno krizo, ki ima lahko hude in dolgotrajne posledice za evropske trge dela. S tega vidika bi bilo treba razmisliti o možnosti, da bi se letos sprejela dodatna in izredna/nujna smernica za zaposlovanje za soočenje z razmerami, kakršnih še ni bilo. Takšna izredna smernica za zaposlovanje v kontekstu COVID-19 bi lahko vključevala učinkovite začasne ukrepe za ublažitev posledic krize, kot so kratkoročne delovne ureditve, dohodkovna podpora, razširitev nadomestila za odsotnost iz zdravstvenih razlogov ter spodbujanje dela na daljavo (ob spoštovanju odgovornosti delodajalcev za zdravje in varnost zaposlenih).

1.5

V skladu s smernico 5 se države članice še vedno spodbuja, naj krepijo „inovativne oblike dela“. Čeprav nove oblike dela in inovacij prinašajo priložnosti za rast, pa je EESO že opozoril na mnoge izzive, ki so povezani s takšnim delom. Smernice za zaposlovanje bi morale biti usmerjene v to, da trendi, povezani z novimi oblikami dela, vodijo v poštene oblike zaposlitvenih priložnosti. Pozdraviti bi bilo treba poziv k uvedbi ustreznih in pravičnih plač, bodisi z izboljšanjem mehanizmov predpisanih minimalnih plač, kjer te obstajajo, bodisi s kolektivnimi pogajanji. Vključevanje socialnih partnerjev je ključnega pomena in zelo dobrodošlo je, da smernica 5 poziva države članice, naj „spodbujajo socialni dialog in kolektivna pogajanja za določanje plač“. Ta smernica bi morala na koncu vključevati predloge za okrepitev učinkovitosti kolektivnih pogodb s povečanjem njihovega obsega.

1.6

Glede smernice 6 o krepitvi ponudbe delovne sile ter izboljšanju dostopa do zaposlitve, spretnosti in kompetenc EESO ceni dejstvo, da se smernica nanaša na splošno vizijo o kompetencah, ki so usklajene s trajnostnim proizvodnim sistemom. Pozdravlja dejstvo, da smernice pozivajo države članice, naj prilagodijo svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagajo vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. S tega vidika EESO poziva k učinkovitejšim evropskim in nacionalnim strategijam za trajnostno financiranje prekvalifikacij in strokovnega izpopolnjevanja vseh odraslih na podlagi vseživljenjskega učenja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti učinkoviti podpori delavcem in brezposelnim.

1.7

Glede smernice 7 o izboljšanju delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga velja, da je pravilno delovanje socialnega dialoga ključno za vsako politiko zaposlovanja, pa tudi za izvajanje smernic za zaposlovanje EU. Zato je treba storiti več za lažje izvajanje in spodbujanje socialnega dialoga, tako na nacionalni kot evropski ravni. Poleg tega je Komisija dosegla napredek pri vključevanju civilne družbe v proces evropskega semestra, kar je treba pohvaliti in na tem graditi naprej. Element, ki manjka v tej smernici, pa je potreba po boljši varnosti in zdravju pri delu. Glede na izbruh bolezni COVID-19 je zdravo in varno delovno mesto bistveno za preprečitev tveganja, da bi prišlo do okužbe in širjenja virusa ter drugih bolezni. Kot vedno in še posebej v teh izrednih razmerah morajo delodajalci prevzeti odgovornost za zdravje in varnost svojih delavcev ter njim in njihovim predstavnikom zagotoviti ustrezne informacije, oceniti tveganja in sprejeti preventivne ukrepe. Javni organi, podjetja, delojemalci in socialni partnerji morajo vsi prispevati k zaščiti delavcev, njihovih družin in družbe na splošno.

1.8

Večina malih in mikro podjetij ima omejene finančne in upravne vire, zato bi jim bilo treba zagotoviti praktično, finančno in prilagojeno podporo za programe varnosti in zdravja pri delu, da bodo lahko prilagodila delovna mesta ter hitro uvedla nove postopke in prakse za zaščito delavcev. Inšpektorji za delo, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), evropska podjetniška mreža in pristojni organi na nacionalni ravni lahko ponudijo praktično podporo, kot so stroškovno učinkovita in brezplačna uporabniku prijazna orodja, informacije, vodenje in svetovanje.

1.9

Na podlagi smernice 8 o spodbujanju enakih možnosti za vse, krepitvi socialne vključenosti in boju proti revščini se je treba boriti proti vsem oblikam diskriminacije. Vsem je treba zagotoviti socialno zaščito in zdravstveno varstvo. Spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in aktivno staranje za vse bi bilo treba podpreti z ustreznimi ukrepi, kot so dostop do kakovostnih javnih storitev in dostojne delovne razmere za vse. Smernice za zaposlovanje bi morale upoštevati tudi cilje na področju socialne zaščite, kot so polna in učinkovita pokritost, ustreznost in preglednost.

2. Razlogi za pripravo mnenja

2.1

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da države članice svoje ekonomske politike in spodbujanje zaposlovanja obravnavajo kot zadevo skupnega pomena ter svoje delovanje usklajujejo v okviru Sveta (1). Člen 148 PDEU določa, da Svet sprejme smernice za zaposlovanje. Smernice opredeljujejo obseg in usmeritev usklajevanja politik držav članic, so pa tudi podlaga za priporočila za posamezne države v okviru procesa evropskega semestra.

2.2

Smernice za zaposlovanje in smernice ekonomskih politik so bile prvič sprejete skupaj leta 2010 v obliki „celostnega svežnja“ v povezavi s strategijo Evropa 2020. Leta 2018 so bile smernice za zaposlovanje usklajene z načeli evropskega stebra socialnih pravic. EESO je že od začetka pozdravil to uskladitev (2), vendar je v zvezi s tem v številnih mnenjih, ki so sledila (3), poudaril, da je treba v praksi storiti več za resnično izpolnjevanje in izvajanje stebra.

2.3

Ko je bil evropski semester posodobljen z vključitvijo ciljev trajnostnega razvoja OZN, se je letni pregled rasti preoblikoval v letno strategijo za trajnostno rast, zdaj pa se predlaga revizija smernic za zaposlovanje.

2.4

Predlog Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic je bil sprejet 26. februarja 2020, pred začetkom usklajevanja nujnih ukrepov za obvladovanje izbruha COVID-19. Nujen cilj javnih oblasti morajo biti prizadevanja za pravo ravnovesje med zaščito javnega zdravja z omejitvijo širjenja virusa in ohranjanjem življenjsko potrebnih gospodarskih dejavnosti.

2.5

Mednarodna organizacija dela (MOD) je opozorila, da so posledice COVID-19 za zaposlovanje globoke, daljnosežne in brez primere (4) in da lahko privedejo do izgube milijonov delovnih mest, pa tudi do povečanja podzaposlenosti in revnih zaposlenih, kar pomeni, da so veliko hujše od posledic finančne krize v letih 2008 in 2009. Njihova ublažitev bo odvisna od tega, kako hitro in odločno se bodo sprejemale in izvajale politične odločitve.

2.6

EESO je prepričan, da se lahko države članice EU, njeni državljani, podjetja in delavci le na podlagi obsežnega evropskega načrta za okrevanje gospodarstva kar najučinkoviteje soočijo s posledicami pandemije COVID-19 in znova izgradijo bolj trajnostno in odporno evropsko gospodarstvo (5). Države članice bi morale doseči hiter dogovor o novem večletnem finančnem okviru, kar bi zmanjšalo negotovost glede financiranja naložb EU od leta 2021 dalje.

2.7

Podjetja in delavci v številnih gospodarskih sektorjih so izredno hudo prizadeti. Mnogim podjetjem, zlasti mikropodjetjem, MSP in socialnim podjetjem, grozi plačilna nesposobnost, več milijonov delavcev pa je izpostavljenih izgubi dohodka in odpuščanju (6). Na splošno približno 90 % MSP poroča o negativnih gospodarskih posledicah in pričakuje, da se bo stopnja brezposelnosti povečala za 3 do 5 odstotnih točk (7). Potrebni so ciljno usmerjeni ukrepi za podporo podjetjem in zaposlitvam v ključnih sektorjih, ki so bili posebej močno prizadeti.

2.8

V Evropi in po svetu zdravstvene delavce upravičeno častimo kot junake v prvih bojnih vrstah, ki si po najboljših močeh prizadevajo za reševanje življenj in prevečkrat tudi sami plačajo najvišjo ceno. V nekaterih državah so bili – poleg učiteljev, drugih zaposlenih v javnem sektorju, negovalcev, ki živijo pri oskrbovancih, in oskrbovalcev – tudi oni podcenjeni in so po krizi leta 2008 utrpeli glavno breme varčevalnih ukrepov. V prihodnosti je bistvenega pomena, da se njihovo ponovno cenjenje konkretno pokaže v izboljšanju njihovih pogojev ter potrebnih naložbah v javne storitve, zlasti pa v sistemu socialnega varstva.

2.9

Kriza COVID-19 prav tako jasno razkriva obstoječe strukturne težave na evropskih trgih dela. Še vedno obstajajo neenakosti med delavci z bolj stabilnimi in varnimi oblikami dela ter tistimi z bolj prekarnimi oblikami. Potrebna je prožnost, tako za delodajalce kot delavce, da se obravnavajo hitre spremembe v svetu dela. To je treba podpreti s spodbujanjem varnosti in pravičnih delovnih pogojev za vse oblike dela.

2.10

Številni delavci, ki ponavadi veljajo za „nizkokvalificirane“ in so sorazmerno slabo plačani, so dejansko ključni delavci, ki pomagajo, da naše življenje poteka normalno, pri čemer pogosto ogrožajo tako sebe kot svoje bližnje.

2.11

Ti delavci, ki so že najbolj ranljivi z vidika dostopa do trga dela in sodelovanja na njem, so v veliki nevarnosti, da bodo izključeni. Sem sodijo ženske, mladi, invalidi in druge skupine, ki se soočajo z diskriminacijo na delovnem mestu, kot so migranti in Romi. Nekateri delavci, predvsem ženske, so morebiti prisiljeni opustiti svojo zaposlitev, da bi lahko skrbeli za otroke in druge člane družine.

2.12

Glavna skrb evropskih podjetij je ohraniti svoj položaj na trgu in delovna mesta za milijone delavcev. Podjetja in socialni partnerji iščejo pragmatične rešitve, kot so prilagoditve poslovnih načrtov, uvajanje shem skrajšanega delovnega časa, delo na domu ali druge prožne alternative ter vzpostavljanje pogojev za usposabljanje na daljavo na ravni podjetja.

2.13

V teh razmerah mora Evropska unija prilagoditi usklajevanje politik zaposlovanja novonastalemu položaju, v kakršnem doslej še ni bila. Predlog Komisije za uredbo Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) po izbruhu COVID-19 (8) je dobrodošla pobuda za zagotavljanje takojšnje podpore delavcem in podjetjem. Če se jo bo hitro začelo izvajati, se bodo lažje ublažili negativni učinki na zaposlovanje in izboljšali pogoji za hitro okrevanje. Čeprav ne vemo zagotovo, koliko časa bodo trajale izredne razmere zaradi krize COVID-19, pa je jasno, da se bomo še dolgo soočali z njenimi posledicami. Zato je treba tudi smernice za zaposlovanje za leto 2020 prilagoditi tem novim razmeram.

2.14

Smernice za zaposlovanje bi morale v daljšem obdobju trdno veljati za vse države članice, kljub različnim nacionalnim razmeram. Vendar je treba ob sedanji epidemiji COVID-19, ki se bo, kot se kaže že zdaj, prevesila v gospodarsko in socialno krizo z močnim in dolgotrajnim učinkom na evropske trge dela, razmisliti o možnosti, da bi letos sprejeli dodatno in izredno/nujno smernico za zaposlovanje, ki bi usmerjala potrebne prilagoditve politik zaposlovanja v državah članicah EU zaradi reševanja razmer, kakršnih doslej še ni bilo. Obstoječo odprto metodo koordinacije bi bilo treba še izboljšati, da bi podprli države članice pri merjenju napredka pri reformi in izboljšanju uspešnosti njihovih politik zaposlovanja ter nacionalnih sistemov socialne zaščite.

2.15

Izredna smernica za zaposlovanje v kontekstu COVID-19 bi lahko vključevala učinkovite začasne ukrepe za ublažitev posledic krize, kot so kratkoročne delovne ureditve, dohodkovna podpora, razširitev nadomestila za odsotnost iz zdravstvenih razlogov, odložitev prispevkov delodajalcev za socialno varnost, akontacij davka na plače in davka na dodano vrednost ter spodbujanje dela na daljavo (ob spoštovanju odgovornosti delodajalcev za zdravje in varnost zaposlenih).

2.16

Ob krizi COVID-19 je EESO v tem mnenju izkoristil priložnost za predložitev pripomb in priporočil v zvezi z obravnavo doslej najhujših motenj na trgih dela v vse večjem številu držav, ki so nastale po delni zaustavitvi družbenega in gospodarskega življenja zaradi boja proti okužbi z virusom. Zaradi teh novih razmer, kakršnih še ni bilo, bodo morale države članice EU prilagoditi svoje politike zaposlovanja.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO opozarja na svoja prejšnja mnenja o smernicah za zaposlovanje in ponovno poudarja nekaj pomembnih točk:

—	Potrebna so večja prizadevanja za naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in odpravljanje prekarnih zaposlitev, saj tudi to ovira produktivnost (9).

—	EU in njene države članice morajo nadaljevati prizadevanja za odpravo neskladij. Navzgor usmerjena konvergenca je horizontalno načelo, ki ga je treba upoštevati in vključiti v vse politike EU (10).

—	EESO znova poziva k resničnemu svežnju ukrepov za socialne naložbe v okviru evropskega programa za rast in naložbe v vrednosti 2 % BDP (11).

—	Vsaka smernica mora vsebovati določbe o enakosti spolov, pri odpravljanju razlik v plačah med spoloma pa se je treba posvetiti vprašanju nizkih plač (12).

—	Strategija socialnega vključevanja invalidov, migrantov in Romov je potrjena v različnih mnenjih.

—	Dobro delujoč socialni dialog je bistvenega pomena za približevanje v smeri višjih socialnih standardov ter za dostop do kakovostne zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc, pa tudi za izboljšanje zasnove in izvajanja reform, ki iz teh ciljev izhajajo (13).

—	Nujni pogoj za vzpostavitev pravičnejše družbe je ustvarjanje bolj vključujoče in trajnostne rasti in delovnih mest ter hkratno povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. Tako bi prebivalstvu zagotovili pogoje za dostojno delo, zadostne plače in pokojnine ter možnosti za uveljavljanje pravic (14).

—	Odbor je v enem od svojih mnenj o socialnem stebru (15) prav tako opozoril na potrebo po izboljšanju kazalnikov in potrebo po tako ekonomskem kot socialnem evropskem semestru. Odnos med nadzorom makroekonomskih zadev ter politiko zaposlovanja in socialno politiko je ključnega pomena.

—	EESO še vedno meni, da kljub napredku pri socialnem stebru in vključitvi smernic za zaposlovanje v širše smernice ekonomske politike primanjkuje konvergence med obema svežnjema smernic. Pozdravlja posodobitev smernic, ki temelji na vključitvi ciljev trajnostnega razvoja v evropski semester.

3.2

EESO ponovno poudarja, da je treba pri pripravi politik za regulacijo trga dela in socialnih pravic uskladiti medsebojno prepletene vidike konkurenčnosti, produktivnosti in družbene trajnosti, ki vključujejo pravice delavcev. Evropske, nacionalne in lokalne institucije bi morale pri izvajanju vseh svojih politik zagotoviti ustrezno ravnovesje med gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostjo (16).

3.3

Politike zaposlovanja so ključne za gospodarski in socialni razvoj EU kot celote in njenih držav članic. Smernice za zaposlovanje imajo pomembno vlogo pri povezovanju Komisije, nacionalnih vlad, delodajalcev in sindikatov pri posodabljanju politik zaposlovanja in sistemov socialne zaščite, da bi ustrezali spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram v Evropi.

3.4

Evropski steber socialnih pravic je lahko sredstvo za spodbujanje navzgor usmerjene konvergence ter boljših življenjskih in delovnih pogojev v vsej EU. Prihodnost trga dela bi morala biti ključna tema razprave o evropskem stebru socialnih pravic, v kateri je treba obravnavati korenito preobrazbo trga dela. Sprejeti bi bilo treba usklajeno evropsko strategijo zaposlovanja, ki bi zajemala naslednja področja:

—	naložbe in inovacije,

—	zaposlovanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest,

—	pravični in pošteni delovni pogoji za vse,

—	pravični in nemoteni prehodi na trgu dela ob podpori aktivnih politik trga dela,

—	enake možnosti za vse,

—	vključevanje vseh deležnikov, zlasti socialnih partnerjev,

—

naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja za zagotavljanje visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, vseživljenjskim učenjem, izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem, zlasti ob upoštevanju zahtev glede digitalnih in zelenih znanj in spretnosti.

3.5

Učinkovito izvajanje stebra socialnih pravic v državah članicah je odvisno od zadostnih finančnih sredstev za naložbe v socialne politike, namenjene uveljavljanju pravic in načel na podlagi konkretnih političnih pobud. Pri pridobivanju sredstev se je treba opreti na mehanizme, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za strateške naložbe (17).

3.6

Velik izziv za večino držav je zlasti brezposelnost. Zaradi posledic krize COVID-19 so potrebna večja prizadevanja kot običajno na področju aktivne politike trga dela. Tako na ravni EU kot na nacionalni ravni je treba storiti še več.

3.7

Smernice za zaposlovanje, ki so v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, so lahko za države članice pomembno orodje pri pripravi in izvajanju politik in ukrepov za blažitev ekonomskih in socialnih posledic krize COVID-19 v kratkoročnem obdobju ter za izhod iz krize brez ogrožanja pravic delavcev ali izgube konkurenčnosti. Te je mogoče usklajevati v okviru evropskega semestra. Prednostna naloga smernic za zaposlovanje bi moralo biti spodbujanje socialnega dialoga. Na vseh ravneh bi bilo treba zagotoviti močan socialni dialog, da bi se s posledicami krize spopadali trajnostno, tako v ekonomskem kot socialnem smislu.

3.8

Za delodajalce in zaposlene je v tem smislu boljša ohranitev delovnih mest in ustrezno nagrajeno delo s krajšim delovnim časom kot pa odpuščanje. Spodbujanje in finančno podpiranje teh instrumentov trga dela po vsej EU bi v teh izjemnih okoliščinah pomembno prispevala k stabilizaciji gospodarskega in socialnega življenja.

3.9

V zvezi s tem je EESO pozdravil uvedbo instrumenta SURE (18), ki ga je napovedala in razvila Evropska komisija, da bi finančno podprli ureditev skrajšanega delovnega časa, mehanizme nadomestil za dohodek in druge ukrepe za preprečevanje brezposelnosti po izbruhu COVID-19.

3.10

V zvezi s smernicami za države članice o tem, kako uporabljati ta instrument, EESO poziva Komisijo, naj zagotovi vsaj to, da a) bodo vse države članice uvedle skrajšani delovni čas ali podobne ukrepe, b) bodo ti ukrepi zajemali vse delavce, sektorje in podjetja, c) bodo plačila prednostno namenjena podjetjem, ki si okrepljeno prizadevajo, da bi se izognila odpuščanjem, d) bodo socialni partnerji v celoti vključeni v oblikovanje, razvoj in izvajanje shem na nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij ter se bodo dodelila ustrezna sredstva EU za pomoč državam članicam pri izvajanju potrebnih ukrepov.

3.11

Evropski socialni partnerji so v nedavni skupni izjavi v zvezi s COVID-19 (19) pozvali, naj se vsa potrebna prizadevanja namenijo temu, da bi delavcem, podjetjem, gospodarskim dejavnostim in javnim storitvam pomagali preživeti krizo, da bi lahko po koncu krize znova začeli izvajati svoje dejavnosti, hkrati pa ohranili delovna mesta in zaposlene na njih, jih zaščitili pred brezposelnostjo in izgubo dohodka ter omilili njihove finančne izgube.

3.12

Socialni partnerji pozivajo vlade, naj odobrijo zlasti ukrepe, ki predvidevajo:

—

preprečevanje izkrivljanj na enotnem trgu, vključno s prepovedmi in omejitvami izvoza zlasti medicinske opreme in zdravil, ter ustavitev zapiranja meja za blago. Ohranitev vseh oblik tovornega prometa je prednostna naloga EU, ki ima tudi bistveno vlogo pri usklajevanju in obveščanju v zvezi z ukrepi, sprejetimi v državah članicah;

—	spodbujanje izdatkov in naložb držav članic, zlasti za okrepitev osebja, opreme in sredstev zdravstvenih služb, sistemov socialnega varstva in drugih storitev splošnega pomena;

—	uporabo neporabljenih strukturnih in drugih sredstev EU za podporo državam članicam pri zagotavljanju finančne in dohodkovne podpore delavcem, ki jih je prizadela brezposelnost ali začasna ustavitev dela;

—	zagotavljanje dostopa do kreditov in finančne podpore podjetjem, zlasti vsem vrstam MSP, ki so jih prizadeli ukrepi omejitve gibanja in drugi izredni ukrepi, z usklajeno pomočjo iz proračuna EU ter s sredstvi ECB, EIB in nacionalnih spodbujevalnih bank;

—	aktiviranje solidarnostnega sklada za naravne nesreče in drugih razpoložljivih sredstev na ravni EU, da bi prilagodili trenutno nezadosten proračun;

—	priznati je treba tudi prizadevanja Evropske komisije za omogočanje popolne prožnosti v okviru pravil o državni pomoči.

3.13

Države članice bi morale v oblikovanje in izvajanje nacionalnih ukrepov vključiti nacionalne socialne partnerje.

3.14

Komisija in države članice morajo zagotoviti, da finančna podpora doseže podjetja, zlasti vse vrste MSP, in vse delavce, tudi prekarne delavce, ki so najranljivejši.

3.15

Načrt Komisije glede prožnosti pri uporabi fiskalnih pravil in pravil o državni pomoči je bistven za podporo javnim službam, ki so na robu svojih zmogljivosti, pa tudi podjetjem in delavcem, ki jih je prizadela kriza.

3.16

S sredstvi EU za zaščito delavcev in podjetij pred najhujšimi učinki krize je treba dopolnjevati sredstva držav članic.

3.17

Evropa mora pri soočanju s krizo pokazati odgovornost, solidarnost in učinkovitost, tako da zaščiti vse prizadete državljane, delavce in podjetja.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Med krizo COVID-19, ko je večina pozornosti usmerjena v kratkoročne ukrepe, imajo smernice za zaposlovanje tudi pomembno vlogo kompasa. V prizadevanjih za trajnostno, navzgor usmerjeno konvergenco tudi v izrednih razmerah ne smemo pozabiti na dolgoročno perspektivo.

4.2 Smernica 5: Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

4.2.1

Dolgoročno gledano smernica ne zagotavlja učinkovitih ukrepov za povečanje povpraševanja po delovni sili. Vsi predlagani ukrepi se nanašajo na ovire za vstop podjetij na trg in preusmeritev davčne obremenitve, da bi zmanjšali davčno breme dela. Ta predlog je kratkoročen in ne upošteva političnih posledic zmanjšanja finančne zmogljivosti države.

4.2.2

4.2.3

Pozdraviti bi bilo treba poziv k uvedbi zadostnih plač, bodisi z izboljšanjem mehanizmov predpisanih minimalnih plač, kjer te obstajajo, bodisi s kolektivnimi pogajanji. Vključevanje socialnih partnerjev je ključnega pomena, zato je zelo dobrodošlo, da smernice pozivajo države članice, naj „spodbujajo socialni dialog in kolektivna pogajanja za določanje plač“. EESO trenutno pripravlja mnenje o dostojnih minimalnih plačah (21).

4.2.4

Premik z obdavčitve dela na druge vire v smernicah je dobrodošel, kakor tudi nove specifikacije. Vendar pa bi bilo treba bolje pojasniti druge možne vire. EESO je sprejel mnenja o vprašanjih, kot so agresivno davčno načrtovanje, goljufije in utaje (22).

4.2.5

Ta smernica bi morala na koncu vključevati predloge za okrepitev učinkovitosti kolektivnih pogodb s povečanjem njihovega obsega. Hkrati je izjemno pomemben predpogoj polno spoštovanje načela subsidiarnosti ter avtonomne vloge socialnih partnerjev (23).

4.3 Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile ter izboljšanje dostopa do zaposlitve, spretnosti in kompetenc

4.3.1

Dobro je, da se smernica nanaša na splošno vizijo o kompetencah, usklajeno s trajnostnim proizvodnim sistemom. EESO pozdravlja dejstvo, da smernice pozivajo države članice, naj prilagodijo svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagajo vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

4.3.2

EESO spodbuja države članice, naj kar najbolje izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo skladi EU in ki naj bodo podprte tudi z nacionalnimi sredstvi. EESO poziva k učinkovitejšim evropskim in nacionalnim strategijam za trajnostno financiranje prekvalifikacij in strokovnega izpopolnjevanja za vse odrasle, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti učinkoviti podpori delavcem in brezposelnim s sredstvi javnih zavodov za zaposlovanje, podjetij in individualnih izobraževalnih računov ter z drugimi ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Zaradi posledic epidemije COVID-19 so morda potrebni takojšnji ukrepi za prilagoditev ponudbe delovne sile trenutnim potrebam in zahtevam, na primer to, da podjetja v storitvenem sektorju začasno posodijo svoje zaposlene zdravstvenemu sektorju.

4.3.3

EESO predlaga Evropski komisiji, naj bo bolj ambiciozna pri določanju kazalnikov in meril za sodelovanje odraslih pri učenju ter dostop zaposlenih do usposabljanja, pa tudi kazalnikov v zvezi z javnimi in zasebnimi naložbami v poklicno izobraževanje in usposabljanje. V smernici za zaposlovanje 6 je treba obravnavati in zahtevati pravico delavcev do plačanega dopusta za usposabljanje (24).

4.3.4

Prekvalifikacija in izpopolnjevanje bosta ključni sestavini za prilagajanje trgu dela v času krize COVID-19, pa tudi za to, da bo Evropa iz nje izšla močnejša in konkurenčnejša. Države članice bi morale s podporo Evropskega socialnega sklada vzpostaviti ali okrepiti mehanizme in sisteme za podporo pri poklicnem prehodu. Namen tovrstnih mehanizmov je ustvarjanje načinov za vrnitev na delo, da se prepreči odpuščanje presežnih delavcev, ki povzroča dolgotrajno brezposelnost, pa tudi odpiranje poti do novih delovnih mest in različnih procesov ustvarjanja novih delovnih mest.

4.3.5

Boljše razumevanje spreminjajoče se narave dela in delovnih razmerij v digitalni dobi bi moralo omogočiti pripravo učinkovitejše politike EU na področju zaposlovanja. Zaradi pandemije COVID-19 sedaj več ljudi kot kdajkoli prej dela na daljavo. Delo na daljavo sicer ni primerno za vse okoliščine ali vse vrste delovnih mest, vendar je lahko, če se izvaja pravilno, pomemben del rešitve pri zagotavljanju prožnega delovnega časa, ki je v pomoč delavcem pri boljšem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter je v interesu podjetij. Bistvenega pomena je zagotavljanje ustreznih zdravstvenih in varnostnih razmer na delovnem mestu in pri pogojih dela na daljavo, med njimi spoštovanje časovnih omejitev delovnih ur. Potrebnih je tudi več raziskav in naložb za ukrepe za obravnavanje novih in nastajajočih tveganj, med drugimi stresa in drugih psihosocialnih tveganj.

4.3.6

Da bi dosegli popolno digitalno pismenost vseh učiteljev in učencev, pa tudi vseh Evropejcev, tudi tistih, ki živijo na marginaliziranih območjih, je treba zagotoviti ustrezna javna sredstva in usposobljeno tehnično osebje. Nujno je treba poskrbeti za dostop do interneta in omogočiti računalniško opismenjevanje vsem ogroženim osebam ter jim zagotoviti, da bodo lahko uveljavljale svoje pravice in imele dostop do socialnih storitev.

4.3.7

EESO je že poudaril, da je treba v času usposabljanja zagotoviti dostojno plačilo. Preučiti bi bilo treba tudi instrumente, ki so v uporabi v nekaterih državah članicah, da bi dobra praksa na področju minimalnih standardov glede pravice do študijskega dopusta postala običajna praksa v drugih državah članicah.

4.3.8

Na področju podpore brezposelnim in glede na povečano število dolgotrajno brezposelnih delavcev bi morale smernice za zaposlovanje obravnavati potrebo po zgodnjem ukrepanju, da se prepreči učinek stigmatizacije tistih, ki niso vključeni v trg dela. Obseg in raven nadomestil za brezposelnost morata biti zadostna. Nekateri nacionalni sistemi so preveč togi pri opredeljevanju, nadomestilo pa je prenizko. V zvezi s tem je EESO nedavno pozval k sprejetju evropskih ukrepov za doseganje minimalnih standardov v nacionalnih sistemih zavarovanja za primer brezposelnosti (25).

4.3.9

Ob spodbujanju zaposlitvenih možnosti pri vseh oblikah dela bi morali, kot osrednji del dolgoročne vizije EU na področju zaposlovanja, na dnevni red uvrstiti kakovostna delovna mesta.

4.4 Smernica 7: Izboljšanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga

4.4.1

Poziv k boju za pregledne in predvidljive pogoje, preprečevanju segmentacije in negotovih zaposlitev ter spodbujanju prehoda na pogodbe za nedoločen čas je pozitiven znak. Enako velja za krepitev in povečanje zmogljivosti socialnih partnerjev za kolektivna pogajanja. Smernice za zaposlovanje bi morale biti usmerjene tudi v spodbujanje kolektivnih pogajanj in zagotavljanje tega, da imajo vsi delavci pravico do organiziranja sindikalnega zastopstva in prosti dostop do njega.

4.4.2

Določbe te smernice o dostopu do nepristranskega reševanja sporov bi se morale uporabljati na splošno, ne le za neupravičene odpustitve. Vendar pa je treba spoštovati pravico strank, da se v primeru neuspešnega alternativnega reševanja sporov obrnejo na sodišča (26).

4.4.3

Drugi pozitivni elementi predloga Komisije, v primerjavi s sedanjimi smernicami za zaposlovanje, so poudarek na poštenih pogojih za mobilne delavce ter sklicevanja na boj proti diskriminaciji in odpravo revščine zaposlenih. Pomembno bo, da države članice pri izvajanju ukrepov za ublažitev posledic epidemije COVID-19, kot je zapiranje meja, upoštevajo mobilne delavce, med njimi tudi obmejne delavce.

4.4.4

Element, ki manjka v tej smernici, je potreba po boljši varnosti in zdravju pri delu. Glede na izbruh bolezni COVID-19 je zdravo in varno delovno mesto bistveno za boj proti tveganju okužbe in širjenja virusa ter drugih bolezni. Delodajalci morajo prevzeti odgovornost za zdravje in varnost svojih delavcev ter njim in njihovim predstavnikom zagotoviti ustrezne informacije, oceniti tveganja in sprejeti preventivne ukrepe. Javni organi, podjetja, delojemalci in socialni partnerji morajo vsi prispevati k zaščiti delavcev, njihovih družin in družbe na splošno. Za boljše delovanje trgov dela bi morale države članice vlagati v zdravje in varnost pri delu ter zagotoviti ustrezna sredstva in določbe za inšpektorate za delo ali sindikalne predstavnike za zdravje in varnost ter podporo za delodajalce.

4.4.5

4.4.6

EESO meni, da je treba storiti več za spodbujanje krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev v socialnem dialogu, vlagati v strukture za podporo socialnemu dialogu in spodbujati postopke, ki krepijo socialni dialog. Obstajajo države z manj razvitim socialnim dialogom in tudi take, ki na tem področju zaradi krize še vedno nazadujejo. EESO odobrava prizadevanja Evropske komisije za tesnejše sodelovanje s socialnimi partnerji v okviru evropskega semestra. Glede na osrednji pomen socialnega dialoga pri uresničevanju stebra socialnih pravic in pri izvajanju smernic za zaposlovanje ter priporočil za posamezne države EESO znova poziva, naj se uporablja v vseh državah članicah, ter poziva vse politične akterje na nacionalni in evropski ravni, naj okrepijo strukture kolektivnih pogajanj na vseh ravneh. Poleg tega je Komisija dosegla napredek pri vključevanju civilne družbe v poročanje po posameznih državah, kar je treba pohvaliti in na tem graditi naprej.

4.5 Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini

4.5.1

Obseg socialne zaščite se obravnava ob upoštevanju demografskega izziva in potrebe, da delavci dlje časa delajo. Smernice za zaposlovanje bi morale upoštevati tudi cilje, kot so polna in učinkovita pokritost, ustreznost in preglednost.

4.5.2

Enakost spolov je mogoče doseči le z večjo udeležbo žensk na vseh ravneh trga dela, tako glede stopnje zaposlenosti kot tudi povečanja povprečnega števila delovnih ur žensk. Za odpravo ovir pri zaposlovanju žensk so potrebni nadaljnji ukrepi, kot je rešitev pomanjkanja cenovno dosegljive in dostopne oskrbe, prav tako pa je treba odpraviti razlike v plačilu med spoloma. V ta namen je treba na evropski in nacionalnih ravneh obravnavati različne strukturne ovire, pri čemer je med drugim treba okrepiti naložbe v kakovostne javne storitve in ukrepe za obravnavo preglednosti plačil. Podjetništvo je lahko s kakovostnimi delovnimi mesti in uspešnimi poklicnimi potmi priložnost za ekonomsko neodvisnost žensk, saj ženskam lahko pomaga iz revščine in socialne izključenosti ter prispeva k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov pri odločanju.

4.5.3

Za invalide je zlasti pomembno, da se dostop do trga dela olajša z odpravo diskriminatornih praks. Ustrezno je treba podpreti zavode za zaposlovanje in javne kampanje, da bi odpravili predsodke in spodbujali nediskriminacijo invalidov. Pri dostopu do storitev, povezanih z invalidnostjo, je treba upoštevati tako dostopnost kot neodvisno življenje.

4.5.4

Da bi vsem zagotovili dostop do zdravstvenega varstva, je treba nameniti pozornost potrebi po vzdržnem, učinkovitem, cenovno ugodnem in dostopnem zagotavljanju kakovostnih storitev zdravstvenega varstva ter zadostnemu financiranju ustrezno usposobljenega zdravstvenega osebja.

4.5.5

Kar zadeva aktivno staranje, so potrebni konkretni predlogi, da se prepreči širjenje neustreznih politik za starejše delavce. Kot so sklenili evropski socialni partnerji v Samostojnem okvirnem sporazumu o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu (27), aktivno staranje pomeni, da se delavcem vseh starosti zagotovijo čim boljše možnosti za delo v kakovostnih, produktivnih in zdravih razmerah do zakonsko določene upokojitvene starosti, na temelju vzajemne zavezanosti in motivacije delodajalcev in delavcev.

4.5.6

EESO je v zvezi s tem v številnih mnenjih poudaril, da je treba spodbujati medgeneracijsko solidarnost, ob podpori učinkovitih politik za rast in zaposlovanje. Potrebujemo dejansko politiko „aktivnega staranja“, dobre politike delovnih pogojev, zdravja in varstva pri delu in delovnega časa ter večjo udeležbo v vseživljenjskem učenju. Poleg tega moramo povečati stopnjo zaposlovanja starejših, ki morajo pogosto predčasno prenehati delati zaradi zdravstvenih težav, predčasnih odpovedi in premalo priložnosti za usposabljanje in ponovni vstop na trg dela (28).

V Bruslju, 7. maja 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Člen 146(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2) UL C 237, 6.7.2018, str. 57.

(3) UL C 14, 15.1.2020, str. 1.

(4) ILO Monitor, druga izdaja: COVID-19 and the world of work (COVID-19 in svet dela).

(5) Deklaracija EESO: Odziv EU na izbruh COVID-19 in potreba po doslej največji solidarnosti med državami članicami.

(6) SMEunited (Evropsko združenje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij): A view on the COVID impact on and support measures for SMEs (Pregled posledic COVID-19 in podpornih ukrepov za MSP), BusinessEurope: videokonferenca članov Evropskega sveta 23. aprila 2020 – Pismo Pierra Gattaza in Markusa J. Beyrerja predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.

(7) SMEunited (Evropsko združenje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij): A view on the COVID impact on and support measures for SMEs (Pregled posledic COVID-19 in podpornih ukrepov za MSP).

(8) COM(2020) 139 final.

(9) UL C 282, 20.8.2019, str. 32, točka 3.1.4.

(10) UL C 282, 20.8.2019, str. 32, točka 1.7.

(11) UL C 237, 6.7.2018, str. 57, točki 1.3 in 4.3.

(12) UL C 237, 6.7.2018, str. 57, točka 1.13.

(13) UL C 282, 20.8.2019, str. 32, točka 3.3.1.

(14) UL C 282, 20.8.2019, str. 32, točka 3.4.1.

(15) UL C 81, 2.3.2018, str. 145.

(16) UL C 282, 20.8.2019, str. 32, točka 1.3.

(17) UL C 282, 20.8.2019, str. 32, točka 3.5.5.

(18) Evropski instrument za začasno podporo pri ublažitvi tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) zaradi izbruha COVID-19.

(19) Skupna izjava evropskih socialnih partnerjev v zvezi s COVID-19.

(20) UL C 237, 6.7.2018, str. 57, točka 5.1.

(21) Mnenje EESO – Dostojne minimalne plače v vsej Evropi (SOC/632) (v teku).

(22) UL C 237, 6.7.2018, str. 57; UL C 129, 11.4.2018, str. 1.

(23) UL C 237, 6.7.2018, str. 57, točka 5.5.

(24) Mnenje SOC/629 – Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile (raziskovalno mnenje na zaprosilo hrvaškega predsedstva), glej stran 8 v UL.

(25) UL C 97, 24.3.2020, str. 32.

(26) UL C 237, 6.7.2018, str. 57, točka 5.9.

(27) Samostojni okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu.

(28) UL C 237, 6.7.2018, str. 57, točka 5.9, in mnenje Spreminjajoči se svet dela in dolga življenjska doba/staranje prebivalstva – Pogoji za aktivno udeležbo starejših delavcev v novem svetu dela, UL C 14, 15.1.2020, str. 60.

Top

Choose the experimental features you want to try