SPOROČILO KOMISIJE

Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem

(2019/C 209/01)

Pomembno obvestilo To sporočilo je bilo pripravljeno v skladu s členom 2 Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) in je namenjeno kot pomoč zadevnim podjetjem pri ustreznem, koristnem, skladnem in bolj primerljivem razkrivanju nefinančnih informacij. Dopolnjuje smernice za nefinančno poročanje, ki jih je Komisija sprejela leta 2017 (C(2017) 4234 final). To sporočilo zagotavlja nezavezujoče smernice in ne določa novih pravnih obveznosti. Če lahko to sporočilo razlaga Direktivo 2014/95/EU, stališče Komisije ne posega v nobeno razlago te direktive, ki jo lahko izda Sodišče Evropske unije. Podjetja, ki uporabljajo te smernice, lahko uporabljajo tudi mednarodne okvire, okvire EU ali nacionalne okvire. To sporočilo ni tehnični standard, zato niti pripravljavci izjav o nefinančnem poslovanju niti katera koli oseba, ki deluje v imenu pripravljavca ali kako drugače, ne bi smela izjaviti, da so izjave o nefinančnem poslovanju skladne s tem dokumentom.

Kazalo

1.

Varför upprätta nya riktlinjer om klimatrelaterad rapportering?

2

1.1.

Zakaj je treba zagotoviti nove smernice o razkritjih, povezanih s podnebjem?

2

1.2.

Koristi za podjetja, ki poročajo

3

2.

Kako uporabljati te smernice?

3

2.1.

Splošni premisleki

3

2.2.

Bistvenost

4

2.3.

Tveganja, odvisnosti in priložnosti, povezani s podnebjem

5

2.4.

Struktura predlaganih razkritij

8

2.5.

Skladnost s priznanimi okviri in standardi poročanja

8

3.

Priporočena razkritja in dodatne smernice

8

3.1.

Poslovni model

8

3.2.

Politike in postopki skrbnega pregleda

9

3.3.

Rezultati

10

3.4.

Glavna tveganja in njihovo obvladovanje

11

3.5.

Ključni kazalniki uspešnosti

12

Priloga I:

Dodatne smernice za banke in zavarovalnice

21

Priloga II:

Primerjava zahtev direktive o nefinančnem poročanju in razkritij, ki jih priporoča TCFD

29

1.   UVOD

1.1   Zakaj je treba zagotoviti nove smernice o razkritjih, povezanih s podnebjem?

Pariški sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015, cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja in posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (oktober 2018) pozivajo k pospešenemu in odločnemu ukrepanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) ter vzpostavitev nizkoogljičnega gospodarstva, odpornega proti podnebnim spremembam. EU je za leto 2030 sprejela ambiciozne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti (2) ter odobrila pravila o emisijah toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč in tudi cilje glede emisij za avtomobile in kombinirana vozila. Komisija je leta 2018 objavila dolgoročno strateško vizijo za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 (3).

Podjetja in finančne institucije imajo ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam. Prvič, za uresničitev energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2030 so že potrebne dodatne letne naložbe v višini 180 milijard EUR, za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 pa bodo potrebna dodatna sredstva. Številne od teh naložb predstavljajo pomembne poslovne priložnosti, velik del finančnih sredstev pa bo moral priti iz zasebnega kapitala. Drugič, podjetja in finančne institucije morajo bolje razumeti in obravnavati tveganja negativnega vpliva svojih poslovnih dejavnosti na podnebje, pa tudi tveganja, ki jih podnebne spremembe pomenijo za njihovo poslovanje. Z vremenom povezane nesreče so leta 2017 povzročile rekordnih 283 milijard evrov gospodarske škode, do leta 2100 pa bi lahko prizadele do dve tretjini evropskega prebivalstva v primerjavi s sedanjimi 5 %. Boljše razkrivanje informacij, povezanih s podnebjem, s strani podjetij lahko prispeva k izvajanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, v katerem so vlade pozvane, naj ocenijo, evidentirajo in delijo izgube zaradi nesreč ter o njih javno poročajo.

Komisija je marca 2018 objavila akcijski načrt o financiranju trajnostne rasti, katerega cilj je preusmeriti kapital v naložbe v trajnostno rast, obvladati finančna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb ter drugih okoljskih in socialnih problemov, ter spodbuditi preglednost in dolgoročno naravnanost finančnih in gospodarskih dejavnosti (4). Objava novih smernic za razkrivanje informacij, povezanih s podnebjem, s strani podjetij je del akcijskega načrta.

Številni drugi ukrepi v akcijskem načrtu so do določene mere odvisni od razkritja ustreznih informacij, povezanih s trajnostjo, s strani podjetij. Med temi ukrepi so na primer predlagane uredbe o vzpostavitvi okvira (taksonomije) za spodbujanje trajnostnih naložb (5), razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami s strani institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja (6) ter o referenčnih vrednostih za emisije ogljika (7).

Če podjetja, v katera se vlaga, ne zagotovijo zadostnih, zanesljivih in primerljivih informacij, povezanih s trajnostjo, finančni sektor kapitala ne more učinkovito usmerjati v naložbe, ki spodbujajo rešitve za krize na področju trajnosti, s katerimi se soočamo, ter ne more učinkovito opredeliti in obvladovati tveganj za naložbe, ki jih bodo povzročile navedene krize.

Razkrivanje informacij, povezanih s podnebjem, s strani podjetij se je v zadnjih letih izboljšalo. Vendar pa še vedno obstajajo precejšnje vrzeli, nujno pa je treba dodatno povečati količino ter izboljšati kakovost in primerljivost razkritij, da se izpolnijo potrebe vlagateljev in drugih zainteresiranih strani.

Junija 2017 je projektna skupina za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD), ki jo je ustanovil Odbor G20 za finančno stabilnost, objavila priporočila za spodbujanje finančnih institucij in nefinančnih podjetij k razkrivanju informacij o tveganjih in priložnostih, povezanih s podnebjem (8). Priporočila TCFD so splošno priznana kot verodostojne smernice za sporočanje informacij, povezanih s podnebjem, ki so bistvene s finančnega vidika, Komisija pa podjetja spodbuja, naj jih izvajajo. Več vlad in finančnih regulatorjev po vsem svetu je podprlo priporočila, poleg tega jih vključujejo v svoje smernice in politične okvire. Primeri so Avstralija, Kanada, Hongkong, Japonska, Singapur in Južna Afrika ter nekatere države članice EU.

To dopolnilo vključuje priporočila TCFD ter podjetjem zagotavlja usmeritve, ki so skladne z direktivo o nefinančnem poročanju in priporočili TCFD.

Skupina tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti, ki jo je Komisija imenovala junija 2018, je zagotovila priporočila o razkritjih, povezanih s podnebjem, na katerih temeljijo te smernice. V teh smernicah se upoštevajo povratne informacije zainteresiranih strani o priporočilih skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti in rezultati ciljno usmerjenega spletnega posvetovanja, ki so ga službe Evropske komisije opravile februarja in marca 2019 (9).

1.2   Koristi za podjetja, ki poročajo

Boljše razkrivanje informacij, povezanih s podnebjem, lahko podjetju, ki poroča, prinese koristi, na primer:

—	boljše poznavanje in razumevanje s podnebjem povezanih tveganj in priložnosti v podjetju, boljše obvladovanje tveganja ter bolj premišljeno odločanje in strateško načrtovanje,

—	bolj raznoliko bazo vlagateljev in potencialno nižje stroške kapitala, na primer zaradi vključitve v dejavno upravljane naložbene portfelje in trajnostno usmerjene kazalnike ter zaradi boljših bonitetnih ocen za izdajo obveznic in boljših ocen kreditne sposobnosti za bančna posojila,

—	konstruktivnejši dialog z zainteresiranimi stranmi, zlasti vlagatelji in delničarji,

—	boljši ugled podjetja in vzdrževanje družbenega dovoljenja za delovanje.

2.   KAKO UPORABLJATI TE SMERNICE?

2.1   Splošni premisleki

Podjetja bi morala to dopolnilo brati skupaj z ustrezno nacionalno zakonodajo, s katero je bila prenesena direktiva o nefinančnem poročanju (2014/95/EU), po potrebi pa tudi z besedilom same Direktive.

Upoštevati bi morala tudi nezavezujoče smernice za nefinančno poročanje, ki jih je Komisija objavila junija 2017 (10) in vsebujejo šest ključnih načel za dobro nefinančno poročanje, in sicer, da bi morale biti razkrite informacije: (1) bistvene, (2) poštene, uravnotežene in razumljive, (3) izčrpne, vendar jedrnate, (4) strateške in usmerjene v prihodnost (11); (5) osredotočene na zainteresirane strani ter (6) dosledne in skladne. Navedena načela in drugi oddelki nezavezujočih smernic se za to dopolnilo uporabljajo, kot je ustrezno.

Podjetjem se priporoča tudi, naj preberejo priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem ter po potrebi dopolnilne smernice za finančni sektor in podjetja, ki delujejo v energetskem in prometnem sektorju, sektorju materiala, gradbeništvu, kmetijstvu, živilskem sektorju in sektorju gozdarskih proizvodov (12).

Tako kot splošne smernice, objavljene leta 2017, to dopolnilo o poročanju v zvezi s podnebjem ni zavezujoče. Podjetja lahko izberejo alternativne pristope k poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, če izpolnijo pravne zahteve.

V teh smernicah je priznano, da se lahko vsebina razkritij, povezanih s podnebjem, med podjetji razlikuje glede na več dejavnikov, vključno s sektorjem dejavnosti, geografsko lokacijo ter naravo in obsegom tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem.

Metodologije in dobre prakse na področju poročanja v zvezi s podnebjem se hitro razvijajo. V teh smernicah je zato priznano, da je potreben prilagodljiv pristop. Podjetja in druge organizacije se močno spodbuja, naj še naprej uvajajo inovacije in še izboljšajo poročanje v zvezi s podnebjem, tako da bo preseglo vsebino teh smernic. Podjetja bi morala tudi zagotoviti, da se njihov pristop k poročanju v zvezi s podnebjem redno posodablja v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi.

Namen teh smernic ni spodbujati samostojno poročanje v zvezi s podnebjem. Podjetjem se priporoča, naj v poročilih informacije, povezane s podnebjem, združijo z drugimi finančnimi in nefinančnimi informacijami, če je to ustrezno.

Izjava o nefinančnem poslovanju se v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju praviloma vključi v poslovno poročilo podjetja, čeprav so se številne države članice odločile podjetjem dovoliti, da izjavo o nefinančnem poslovanju objavijo v ločenem poročilu. TCFD predlaga, naj se njena priporočena razkritja vključijo v glavne „letne finančne dokumente“ podjetja (13).

Podjetja bi si morala vsekakor prizadevati zagotoviti, da so informacije, povezane s podnebjem, lahko dostopne predvidenim uporabnikom. Če se podjetja sklicujejo na druga poročila ali dokumente, bi morala to storiti na enostaven in uporabniku prijazen način, na primer z uporabo praktičnega pravila, ki določa „največ en klik na povezavo v poročilu“.

Te smernice so namenjene podjetjem, ki spadajo v področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju (14). Vendar pa so lahko koristne tudi za druga podjetja, ki želijo razkriti informacije, povezane s podnebjem.

2.2   Bistvenost

Podjetje mora v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju razkriti informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter podkupovanju in korupciji, kolikor so take informacije potrebne za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti (15). Za informacije, povezane s podnebjem, se lahko šteje, da spadajo v kategorijo okoljskih zadev.

Kot je navedeno v nezavezujočih smernicah Komisije za nefinančno poročanje iz leta 2017, je bil s sklicem na „učinek dejavnosti [podjetja]“ uveden nov element, ki ga je treba upoštevati pri oceni bistvenosti nefinančnih informacij. Bistvenost je z direktivo o nefinančnem poročanju dejansko obravnavana z dveh vidikov:

—

sklicevanje na „razvoj, uspešnost in položaj“ podjetja kaže bistvenost s finančnega vidika, ki v širšem smislu vpliva na vrednost podjetja. Informacije, povezane s podnebjem, bi bilo treba sporočiti, če je to potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja podjetja. Ta vidik je po navadi najbolj zanimiv za vlagatelje,

—

sklicevanje na „učinek dejavnosti [podjetja]“ kaže bistvenost z okoljskega in socialnega vidika. Informacije, povezane s podnebjem, bi bilo treba sporočiti, če je to potrebno za razumevanje zunanjih učinkov podjetja. Ta vidik je po navadi najbolj zanimiv za državljane, potrošnike, zaposlene, poslovne partnerje, skupnosti in organizacije civilne družbe. Vendar pa mora vse več vlagateljev prav tako poznati podnebne vplive podjetij, v katera vlagajo, da bi bolje razumeli in izmerili vplive svojih naložbenih portfeljev na podnebje.

Če se podjetja odločijo, da je podnebje s katerega koli od teh dveh vidikov bistveno vprašanje, bi morala razmisliti o uporabi razkritij, predlaganih v teh smernicah.

Ta dva vidika tveganja se v nekaterih primerih že prekrivata, tako pa bo vse verjetneje tudi v prihodnosti. Ker se trgi in javne politike razvijajo v odziv na podnebne spremembe, se bodo pozitivni in/ali negativni vplivi podjetja na podnebje vse bolj preoblikovali v poslovne priložnosti in/ali finančno bistvena tveganja.

Vidik bistvenosti iz direktive o nefinančnem poročanju zajema tako bistvenost s finančnega vidika kot tudi bistvenost z okoljskega in socialnega vidika, medtem ko TCFD upošteva samo bistvenost s finančnega vidika.

Slika 1

Dvojni vidik bistvenosti iz direktive o nefinančnem poročanju v okviru poročanja o informacijah, povezanih s podnebjem

Pri ocenjevanju bistvenosti informacij, povezanih s podnebjem, bi morala podjetja upoštevati dolgoročnejše časovne okvire, kot se po navadi upoštevajo pri finančnih informacijah. Podjetjem se priporoča, naj ne sklepajo prehitro, da podnebje ni bistveno vprašanje, samo zato, ker se nekatera tveganja, povezana s podnebjem, po naravi zdijo dolgoročna.

Pri ocenjevanju bistvenosti informacij, povezanih s podnebjem, bi morala podjetja upoštevati svojo celotno vrednostno verigo, vključno z njenim zgornjim delom, tj. dobavno verigo, in njenim spodnjim delom.

Glede na sistemske in razširjene učinke podnebnih sprememb bo večina podjetij, ki spadajo v področje uporabe Direktive, verjetno sklenila, da je podnebje bistveno vprašanje. Podjetjem, ki sklenejo, da podnebje ni bistveno vprašanje, se priporoča, naj razmislijo o pripravi izjave v zvezi s tem in pojasnijo, kako so sprejela ta sklep.

2.3   Tveganja, odvisnosti in priložnosti, povezani s podnebjem

Tveganja, povezana s podnebjem

V skladu z direktivo o nefinančnem poročanju bi morale informacije, povezane s podnebjem, po potrebi vključevati glavna tveganja za razvoj, uspešnost in položaj podjetja zaradi podnebnih sprememb ter glavna tveganja negativnega vpliva na podnebje zaradi dejavnosti podjetja. Predlagana razkritja v teh smernicah odsevajo oba vidika tveganja.

Če v besedilu ni navedeno drugače, bi bilo treba sklice na tveganja razumeti tako, da se nanašajo na tveganja negativnih vplivov na podjetje (tveganja prehoda, in fizična tveganja – glej spodaj) in tveganja negativnih vplivov na podnebje.

Obe vrsti tveganja – tveganje negativnih vplivov na podjetje in tveganje negativnih vplivov na podnebje – lahko izhajata iz lastnih dejavnosti podjetij in se pojavita v celotni vrednostni verigi, tako v njenem zgornjem delu, tj. v dobavni verigi, kot tudi v njenem spodnjem delu.

1)   Tveganja negativnega vpliva na podnebje

Primeri tveganj negativnega vpliva na podnebje so:

—	industrijski proizvodni obrat podjetja lahko toplogredne pline izpušča neposredno v ozračje,

—	energija, ki jo podjetje kupi za svoje poslovanje, je lahko proizvedena iz fosilnih goriv,

—	izdelek, ki ga proizvaja podjetje, morda zahteva porabo fosilnih goriv, na primer pri avtomobilih, ki delujejo na bencin ali dizelsko gorivo,

—

zaradi proizvodnje materialov, ki jih uporablja podjetje, lahko višje v njegovi vrednostni verigi nastajajo emisije toplogrednih plinov. To lahko velja za podjetja, ki v proizvodnih postopkih uporabljajo materiale, kot sta cement ali aluminij. Podobno lahko podjetje, ki proizvaja ali predeluje gozdarske ali kmetijske proizvode, tudi v sektorjih, kot so živilska industrija, industrija oblačil ali lesnopredelovalna industrija, neposredno ali posredno povzroči spremembo rabe zemljišč, vključno s krčenjem in degradacijo gozdov ter s tem povezanimi emisijami toplogrednih plinov.

2)   Tveganje negativnega vpliva na podjetje

Tveganja, ki jih podnebne spremembe pomenijo za finančno uspešnost podjetja, je mogoče razvrstiti kot fizična tveganja ali tveganja prehoda (16).

Tveganja prehoda so tveganja za podjetje, ki izhajajo iz prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam. Med njimi so:

—	politična tveganja, na primer zaradi zahtev glede energijske učinkovitosti, mehanizmov oblikovanja cen ogljika, ki zvišujejo ceno fosilnih goriv, ali politik za spodbujanje trajnostne rabe zemljišč,

—	pravna tveganja, na primer tveganje sodnih postopkov, če podjetje ni preprečilo ali zmanjšalo škodljivih vplivov na podnebje ali se ni prilagodilo podnebnim spremembam,

—	tehnološka tveganja, na primer če tehnologija z manj škodljivim vplivom na podnebje nadomesti tehnologijo, ki podnebju bolj škoduje,

—	tržna tveganja, na primer če se odločitve potrošnikov in poslovnih strank preusmerijo v izdelke in storitve, ki manj škodujejo podnebju,

—	tveganja izgube ugleda; podjetje, ki je znano po tem, da škoduje podnebju, na primer težko privabi in ohrani stranke, zaposlene, poslovne partnerje in vlagatelje.

Na splošno bo podjetje z večjim negativnim vplivom na podnebje bolj izpostavljeno tveganjem prehoda.

Fizična tveganja so tveganja za podjetje, ki izhajajo iz fizičnih učinkov podnebnih sprememb (17). Med njimi so:

—	akutna fizična tveganja, ki nastanejo zaradi posebnih dogodkov, zlasti dogodkov, povezanih z vremenom, kot so nevihte, poplave, požari ali vročinski valovi, ki lahko poškodujejo proizvodne obrate in povzročijo prekinitve v vrednostnih verigah,

—	kronična fizična tveganja, ki nastanejo zaradi dolgoročnejših sprememb podnebja, kot so spremembe temperature, dvigovanje morske gladine, manjša razpoložljivost vode, izguba biotske raznovrstnosti ter spremembe proizvodne sposobnosti zemljišč in tal.

Izpostavljenost podjetja fizičnim tveganjem ni neposredno odvisna od tega, ali to podjetje negativno vpliva na podnebje.

Odvisnosti od naravnega, človeškega in socialnega kapitala

Številna podjetja so odvisna od naravnega kapitala (18). Če podnebne spremembe ogrožajo sam naravni kapital, bo podjetje izpostavljeno tveganjem, povezanim s podnebjem, zlasti fizičnim tveganjem. Zato bi morala podjetja pri opredelitvi tveganj, povezanih s podnebjem, in poročanju o njih skrbno preučiti svoje odvisnosti od naravnega kapitala. Kmetijsko proizvodno podjetje je lahko na primer odvisno od različnih naravnih kapitalov, kot so voda, biotska raznovrstnost ter proizvodna sposobnost zemljišč in tal, ki so občutljivi za podnebne spremembe. Od takega podjetja bi se pričakovalo, da bo pri poročanju o tveganjih, povezanih s podnebjem, pojasnilo te odvisnosti.

Številna podjetja so odvisna tudi od človeškega in socialnega kapitala, kot so znanja, spretnosti in motivacija zaposlenih ter stopnja zaupanja zunanjih zainteresiranih strani v podjetje. Podjetja bi morala informacije o človeškem in socialnem kapitalu po potrebi vključiti v svoje poročanje o vprašanjih, povezanih s podnebjem. Zaposleni so na primer lahko ključni za razvoj inovativnih nizkoogljičnih izdelkov in storitev.

Priložnosti, povezane s podnebjem

Podjetja, ki ponujajo izdelke in storitve, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju le-tem, lahko tveganja, povezana s podnebjem, pogosto spremenijo v priložnosti.

Prilagajanje podnebnim spremembam pomeni predvidevanje škodljivih posledic podnebnih sprememb ter sprejetje ustreznih ukrepov za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje škode, ki jo lahko povzročijo. Vključuje poslovne priložnosti, kot so nove tehnologije za učinkovitejšo uporabo omejenih vodnih virov ali izgradnja novih pregrad za varstvo pred poplavami.

Blažitev podnebnih sprememb se nanaša na prizadevanja za zmanjšanje ali preprečevanje emisij toplogrednih plinov. Primeri poslovnih priložnosti, povezanih z blažitvijo, so obnovljivi viri energije ali razvoj energijsko učinkovitejših stavb in prometnih sistemov.

Taksonomija trajnostnih gospodarskih dejavnosti, ki jo je Komisija predlagala v okviru akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti, je namenjena opredelitvi in razvrstitvi priložnosti, povezanih s podnebjem.

Na sliki 2 je prikazano razmerje med tveganji in priložnostmi, povezanimi s podnebjem.

Slika 2

Tveganja in priložnosti, povezani s podnebjem

Tveganja in priložnosti, povezani s podnebjem, v celotni vrednostni verigi

Podjetja bi morala pri poročanju o tveganjih, odvisnostih in priložnostih, povezanih s podnebjem, upoštevati svojo celotno vrednostno verigo, tj. njen zgornji in spodnji del, če je to ustrezno in sorazmerno. Za podjetja, ki opravljajo proizvodne dejavnosti, to pomeni, da morajo uporabljati pristop življenjskega cikla izdelka, pri katerem se podnebna vprašanja upoštevajo v dobavni verigi in pri pridobivanju surovin, pa tudi med uporabo izdelka in ob koncu njegove življenjske dobe. Podjetja, ki zagotavljajo storitve, vključno s finančnimi, bodo morala prav tako upoštevati vplive dejavnosti, ki jih podpirajo ali olajšujejo, na podnebje.

Če so v vrednostni verigi tudi mala in srednja podjetja, so podjetja pozvana, naj jih podprejo pri zagotavljanju zahtevanih informacij.

2.4   Struktura predlaganih razkritij

V teh smernicah so predlagana razkritja, povezana s podnebjem, za vsakega od petih področij poročanja iz direktive o nefinančnem poročanju, ki so: (a) poslovni model, (b) politike in skrbni pregled, (c) rezultati politik, (d) glavna tveganja in obvladovanje tveganj ter (e) ključni kazalniki uspešnosti.

V smernicah je za vsako področje poročanja opredeljeno omejeno število priporočenih razkritij. Podjetje bi moralo razmisliti o uporabi priporočenih razkritij, kolikor so potrebna za razumevanje njegovega razvoja, uspešnosti in položaja ter učinka njegovih dejavnosti.

Dodatne smernice so navedene po priporočenih razkritjih za vsako področje poročanja. Obsegajo predloge za podrobnejše informacije, ki jih lahko podjetja vključijo kot del priporočenih razkritij. Poleg tega so v Prilogi I zagotovljene dodatne smernice za banke in zavarovalnice.

Podjetja bi morala pri odločanju, ali in v kakšnem obsegu uporabljati priporočena razkritja in podrobnejše predloge iz dodatnih smernic, vključno z dodatnimi smernicami za banke in zavarovalnice iz Priloge I, upoštevati načela dobrega nefinančnega poročanja iz nezavezujočih smernic Komisije za nefinančno poročanje iz leta 2017, vključno z načeli o tem, da morajo biti razkrite informacije: bistvene, poštene, uravnotežene in razumljive, izčrpne, vendar jedrnate.

Obseg s podnebjem povezanih tveganj in priložnosti, ki jih opredeli podjetje, bo pomemben dejavnik pri odločanju, ali in v kakšnem obsegu bo uporabljalo priporočena razkritja in dodatne smernice.

2.5   Skladnost s priznanimi okviri in standardi poročanja

Podjetjem se priporoča, naj informacije razkrivajo v skladu s splošno sprejetimi standardi in okviri poročanja, da bi čim bolj povečala primerljivost za zainteresirane strani. Da bi te smernice prispevale k zbliževanju na ravni EU in svetovni ravni, se sklicujejo na več priznanih okvirov in standardov poročanja.

Vključujejo zlasti priporočena razkritja projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD), ki so usklajena z drugimi glavnimi okviri. Razkritja, ki jih priporoča TCFD, so v teh smernicah opredeljena ločeno. V Prilogi II so zahteve o razkritju iz direktive o nefinančnem poročanju primerjane s priporočenimi razkritji TCFD.

Poleg priporočil TCFD se v teh smernicah upoštevajo predvsem standardi in okviri, ki so jih oblikovali pobuda za globalno poročanje (Global Reporting Initiative – GRI), organizacija CDP, odbor za standarde poročanja o podnebnih spremembah (Climate Disclosure Standards Board – CDSB), odbor za računovodske standarde trajnosti (Sustainability Accounting Standards Board – SASB), mednarodni svet za celovito poročanje (International Integrated Reporting Council – IIRC) in sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (19).

3.   PRIPOROČENA RAZKRITJA IN DODATNE SMERNICE

3.1   Poslovni model

Zelo pomembno je, da zainteresirane strani razumejo stališče podjetja o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na njegov poslovni model in strategijo ter kako lahko njegove dejavnosti kratko-, srednje- in dolgoročno vplivajo na podnebje. Za ustrezno poročanje o zadevah, povezanih s podnebjem, bodo morala podjetja sprejeti dolgoročnejšo perspektivo od tiste, ki jo po navadi uporabljajo pri finančnem poročanju.

S podnebjem povezana tveganja in priložnosti podjetja bodo odvisni od vrste njegove dejavnosti, njegovih geografskih lokacij in njegovega položaja v prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam.

Podjetja bi morala za ustrezno vključitev možnih posledic podnebnih sprememb v svoje postopke načrtovanja razmisliti o tem, kako se lahko tveganja in priložnosti, povezani s podnebjem, razvijajo ter kakšne posledice lahko imajo za podjetje pod različnimi pogoji. Eden od načinov za oceno takih posledic je uporaba analize scenarijev.

Podjetja, ki svojega poslovnega modela in strategije ne preučijo ustrezno glede na podnebne spremembe, lahko povzročijo negativne učinke na podnebje in izkusijo negativne vplive na poslovanje, na primer na izkaz poslovnega izida, financiranje, prihodnje regulativno breme in „dovoljenje za delovanje“. Po drugi strani lahko opredelitev novih priložnosti, povezanih s podnebjem, okrepi poslovni model in izboljša obete glede dobička podjetja.

Preglednica 1

Razkritje informacij o poslovnem modelu

Opišite vpliv tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem, na poslovni model, strategijo in finančno načrtovanje podjetja. [Zajema priporočilo (b) TCFD glede strategije.]

Opišite, kako lahko poslovni model podjetja pozitivno in negativno vpliva na podnebje.

Opišite odpornost poslovnega modela in strategije podjetja, pri tem pa upoštevajte različne scenarije, povezane s podnebjem, v različnih časovnih obdobjih, vključno vsaj s scenarijem, v katerem se ozračje segreje za 2 °C ali manj, in scenarijem, v katerem se ozračje segreje za več kot 2 °C. (20) [Zajema priporočilo (c) TCFD glede strategije.]

Dodatne smernice:

—	opišite morebitne spremembe v poslovnem modelu in strategiji podjetja za obravnavo tveganj prehoda in fizičnih tveganj ter za izkoriščanje poslovnih priložnosti, povezanih s podnebjem,

—	opišite odvisnost podjetja od naravnega kapitala, kot so voda, zemljišča, ekosistemi ali biotska raznovrstnost, ki so ogroženi zaradi podnebnih sprememb,

—	opišite, kako bodo morebitne spremembe v poslovnem modelu in strategiji podjetja za obravnavo blažitve podnebnih sprememb in/ali prilagajanja le-tem spremenile potrebe podjetja po človeškem kapitalu,

—	opišite priložnosti, povezane z učinkovito rabo virov in prihranki pri stroških, sprejetjem virov energije z nizkimi emisijami, razvojem novih izdelkov in storitev, dostopom do novih trgov in krepitvijo odpornosti v vrednostni verigi,

—	razkrijte, kako je podjetje izbralo scenarije,

—	opišite, kako dejavnosti podjetja z emisijami toplogrednih plinov prispevajo k podnebnim spremembam, vključno s krčenjem ali degradacijo gozdov ali spremembami rabe zemljišč.

3.2   Politike in postopki skrbnega pregleda

Sistemi upravljanja in nadzora so ključni za zagotovitev, da zainteresirane strani razumejo trdnost pristopa podjetja k vprašanjem, povezanim s podnebjem. Z informacijami o sodelovanju upravnega odbora in vodstvenih delavcev, zlasti o njihovih ustreznih odgovornostih v zvezi s podnebnimi spremembami, se zainteresirane strani seznanijo z ravnjo ozaveščenosti podjetja o vprašanjih, povezanih s podnebjem. Pri opisovanju vloge upravnega odbora se lahko podjetje sklicuje na morebitno izjavo o upravljanju, ki jo mora objaviti.

Zainteresirane strani lahko zanimajo tudi politike podjetja in morebitni cilji, povezani z njimi, ki dokazujejo zavezanost podjetja k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju le-tem, zanimajo pa jih lahko tudi postopki skrbnega pregleda podjetja. Te informacije bodo zainteresiranim stranem pomagale razumeti sposobnost podjetja, da posluje tako, da čim bolj zmanjša tveganje, povezano s podnebjem, omeji negativne vplive na podnebje in čim bolj poveča pozitivne učinke v celotni vrednostni verigi.

Politike in postopki, s katerimi se obravnavajo teme, povezane s podnebjem, so lahko ločeni od drugih politik in operativnih postopkov ali vključeni vanje. Postopki skrbnega pregleda, pri katerih se upošteva podnebje, se lahko na primer vključijo v okvir podjetja za obvladovanje tveganja. Podjetje bo morda želelo pojasniti svoj pristop k reševanju vprašanj, povezanih s podnebjem, in razloge za izbiro tega pristopa.

Preglednica 2

Razkritje informacij o politikah in postopkih skrbnega pregleda

Opišite vse politike podjetja, povezane s podnebjem, vključno z morebitno politiko blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja le-tem.

Opišite vse cilje, povezane s podnebjem, ki jih je podjetje določilo v okviru svojih politik, zlasti vse cilje glede emisij toplogrednih plinov, ter kako so cilji podjetja povezani z nacionalnimi in mednarodnimi cilji ter zlasti s Pariškim sporazumom.

Opišite nadzor tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem, ki ga izvaja upravni odbor. [Zajema priporočilo (a) TCFD glede upravljanja.]

Opišite vlogo vodstva pri ocenjevanju in upravljanju tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem, ter pojasnite razloge za pristop. [Zajema priporočilo b) TCFD glede upravljanja.]

Dodatne smernice:

—	opišite vključenost podjetja v vrednostno verigo na področju vprašanj, povezanih s podnebjem, ter pojasnite, kako s partnerji višje in nižje v verigi sodeluje pri spodbujanju blažitve podnebnih sprememb in/ali prilagajanja le-tem,

—	pojasnite, kako so vprašanja, povezana s podnebjem, vključena v operativne postopke odločanja podjetja,

—	opišite morebitno sodelovanje podjetja na področju javne politike glede vprašanj, povezanih s podnebjem, vključno s članstvom v katerih koli ustreznih organizacijah ali interesnih skupinah,

—	navedite, ali ima podjetje dostop do strokovnega znanja o vprašanjih, povezanih s podnebjem, iz notranjih in/ali zunanjih virov, ter opišite načine in ravni dostopa do tega znanja (predvsem na ravni upravnega odbora in vodstvenih delavcev),

—	opišite vse politike glede zaposlenih, povezane s podnebjem, na primer naložbe v znanja in spretnosti, potrebne za prehod na nizkoogljične tehnologije, ali ukrepe za zagotovitev, da lahko zaposleni v spreminjajočem se podnebju varno opravljajo svoje naloge,

—	opišite, ali in kako politika prejemkov podjetja upošteva uspešnost v zvezi s podnebjem, vključno z uspešnostjo glede na zastavljene cilje,

—	razkrijte vse cilje v zvezi z energijo, ki jih je podjetje določilo v okviru svojih politik (glej oddelek 3.5),

—	pojasnite razloge za izbiro morebitnih ciljev, povezanih s podnebjem, ki jih uporablja podjetje,

—	v primeru podjetij v sektorju rabe zemljišč opišite vse cilje, povezane s „ponori“ toplogrednih plinov (absorpcijo toplogrednih plinov).

3.3   Rezultati

Razkritje rezultatov politik, povezanih s podnebjem, zainteresiranim stranem pomaga spremljati in oceniti razvoj, položaj, uspešnost in učinek podjetja zaradi njegovih politik. Podjetje z ocenjevanjem uspešnosti prek določanja ciljev in poročanja na njihovi podlagi dokazuje doslednost svoje strategije, ukrepov in odločitev v zvezi s podnebnimi spremembami.

Kvantitativni vidiki, kot so kazalniki, na katerih temeljijo analize, so zajeti v oddelku 3.5 Ključni kazalniki uspešnosti teh smernic.

Preglednica 3

Razkritje rezultatov

Opišite rezultate politike podjetja na področju podnebnih sprememb, vključno z uspešnostjo podjetja glede na uporabljene kazalnike in zastavljene cilje za upravljanje tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem. [Zajema priporočilo (c) TCFD glede metrik in ciljev].

Opišite gibanje emisij toplogrednih plinov glede na zastavljene cilje in s tem povezana tveganja skozi čas. [Zajema priporočilo (b) TCFD glede metrik in ciljev].

Dodatne smernice:

—	opišite, kako uspešnost podjetja v zvezi s podnebjem vpliva na njegovo finančno uspešnost, pri tem pa se po možnosti sklicujte na ključne finančne kazalnike uspešnosti.

3.4   Glavna tveganja in njihovo obvladovanje

Za vlagatelje in druge zainteresirane strani je zelo pomembno, da vedo, kako podjetje opredeljuje tveganja, povezana s podnebjem, katera glavna tveganja je opredelilo in kako jih obvladuje.

Razkritja informacij o tveganjih bi morala vključevati tveganja, da bo podjetje negativno vplivalo na podnebje, in tveganja, da bodo podnebne spremembe negativno vplivale na podjetje (tveganja prehoda in fizična tveganja), ter informacije o tem, ali in kako sta ti dve vrsti tveganj povezani. Podjetjem se svetuje, naj pri odločanju, katere informacije v zvezi s tveganji razkriti, upoštevajo opredelitve tveganj iz oddelka 2.3.

Podjetja bi morala pri razkrivanju informacij o tveganjih, povezanih s podnebjem, upoštevati dolgoročnejše časovne okvire, kot jih po navadi uporabljajo za finančna tveganja.

Zaradi vrzeli v podatkih in metodologijah je v nekaterih primerih morda težko predložiti kvantitativne informacije o tveganjih, povezanih s podnebjem, zlasti v zvezi z daljšimi časovnimi obdobji. V takih primerih se podjetjem priporoča, naj predložijo kvalitativne informacije, dokler niso te težave s podatki in metodologijami ustrezno odpravljene.

Preglednica 4

Razkritje informacij o glavnih tveganjih in njihovem obvladovanju

Opišite postopke podjetja za opredelitev in ocenjevanje tveganj, povezanih s podnebjem, v kratko-, srednje- in dolgoročnem časovnem okviru ter razkrijte, kako podjetje opredeljuje kratko-, srednje- in dolgoročni časovni okvir (21). [Zajema priporočilo (a) TCFD glede obvladovanja tveganja.]

Opišite glavna tveganja, povezana s podnebjem, ki jih je podjetje v kratko-, srednje- in dolgoročnem časovnem okviru opredelilo v celotni vrednostni verigi, ter vse predpostavke, sprejete pri opredelitvi teh tveganj. [Zajema priporočilo (a) TCFD glede strategije.] Ta opis bi moral vključevati glavna tveganja, ki izhajajo iz morebitnih odvisnosti od naravnega kapitala, ki ga ogrožajo podnebne spremembe, kot so voda, zemljišča, ekosistemi ali biotska raznovrstnost.

Opišite postopke za obvladovanje tveganj, povezanih s podnebjem (kako se sprejemajo odločitve za zmanjšanje, prenos, sprejemanje ali nadzor teh tveganj, če je ustrezno), in kako podjetje obvladuje posebna tveganja, povezana s podnebjem, ki jih je opredelilo. [Zajema priporočilo (b) TCFD glede obvladovanja tveganja.]

Opišite, kako so postopki za opredelitev, ocenjevanje in obvladovanje tveganj, povezanih s podnebjem, vključeni v splošno obvladovanje tveganj podjetja. [Zajema priporočilo (c) TCFD glede obvladovanja tveganja.] Pomemben vidik tega opisa je, kako podjetje določa relativni pomen tveganj, povezanih s podnebjem, glede na druga tveganja.

Dodatne smernice:

—	opišite vse ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih je podjetje sprejelo v okviru postopka obvladovanja tveganja,

—	glavna tveganja, povezana s podnebjem, podrobno razčlenite po poslovnih dejavnostih,

—	glavna tveganja, povezana s podnebjem, podrobno razčlenite po geografskih lokacijah,

—	opredelite lokacije, ključne za vrednostne verige, vključno z dejavnostmi, dobavitelji in trgi,

—	opišite, kako podjetje določi in uporablja omejitve za tveganja, povezana s podnebjem, vključno z morebitnimi sprožilci, ki se uporabljajo za opozarjanje vodstva na vprašanja,

—	opišite postopke za prednostno razvrščanje tveganj, povezanih s podnebjem, vključno z vsemi uporabljenimi pragovi, in navedite, katera tveganja v celotni vrednostni verigi se štejejo za najpomembnejša,

—	razvrstite glavna tveganja, ki jih podnebne spremembe pomenijo za finančno uspešnost podjetja, glede na to, ali so tveganja prehoda (politična, pravna, tehnološka in tržna tveganja ter tveganja izgube ugleda) ali fizična tveganja (akutna in kronična tveganja),

—	razkrijte vsako evidentiranje tveganj, ki vključuje vprašanja, povezana s podnebjem,

—	navedite opredelitve uporabljenih izrazov v zvezi s tveganji ali sklice na obstoječe uporabljene okvire za razvrstitev tveganj,

—	opišite pogostost pregledov in analiz v zvezi z opredelitvijo in ocenjevanjem tveganj,

—	opišite povezave med glavnimi tveganji, povezanimi s podnebjem, in ključnimi finančnimi kazalniki uspešnosti,

—	razkrijte, kako se scenariji in/ali interno oblikovanje cen ogljika uporabljajo za ukrepe za obvladovanje tveganja, kot so blažitev, prenos ali prilagajanje,

—	razkrijte finančne učinke ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno z morebitnimi kazalniki v zvezi z dnevi prekinitev poslovanja in s tem povezanimi stroški, stroški popravil, oslabitvijo osnovnih sredstev, prekinitvami vrednostne verige in izgubljenimi prihodki,

—	opišite, kako spremenljivost vremena vpliva na uspešnost podjetja, zlasti za podjetja, občutljiva za spremenljivost temperature in padavin.

3.5   Ključni kazalniki uspešnosti

Podjetja bi morala v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju razkriti ključne kazalnike uspešnosti, pomembne za posamezne dejavnosti. Razmisliti bi morala o uporabi kazalnikov za podporo drugim razkritjem, povezanim s podnebjem, kot so razkritja v zvezi z rezultati ali glavnimi tveganji in njihovim obvladovanjem, ter za omogočanje združevanja in primerljivosti med podjetji in jurisdikcijami. Kazalnike bi bilo treba vključiti v druga razkritja, da se podpre in pojasni opis. Vendar pa se objava dodatne preglednice, v kateri so vsi kazalniki predstavljeni na enem mestu, prav tako šteje za dobro prakso.

Da bi podjetja izpolnila pričakovanja TCFD, bi morala razkriti kazalnike in cilje, ki jih uporabljajo za ocenjevanje tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem, v skladu s svojo strategijo in postopki obvladovanja tveganja. [Zajema priporočilo a) TCFD glede metrik in ciljev.]

Ponovljivost in zanesljivost podatkov sta ključni za zmožnost uporabe informacij v postopkih odločanja. Podjetja bi morala zagotoviti opis in morebitne spremembe metodologij, uporabljenih za izračun ali oceno kazalnikov, če niso očitne.

Priporočeni kazalniki  (22)

Podjetja bi morala ob upoštevanju svoje ocene bistvenosti in da bi omogočila večjo primerljivost razkritij nefinančnih informacij s strani podjetij razmisliti o razkritju kazalnikov v tem oddelku.

Emisije toplogrednih plinov

Ta oddelek vsebuje štiri različne kazalnike emisij toplogrednih plinov: neposredne emisije toplogrednih plinov; posredne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji pridobljene in porabljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja; vse druge posredne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja, ki poroča; in cilj glede absolutnih emisij toplogrednih plinov. Podjetja, ki se odločijo uporabiti kateri koli ali vse te kazalnike, bi morala:

—

izračunati svoje emisije toplogrednih plinov v skladu z metodologijo iz protokola o toplogrednih plinih ali standardom ISO 14064-1:2018 in, če je ustrezno, v skladu s Priporočilom Komisije 2013/179/EU o skupnih metodah za merjenje učinkov toplogrednih plinov na podlagi pristopa celotnega življenjskega kroga (okoljski odtis organizacij in okoljski odtis izdelkov). To bo omogočilo združevanje in primerljivost med podjetji in jurisdikcijami;

—	navesti status preverjanja/zagotovila tretje strani, ki se nanaša na njihove sporočene emisije toplogrednih plinov obsega 1, 2 in 3.

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Neposredne emisije toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti podjetja ali pod njegovim nadzorom (obseg 1)	Metrične tone CO2e (23)	270 900 tCO2e	Ta ključni kazalnik uspešnosti zagotavlja, da podjetja natančno merijo svoje ogljične odtise zaradi neposrednih emisij.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standard GRI 305; okvir CDSB, SASB, EMAS	Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030
Dodatne smernice: — podjetja bi morala razkriti 100 % svojih emisij toplogrednih plinov obsega 1. To bo pomagalo izboljšati kakovost poročanja drugih podjetij o emisijah toplogrednih plinov. Če podjetje za delež svojih emisij toplogrednih plinov obsega 1 ne more zbrati zanesljivih podatkov, bi moralo za ta delež oblikovati razumno oceno, da bi dobilo vrednost za 100 % emisij. V tem primeru bi moralo podjetje razkriti tudi (1) odstotek emisij, za katere so bili zbrani zanesljivi podatki, in odstotek ocenjenih emisij, (2) razloge, zakaj za delež emisij ni bilo mogoče zbrati zanesljivih podatkov, ter (3) metodologijo, uporabljeno za oceno deleža emisij, za katere ni bilo mogoče zbrati zanesljivih podatkov, — kjer je ustrezno, bi morala podjetja razmisliti o razkritju razčlenitve emisij toplogrednih plinov obsega 1 po državah ali regijah (vključno z EU), po poslovnih dejavnostih in po odvisnih podjetjih. Primer: emisije toplogrednih plinov obsega 1 v državi/regiji X 42 260 tCO2e, v državi/regiji Y 54 180 tCO2e.

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Posredne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji pridobljene in porabljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja (skupaj imenovani „električna energija“) (obseg 2)	Metrične tone CO2e	632 400 tCO2e	Ta ključni kazalnik uspešnosti zagotavlja, da podjetja merijo emisije zaradi kupljene ali pridobljene električne energije, pare, toplote in hlajenja.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standard GRI 305; okvir CDSB, EMAS	Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030
Dodatne smernice: — podjetja bi morala po potrebi navesti, ali znotraj njihovih izbranih meja poročanja obstajajo kakršni koli viri (npr. objekti, posebni toplogredni plini, dejavnosti, geografska območja itd.) emisij toplogrednih plinov obsega 2, za katere ni bilo mogoče zbrati podatkov o emisijah toplogrednih plinov ali jih oceniti, ter razloge za to, — kjer je ustrezno, bi morala podjetja razmisliti o razkritju razčlenitve emisij toplogrednih plinov obsega 2 po državah ali regijah (vključno z EU), po poslovnih dejavnostih in po odvisnih podjetjih. Primer: emisije toplogrednih plinov obsega 2 v državi/regiji X 98 654 tCO2e, v državi/regiji Y EU: 126 480 tCO2e.

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Vse posredne emisije toplogrednih plinov (ki niso vključene v obseg 2), ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja, ki poroča, vključno z emisijami višje in nižje v verigi (obseg 3)	Metrične tone CO2e	4 383 000 tCO2e	Pri večini podjetij emisije večinoma nastajajo posredno zaradi dejavnosti v vrednostni verigi. Ta ključni kazalnik uspešnosti pomaga oceniti temeljitost postopkov podjetij za obračunavanje in razumeti, kako podjetja analizirajo svoje emisijske odtise.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standard GRI 305; okvir CDSB, EMAS	Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030
Dodatne smernice: — pri obsegu 3 bi bilo treba upoštevati emisije zaradi dejavnosti, ki so glede na lastne dejavnosti podjetja „nižje“ in „višje“ v verigi, — podjetja ne bi smela izključiti nobene dejavnosti, ki bi ogrozila ustreznost sporočene evidence emisij toplogrednih plinov obsega 3. Standard za obračunavanje emisij iz vrednostne verige podjetij (obseg 3) in poročanje o njih iz protokola o toplogrednih plinih ter Priloga H k standardu ISO 14064-1:2018 določata merila za ugotavljanje ustreznosti. Podjetja bi morala pojasniti morebitno izključitev kategorij iz razkritja emisij toplogrednih plinov obsega 3. Če so v vrednostni verigi tudi mala in srednja podjetja, so podjetja pozvana, naj jih podprejo pri zagotavljanju zahtevanih informacij.

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Cilj glede absolutnih emisij toplogrednih plinov	Doseženo število metričnih ton CO2e ali odstotno zmanjšanja glede na referenčno leto	20-odstotno zmanjšanje absolutnih emisij, enakovredno zmanjšanju za 1 500 000 tCO2e do leta 2025 glede na referenčno leto 2018	Z določitvijo ciljev se zagotovita usmeritev in struktura okoljske strategije. Ta ključni kazalnik uspešnosti pomaga razumeti zaveze podjetja k zmanjšanju emisij ter kaže, ali ima podjetje cilj, v smeri katerega usklajuje in usmerja svoja prizadevanja v zvezi z emisijami.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standarda GRI 103-2 in 305; okvir CDSB, SASB, EMAS	Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030
Dodatne smernice: — podjetja bi morala opisati, ali se njihovi cilji v celoti ali delno nanašajo na emisije toplogrednih plinov obsega 1, obsega 2 in/ali obsega 3, — podjetja bi morala opisati gibanje emisij toplogrednih plinov glede na zastavljene cilje (glej oddelek 3.3 Rezultati), — podjetja bi morala razmisliti o določitvi ciljev za leto 2025 ali 2030 in jih vsakih pet let pregledati. Zaradi uskladitve s Pariškim sporazumom bi lahko razmislila tudi o določitvi cilja za leto 2050, — kjer je ustrezno, bi morala podjetja razmisliti o razkritju ciljev glede emisij toplogrednih plinov po državah ali regijah (vključno z EU), po poslovnih dejavnostih in po odvisnih podjetjih, — podjetja lahko razmislijo o razkritju dodatnega cilja zmanjšanja intenzivnosti, izraženega v metričnih tonah CO2e na poslovno metriko ali kot odstotno zmanjšanje vrednosti metrike intenzivnosti glede na referenčno leto (npr. 8-odstotno zmanjšanje relativnih emisij, ki ustreza zmanjšanju za 350 tCO2e na vsak milijon EUR prometa do leta 2025 glede na referenčno leto 2018).

Energija

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Skupna poraba in/ali proizvodnja energije iz obnovljivih in neobnovljivih virov	MWh	292 221 MWh porabljene energije iz obnovljivih virov; 1 623 453 MWh porabljene energije iz neobnovljivih virov	Poraba in proizvodnja energije pomenita pomemben delež emisij toplogrednih plinov.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standard GRI 302; okvir CDSB, SASB, EMAS	Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030; direktiva o energetski učinkovitosti
Dodatne smernice: — goriva, ki se porabijo kot surovine, ne izgorevajo za energetske namene in se ne bi smela vključiti v izračune za ta kazalnik, — vključite razdelitev različnih obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so tisti, ki se lahko v življenjski dobi človeka naravno obnovijo, na primer vetrna in sončna energija, hidroenergija, geotermalna energija, energija biomase itd. Ta opredelitev izključuje vsa fosilna goriva (premog, nafto, zemeljski plin) in jedrska goriva. Energija iz odpadkov ne bi smela biti vključena, če je pridobljena iz fosilnih goriv (24), — pri razkrivanju neobnovljivih virov energije razlikujte med nizkoogljičnimi viri in drugimi neobnovljivimi viri energije.

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Cilj na področju energijske učinkovitosti	Odstotek	6,5 -odstotno izboljšanje do leta 2025 glede na referenčno leto 2018 za izdelek, proizvodnjo ali dejavnost	Ta ključni kazalnik uspešnosti pomaga uporabnikom podatkov razumeti prizadevanja podjetij za učinkovitejšo rabo energije, ki lahko znižajo stroške energije in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Zagotavlja dodatne osnovne informacije o tem, kako namerava podjetje doseči svoje cilje zmanjšanja emisij.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standarda GRI 103-2 in 302, SASB, EMAS	Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030; direktiva o energetski učinkovitosti
Dodatne smernice: — podjetja bi morala opisati napredek glede na zastavljene cilje na področju energije (glej oddelek 3.3 „Rezultati“).

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Cilj glede porabe in/ali proizvodnje energije iz obnovljivih virov	Odstotno povečanje deleža porabljene/proizvedene energije iz obnovljivih virov glede na referenčno leto	13-odstotno povečanje deleža porabljene energije iz obnovljivih virov do leta 2025 glede na referenčno leto 2018	Ta ključni kazalnik uspešnosti pomaga uporabnikom podatkov razumeti prizadevanja podjetij za proizvodnjo ali porabo energije z manjšimi emisijami toplogrednih plinov.	Metrike in cilji TCFD, vprašalnik CDP o podnebnih spremembah, standarda GRI 103-2 in 302, EMAS	Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030; direktiva o energetski učinkovitosti
Dodatne smernice: — podjetja bi morala opisati napredek glede na zastavljene cilje na področju energije (glej oddelek 3.3 „Rezultati“).

Fizična tveganja

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Sredstva, namenjena regijam, ki bodo verjetno postale bolj izpostavljene akutnim ali kroničnim fizičnim tveganjem, povezanim s podnebjem	Odstotek	15 % knjigovodske vrednosti izpostavljenih realnih sredstev	Ekstremni vremenski dogodki lahko povzročijo prekinitve ali omejitve proizvodnih zmogljivosti ali predčasno zmanjšanje obratovalnih zmogljivosti. Morebitne posledice za vrednotenje sredstev temeljijo na vrednosti sredstev na območjih, ki so izpostavljena pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom. Ta ključni kazalnik uspešnosti je treba upoštevati v povezavi z razkritji v zvezi s strategijami in politikami podjetja za prilagajanje.	Metrike in cilji TCFD, vse kode 450a.1 SASB v izbranih panogah	Strategija EU za prilagajanje
Dodatne smernice: — podjetjem se svetuje, naj razkrijejo vire ali metodologijo, ki so jo uporabila za določitev regij, ki so bolj izpostavljene fizičnim tveganjem, povezanim s podnebjem.

Izdelki in storitve

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Sklic na politiko EU
Odstotni delež prometa v letu poročanja od izdelkov ali storitev, povezanih z dejavnostmi, ki izpolnjujejo merila glede bistvenega prispevanja k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju le-tem, kot je določeno v uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (taksonomija EU), in/ali odstotni delež naložb (naložbe v osnovna sredstva) in/ali odhodkov (operativni stroški) v letu poročanja za sredstva ali postopke, povezane z dejavnostmi, ki izpolnjujejo merila glede bistvenega prispevanja k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju le-tem, kot je določeno v uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (taksonomija EU).	Odstotek	12,5 % (prometa) od izdelkov ali storitev, povezanih z dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju le-tem 8 % (naložb v osnovna sredstva) pri izdelkih, povezanih z dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju le-tem	Ta ključna kazalnika uspešnosti zagotavljata koristne informacije za vlagatelje, ki jih zanimajo podjetja, katerih izdelki in storitve bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju le-tem, ne da bi bistveno škodovali drugim okoljskim ciljem EU.	Predlagana uredba o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb Akcijski načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti
Dodatne smernice: — podjetja bi morala poročati o tem kazalniku, če in ko se odobri predlagana uredba o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (taksonomija EU). Pri ocenjevanju, ali dejavnost bistveno prispeva k doseganju dveh ciljev EU glede blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja le-tem, ne da bi bistveno škodovala drugim okoljskim ciljem EU, bi morala podjetja upoštevati vsa ustrezna merila in pogoje iz navedene uredbe.

Zeleno financiranje

Ključni kazalnik uspešnosti	Merska enota	Primer	Utemeljitev	Usklajenost z drugimi okviri za poročanje	Sklic na politiko EU
Razmerje zelenih obveznic, povezanih s podnebjem: skupni znesek neporavnanih zelenih obveznic (ob koncu leta), deljen s (petletnim drsečim povprečjem) skupnega zneska neporavnanih obveznic in/ali razmerje zelenega dolga, povezanega s podnebjem: skupni znesek vseh neporavnanih zelenih dolžniških instrumentov (ob koncu leta), deljen s (petletnim drsečim povprečjem) skupnega zneska vseh neporavnanih dolgov.	Odstotek	20 % obveznic	Ta ključna kazalnika uspešnosti podjetjem pomagata sporočati, kako je njihov načrt za prehod na nizkoogljično gospodarstvo podprt z dejavnostmi dolžniškega financiranja ter kako se zbira kapital za obstoječe in nove projekte s podnebnimi koristmi.	ISO/CD 14030-1 Green bonds -- Environmental performance of nominated projects and assets (DRAFT) (Zelene obveznice – okoljska uspešnost imenovanih projektov in sredstev (osnutek))	Akcijski načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti
Dodatne smernice: — skupni znesek zelenih obveznic ali zelenega dolga bi moral vključevati le obveznice in dolžniške instrumente, izdane v skladu s potencialnim standardom EU za zelene obveznice, če in ko se tak standard odobri, ali v skladu s katerim koli drugim splošno priznanim okvirom za izdajo zelenih obveznic, kot so načela zelenih obveznic (Green Bond Principles) in načela zelenih posojil (Green Loan Principles). Podjetja bi morala navesti uporabljeni okvir za izdajo zelenih obveznic, — za izdajatelje obveznic, ki so izdali obveznice, ki ne kotirajo na borzi (npr. kot instrumenti za prodajo zaprtemu krogu vlagateljev), bi bilo treba razkriti razčlenitev obveznic na tiste, ki kotirajo na borzi, in tiste, ki ne, — podjetja bi morala razmisliti tudi o zagotovitvi prihodnjih ciljev, povezanih s tema ključnima kazalnikoma uspešnosti.

Poleg zgoraj navedenih kazalnikov bi morala podjetja upoštevati tudi:

—

posebne sektorske kazalnike, pomembne za določeno panogo. Podjetja iz sektorjev, ki med drugim vključujejo energetski sektor, sektorje prevoza, materialov in nepremičnin ter kmetijstvo, bi se morala sklicevati na dodatne smernice TCFD za nefinančne skupine in druge okvire poročanja v zvezi s podnebjem, da bi zagotovila primerljivost ključnih kazalnikov uspešnosti, o katerih se poroča, med sektorji in podjetji (25),

—

kazalnike v zvezi s sorodnimi okoljskimi vprašanji. Podjetja, katerih poslovni modeli so odvisni od naravnega kapitala, ki ga ogrožajo podnebne spremembe, morajo morda razkriti kazalnike v zvezi z navedenim naravnim kapitalom (npr. vodo, proizvodno sposobnostjo tal ali biotsko raznovrstnostjo). Podjetja, ki zaradi spremembe rabe zemljišč, vključno s krčenjem in degradacijo gozdov, škodljivo vplivajo na podnebje, bi morala razmisliti o razkritju kazalnikov v zvezi s temi zadevami (26),

—	kazalnike v zvezi s sorodnimi vprašanji človeškega kapitala in socialnimi vprašanji, kot sta usposabljanje in zaposlovanje delovne sile,

—

kazalnike, povezane s priložnostmi. Podjetja, ki se ukvarjajo s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, v skladu s ključnimi politikami EU (27), pri čemer izvajajo dejavnosti za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem, ki bi lahko pomenile priložnosti za podjetje, bi morala razmisliti o razkritju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki kažejo taka prizadevanja. Primeri teh bi lahko bili prihodki od nizkoogljičnih izdelkov, prihodki od izdelka ali storitev, ki se nanašajo na model krožnega gospodarstva, ter izdatki za raziskave in razvoj pri proizvodnji v okviru krožnega gospodarstva.

---

(1)  UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(2)  https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2030_sl

(3)  https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2050_sl

(4)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52018DC0097

(5)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52018PC0353

(6)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52018PC0354

(7)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52018PC0355

(8)  https://www.fsb-tcfd.org/

(9)  https://ec.europa.eu/info/consultations/finance-2019-non-financial-reporting-guidelines_sl

(10)  UL C 215, 5.7.2017, str. 1.

(11)  To pa ne preprečuje ustrezne obravnave poslovno občutljivih informacij. Pomembne informacije je mogoče zagotoviti splošneje, vendar še vedno tako, da vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem zagotavljajo koristne informacije ter da je dosežen splošni cilj preglednosti.

(12)  https://www.fsb-tcfd.org/wp-content/uploads/2017/12/FINAL-TCFD-Annex-Amended-121517.pdf

(13)  Glej Prilogo II „Primerjava zahtev direktive o nefinančnem poročanju in razkritij, ki jih priporoča TCFD“.

(14)  Veliki subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU.

(15)  Člen 19a(1) Direktive 2013/34/EU (uveden z Direktivo 2014/95/EU o nefinančnem poročanju).

(16)  Ta opis tveganj prehoda in fizičnih tveganj temelji predvsem na poročilu projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem.

(17)  Dodatne smernice o poročanju o fizičnih tveganjih so na voljo v publikaciji Advancing TCFD Guidance on Physical Climate Risks and Opportunities (Izboljšane smernice TCFD o fizičnih tveganjih in priložnostih, povezanih s podnebjem), Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovni center odličnosti na področju prilagajanja podnebju (Global Centre of Excellence on Climate Adaptation).

https://www.physicalclimaterisk.com/media/EBRD-GCECA_draft_final_report_full.pdf.

(18)  Dodatna pojasnila in smernice koalicije Natural Capital Coalition v zvezi z naravnim kapitalom so na voljo na https://naturalcapitalcoalition.org/.

(19)  V okviru pobude za dialog o poročanju podjetij (Corporate Reporting Dialogue) poteka delo za boljšo uskladitev razkritij IIRC, SASB, GRI, CDP in CDSB v zvezi s podnebjem. Podjetjem se priporoča, naj upoštevajo rezultate tega dela, ko bo končano.

(20)  Podjetjem se priporoča, naj upoštevajo scenarij, v katerem se ozračje segreje za 1,5 °C, ob upoštevanju ugotovitev iz posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2018. Za več informacij o tem, kako izvesti analizo scenarijev za oceno strateške odpornosti podjetja, glej tehnični dodatek TCFD z naslovom „The Use of Scenario Analysis in Disclosure of Climate-related Risks and Opportunities“ (Uporaba analize scenarijev pri razkrivanju tveganj in priložnosti, povezanih s podnebjem).

https://www.fsb-tcfd.org/wp-content/uploads/2017/06/FINAL-TCFD-Technical-Supplement-062917.pdf.

(21)  Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega časovnega okvira je verjetno odvisna od poslovnega modela podjetja in življenjskega cikla njegovih sredstev in obveznosti.

(22)  Zaradi večje uporabnosti so v tem oddelku takoj za vsakim priporočenim kazalnikom zagotovljene ustrezne dodatne smernice.

(23)  Ekvivalent ogljikovega dioksida ali ekvivalent CO2 (CO2e) je merska enota, ki se uporablja za primerjavo emisij iz različnih toplogrednih plinov na podlagi njihovega potenciala globalnega segrevanja, s pretvorbo količin drugih plinov v ekvivalentno količino ogljikovega dioksida z enakim potencialom globalnega segrevanja.

(24)  Opredelitev „energije iz obnovljivih virov“ iz smernic CDP za poročanje o podnebnih spremembah iz leta 2018.

(25)  TCFD (2017): Implementing the Recommendations of the Task-Force on Climate-related Financial Disclosures (Izvajanje priporočil projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem), https://www.fsb-tcfd.org/wp-content/uploads/2017/06/FINAL-TCFD-Annex-062817.pdf. Med drugimi standardi in okviri poročanja, ki zagotavljajo posebne ključne kazalnike uspešnosti za posamezne panoge za vprašanja, povezana s podnebjem, so vprašalniki CDP o podnebnih spremembah, varnosti preskrbe z vodo in gozdovih, standarda GRI 305: Emisije 2016 in GRI 302: Energija 2016 ali panožni standardi SASB.

(26)  Dodatne smernice so na voljo v zbirki orodij Natural Capital Protocol Toolkit na spletnem naslovu

https://naturalcapitalcoalition.org/protocol-toolkit/ in v Priporočilu Komisije 2013/179/EU o skupnih metodah za merjenje učinkov toplogrednih plinov na podlagi pristopa celotnega življenjskega kroga (okoljski odtis organizacij in okoljski odtis izdelkov).

(27)  Kot so sveženj o krožnem gospodarstvu, direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, direktiva o energetski učinkovitosti, sistem EU za trgovanje z emisijami ali sveženj ukrepov za čisti prevoz. Več informacij je na voljo na: https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2050_sl.