This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52019AE1772
Opinion of the European Economic and Social Committee on ‘Proposal for a Decision of the European Parliament and of the Council amending Decision No 1313/2013/EU on a Union Civil Protection Mechanism’(COM(2019) 125 final — 2019/0070 (COD))
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite(COM(2019) 125 final – 2019/0070 (COD))
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite(COM(2019) 125 final – 2019/0070 (COD))
EESC 2019/01772
UL C 282, 20.8.2019, p. 49–50
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
20.8.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 282/49 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(COM(2019) 125 final – 2019/0070 (COD))
(2019/C 282/08)
Poročevalec: Panagiotis GKOFAS
|
Zaprosilo |
Evropski parlament, 14. 3. 2019 Svet, 27. 3. 2019 |
|
Pravna podlaga |
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje |
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine |
23. 5. 2019 |
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
19. 6. 2019 |
|
Plenarno zasedanje št. |
544 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
171/01/04 |
1. Ozadje
|
1.1 |
S sklepom Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU je bil 13. marca 2019 potrjen novi mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki zagotavlja okvir za sodelovanje in pomoč v primeru večjih nesreč v EU in zunaj nje; mehanizem je bil od leta 2001 uporabljen več kot 300-krat. K mehanizmu so pristopile vse države članice EU, dve od držav članic EGP (Islandija in Norveška), Črna gora, Srbija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Turčija, pa tudi Združeni narodi (Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030) in druge mednarodne organizacije. Akt določa ustanovitev dodatnega nabora virov, rescEU, da se zagotovi pomoč, kadar skupne obstoječe zmogljivosti ne zadostujejo. RescEU bo zlasti vključeval sredstva za boj proti gozdnim požarom iz zraka, pa tudi sredstva za odziv na izredne zdravstvene razmere ter na kemične, biološke, radiološke in jedrske incidente. Strateški dejavnik pripravljenosti in preprečevanja bo tudi mreža znanja za civilno zaščito, namenjena usposabljanju in izmenjavi znanja. |
|
1.2 |
Namen spremembe je izboljšati preprečevanje tveganja, in sicer se od držav članic zahteva dodaten razvoj ocenjevanja njihovih zmožnosti obvladovanja tveganja in načrtovanja obvladovanja tveganja, zlasti kadar jih sočasno prizadene ista vrsta nesreče, naravna ali nesreča, ki jo povzroči človek, ali pa gre za nepričakovane podnebne spremembe ali nepredvidljive, močne in pogoste potrese, ki povzročijo izgubo človeških življenj in masovno uničenje ekosistemov, civilne in javne infrastrukture, ekonomskih dejavnosti in malih podjetij (1). |
2. Sklepi
|
2.1 |
EESO pozdravlja predlog za revizijo in okrepitev sedanjega okvira mehanizma Unije. |
|
2.2 |
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje postopkov v okviru mehanizma ter glede na ustanovitev in organizacijo mreže znanja za civilno zaščito lahko EESO v določenih svetovalnih skupinah prispeva k redni reviziji smernic za evidentiranje tveganj, poleg tega pa lahko sodeluje s primernimi medinstitucionalnimi pobudami (npr. letnim forumom civilne družbe o oceni, blaženju in preprečevanju tveganj ter pripravi nanje) v partnerstvu s priznanimi in reprezentativnimi družbenimi in gospodarskimi akterji ter čezmejnimi regionalnimi mrežami odpornih mest. |
|
2.3 |
EESO poziva Svet, Parlament in Komisijo, naj raziščejo izvedljivost evropskega središča za usposabljanje in vozlišča znanja in naj načrtujejo takšno središče, ki bi bilo vpeto v sedanje strukture na nacionalni in podnacionalni ravni, vključno s centri odličnosti, specializiranimi in neodvisnimi raziskovalnimi mrežami in drugimi strokovnjaki, ki lahko takoj pripravijo analizo ukrepanja v primeru neobičajnih katastrof. Središče in vozlišče znanja bi lahko delovala kot konkreten in dostopen instrument, ki se redno posodablja in mladim strokovnjakom omogoča pridobivanje temeljnih kompetenc na področju učinkovitega blaženja tveganj, izkušenim prostovoljcem pa možnost usposabljanja za obvladovanje izrednih razmer za odporne lokalne skupnosti. Če je mogoče, bi se ga lahko razširilo na tretje države, zlasti sosednje, na ranljive skupine na odročnih območjih, akterje mobilnosti in v turizmu, medije ipd. |
|
2.4 |
Po mnenju EESO je nujno, da se novi cilji in pristop v zvezi z mehanizmom Unije primerno vključijo v sedanji okvir strukturnih in naložbenih politik. Bistveno je zagotoviti primerno teritorialno razsežnost, ki temelji na skupnosti (zlasti na oddaljenih, gorskih in podeželskih območjih ter na otokih). Ukrepi lokalne skupnosti so najhitrejši in najučinkovitejši način za omejitev škode, ki jo povzročijo nesreče. |
V Bruslju, 19. junija 2019
Predsednik
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Luca JAHIER
(1) Delavnica 10. februarja 2018 v Neaplju, organizirana v okviru partnerstva med EESO in Evropsko komisijo (GD ECHO) ter v sodelovanju s predstavniki Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), združenja SMEUnited in OR, organizacijami civilne družbe (WWF, CIME), nacionalnimi organizacijami MSP (GSEVEE, CMA Corse, CNA), sindikati, akademiki iz EU in nacionalnih ustanov, specializiranimi za posamezna področja, raziskovalnimi in izobraževalnimi mrežami (univerzo Sapienza, univerzo Federico II, institutom za vulkanologijo v Neaplju, akademijo za MSP v Avignonu, centrom Anodos), mrežami odpornih mest in regij (Atene, Neapelj in Solun) ter mediji in strokovnim tiskom.