Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019AE0069

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Naložbeni načrt za Evropo: pregled stanja in naslednji koraki (COM(2018) 771 final)

    EESC 2019/00069

    UL C 282, 20.8.2019, p. 20–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    20.8.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 282/20


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Naložbeni načrt za Evropo: pregled stanja in naslednji koraki

    (COM(2018) 771 final)

    (2019/C 282/04)

    Poročevalec: Petr ZAHRADNÍK

    Soporočevalec: Javier DOZ ORRIT

    Zaprosilo

    Evropska komisija, 18.2.2019

    Pravna podlaga

    člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojna strokovna skupina

    strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

    Datum sprejetja mnenja strokovne komisije

    4.6.2019

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    19.6.2019

    Plenarno zasedanje št.

    544

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    180/0/8

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) na splošno podpira naložbeni načrt za Evropo in njegov prispevek k spodbujanju naložb v EU in učinkovitejši uporabi omejenih finančnih sredstev za namene vseevropskih naložb kot nove vrste finančne prerazporeditve v EU. EESO priporoča, da se v EU kot eno od meril za dolgoročno in trajnostno naložbeno politiko določi naložbeni cilj. Ta bi bil lahko del rednega cikla evropskega semestra in bi ga letno ocenjevali.

    1.2

    Naložbeni načrt za Evropo in z javnimi sredstvi podprte naložbe na splošno bi morali podpirati strateške cilje EU, med drugim: (a) spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega zbliževanja navzgor med državami članicami, (b) vzdržne naložbe, v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, (c) spodbujanje pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, (d) krepitev gospodarske odpornosti evropskih gospodarstev, (e) razvoj strateške infrastrukture, (f) spodbujanje produktivnosti, raziskav, razvoja, inovacij, izobraževanja in strokovnega usposabljanja, (g) povečanje socialnih naložb in (h) podpiranje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na svetovni ravni. EESO meni, da so potrebne nadaljnje smernice za uresničevanje teh ciljev tako z geografskega kot tudi sektorskega vidika.

    1.3

    Nujna vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije in kazalnikov za ugotavljanje stopnje trajnosti na podlagi ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in sklepov Evropskega sveta z dne 20. junija 2017 bi vlagateljem pomagala usmerjati naložbe v trajnostne dejavnosti (1).

    1.4

    EESO je prepričan, da imajo inovativni finančni instrumenti izjemen potencial na področjih, ki so vključena v predlagani program InvestEU. Odbor verjame v sinergije med programom InvestEU in prihodnjimi programi, ki se bodo upravljali na centralni ravni (kot sta denimo instrument za povezovanje Evrope in Obzorje Evropa), pri čemer je treba prednostno uporabljati instrument, ki temelji na donosu. Da bi to dosegli, je potrebna regulativna poenostavitev pri kombiniranju več programov ali projektov.

    1.5

    Eden najpomembnejših vidikov dodane vrednosti programa InvestEU je podpiranje velikih evropskih projektov (SESAR, ERTMS, pametna omrežja EU), ki temeljijo na privabljanju zasebnih sredstev, njihova uresničitev pa je odvisna tudi od ukrepanja Komisije, ki mora vzpostaviti ustrezni regulativni in finančni okvir. Komisija bi si morala prizadevati za sodelovanje držav članic pri teh velikih projektih.

    1.6

    EESO meni, da bi morala biti EU zdaj pripravljena prevzeti večje tveganje, da bi okrepili ustvarjanje delovnih mest in izboljšali življenjski standard. Odbor zato priporoča, naj se za ta instrument dodeli več sredstev v okviru večletnega finančnega okvira.

    1.7

    EESO močno podpira prizadevanja Komisije za opredelitev glavnih ovir za obsežnejše naložbene dejavnosti na področjih enotnega trga, okolja, povezovanja infrastrukture, potreb glede izobraževanja, znanj in spretnosti ter usklajevanja pravil o državni pomoči.

    1.8

    Odbor kljub temu meni, da bi bili za zmanjšanje naložbenega primanjkljaja EU, ki je eno najresnejših tveganj za evropsko gospodarstvo, potrebni večji finančni prispevki EU, držav članic in zasebnega sektorja. Zato organe EU poziva, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 okrepijo finančno zmogljivost programa InvestEU.

    1.9

    Odbor po drugi strani meni, da je potrebno več prizadevanj in da je treba sklad EFSI (oziroma program InvestEU) bolje povezati z drugimi naložbenimi programi EU in držav članic, pri čemer bi spodbujali potrebne sinergije, preprečevali podvajanja in prekrivanja med njimi ter usmerjali naložbe k doseganju natančneje opredeljenih ciljev.

    1.10

    EESO predlaga razširitev področja uporabe programa InvestEU, da se evropskim podjetjem zagotovijo potrebna jamstva pri naložbah zunaj EU in se spodbuja trgovina EU.

    1.11

    EESO močno priporoča, naj Komisija okrepi prizadevanja za ozaveščanje evropskih podjetij in javnosti o prednostih naložbenega načrta za Evropo, zlasti za MSP, da se bodo zavedali prispevka EU.

    2.   Splošno ozadje predloga in ključna dejstva

    2.1

    To mnenje se neposredno opira na sklepe mnenja o programu InvestEU (2) in drugih mnenj o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027 ter ekonomski in naložbeni uspešnosti EU (3) in te sklepe nadgrajuje. Odbor se s temi sklepi popolnoma strinja, zato jih v tem mnenju ne bo ponavljal.

    2.2

    Sporočilo Evropske komisije o naložbenem načrtu za Evropo: pregled stanja in naslednji koraki je v celoti skladno s sprejetim mnenjem o programu InvestEU (4), zlasti v naslednjih točkah:

    naložbene dejavnosti so edini večji makroekonomski kazalnik, ki še ni dosegel ravni pred krizo v obdobju 2006–2007, zato je uporaba vseh ustreznih instrumentov za njihovo podporo povsem upravičena in legitimna,

    oblikovanje finančnega instrumenta v podporo naložbam, ki bi temeljil na načelu jamstva, je pomembna inovacija na področju financiranja velikih naložbenih projektov v javnem interesu,

    vključitev zasebnega kapitala v ta namen je zelo koristna in zaželena. Vendar lahko slabo zasnovana javno-zasebna partnerstva na koncu stanejo več kot neposredno javno naročanje istih storitev. Javne naložbe v visokokakovostne, cenovno ugodne in dostopne javne storitve v EU morajo biti prednostna naloga,

    poleg domačih naložb bi bilo treba podpreti tudi naložbe s pomembno čezmejno razsežnostjo. Ta model je mogoče uporabiti tudi za razvojne naložbe EU zunaj njenega ozemlja,

    izvajanje strukturnih reform na ravni držav članic ter po vsej EU bi lahko okrepilo učinke naložbenih dejavnosti,

    pri naložbah je treba upoštevati potrebe enotnega trga v vseh njegovih razsežnostih, kjer je ustrezno, kakor tudi delovanje finančnih trgov, prometno in energetsko infrastrukturo ter pripravljenost človeških virov za soočanje s temi izzivi.

    2.3

    Sporočilo Evropske komisije je zastavljeno širše kot običajno, saj obravnava potrebo po odpravljanju ovir za večje naložbe in učinkovitejšo uporabo finančnih instrumentov, ki jih podpirajo.

    2.4

    Čeprav predlog uredbe o programu InvestEU večinoma obravnava tehnične parametre tega instrumenta, se sporočilo Komisije osredotoča zlasti na gospodarsko, politično in socialno ozadje ter analizo in opis okolja, v katerem se bo instrument uporabljal. EESO se strinja s tem splošnim vidikom.

    2.5

    Prva velika prednostna naloga Junckerjeve Komisije (konec leta 2014 in v začetku leta 2015) je bila pomagati odpraviti oziroma zmanjšati naložbeno vrzel v EU po krizi. Brez zadostnih in donosnih naložb ni mogoče zagotoviti prihodnje gospodarske blaginje Evrope in njene gospodarske konkurenčnosti na svetovni ravni. V ta namen je bil sprejet in se izvaja projekt naložbenega načrta za Evropo, ki ga bo po letu 2020 prvenstveno simboliziral program InvestEU. V njegovem središču je finančni instrument, ki temelji na proračunskem jamstvu. EESO meni, da ta instrument ni le primeren za zagotavljanje naložb v EU, temveč bi lahko postal tudi zelo učinkovita platforma EU za razvoj in podpiranje naložbenih projektov zunaj EU (v povezavi z novimi cilji večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027 na področju zunanjega delovanja, globalizacije in večjega števila zunanjih projektov).

    2.6

    Donosnost in učinkovitost naložb sta odvisni od trdne gospodarske strukture. Strukturne reforme so torej pogoj, da naložbe dosežejo pričakovani učinek. Večje strukturne pomanjkljivosti povzročajo različne ovire – regulativne, upravne, za pravično konkurenco itd. Gre za resne ovire tako na nacionalni kot na čezmejni ravni.

    2.7

    EESO ceni dejstvo, da EU podpira čim bolj odprto okolje za naložbe in trgovino, pod pogojem, da se spoštujejo delavske in socialne pravice ter varstvo okolja. Obenem pozorno spremlja vse resnejša globalna politična in strateška tveganja, s katerimi so lahko povezane nekatere tuje naložbe. EESO pozdravlja in podpira uvedbo zaščitne funkcije za določene tuje naložbe, ki v prvi vrsti niso povezane z gospodarskimi ali poslovnimi cilji, temveč s politiko in močjo.

    3.   Splošne ugotovitve

    3.1

    EESO ceni koristi naložbenega načrta za Evropo, zlasti v zvezi z naslednjimi vidiki:

    v času krize je zasebno financiranje močno upadlo in finančne potrebe niso bile izpolnjene. Vlagatelji so začeli tveganja obravnavati veliko previdneje in temeljiteje. Naložbeni načrt za Evropo se je izkazal za ustrezno, varno, praktično in dobro premišljeno platformo za krepitev naložb in privabljanje zasebnih sredstev,

    naložbeni načrt za Evropo je pozitivno prispeval k ciljno usmerjenemu in sistematičnemu spremljanju primerov tržnih nepopolnosti in negativnega okolja za naložbe ter pomagal, da se je dojemanje tveganj prilagodilo potrebam na trgu,

    primeri podprtih projektov, navedeni v sporočilu Evropske komisije, jasno kažejo, da se brez naložbenega načrta za Evropo in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) zasebni kapital nikoli ne bi namenil za te vrste projektov, če ne bi bila zagotovljena zadostna jamstva in ustrezno kritje tveganj (razen v primeru človekoljubnih vzgibov), javna sredstva za tovrstne projekte pa so že tako omejena,

    v skladu z naložbenim načrtom za Evropo in EFSI morajo projekti prestati test neposrednega finančnega donosa in tako izpolniti standard minimalne kakovosti, ki velja zanje.

    3.2

    Skupne javne in zasebne naložbe v EU so leta 2018 znašale 20,5 % BDP, kar je še vedno za več kot dve odstotni točki manj kot leta 2007. Stopnja javnih in zasebnih naložb se od leta 2013 počasi zvišuje.

    3.3

    Javne naložbe v državah EU27 so v obdobju 2014–2018 v povprečju znašale 2,86 % BDP (2,68 % v euroobmočju), medtem ko so med letoma 2009 in 2013 znašale 3,4 % BDP (3,2 % v euroobmočju) (5). Zlasti v obdobju 2014–2017 večinoma ni bilo vlaganj v osnovna sredstva, kar se kaže v zmanjšanju javnega osnovnega kapitala. Na makro ravni je to v nasprotju s cilji naložbenega načrta za Evropo, zato EESO poziva Evropsko komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje javnih naložb v državah članicah. Te ukrepe bi morali vključiti v priporočila za posamezne države skupaj z drugimi ustreznimi instrumenti evropskega semestra.

    3.4

    Največji del te naložbene vrzeli nastane zaradi pomanjkanja zasebnih naložb. Glede na to je bil skupni obseg naložbenega načrta že od začetka prenizek. Evropska unija načrtuje, da bo v petletnem obdobju spodbudila naložbe v višini 500 milijard EUR, kar letno znaša 100 milijard EUR ali približno 0,6 % BDP EU.

    3.5

    EESO je seznanjen z obsegom vračljivih finančnih instrumentov za podpiranje naložbenih dejavnosti v EU ter z njihovim neizkoriščenim potencialom. Omogočajo na primer temelj za bistveno učinkovitejšo in prikladnejšo uporabo razpoložljivih sredstev. Za razliko od subvencij gre za vračljiva sredstva, ki jih je mogoče uporabiti naknadno in vedno znova, ko se ustvari prihodek. Poleg tega lahko njihovo privlačnost še povečata pričakovana zaostritev monetarne politike in omejena dostopnost do posojil. Z ustrezno obravnavo v sklopu ekonomske politike in upravljanja, lahko omogočijo vzpostavitev trdne finančne podlage za dolgoročno, celo več desetletij dolgo podpiranje naložb v javnem interesu (nujno je opredeliti pojem javnega interesa; zdaj prevladuje mnenje, da so finančni instrumenti ustrezni za obravnavo različnih vrst tržnih nepopolnosti). Razvoj finančnih instrumentov prispeva tudi k diverzifikaciji finančnih produktov na nacionalnih trgih in na vseevropskem posredniškem trgu, obenem pa povečuje njegovo raznolikost in raznolikost razpoložljivih finančnih produktov in rešitev.

    3.6

    EESO obenem poudarja, da vsak projekt ni upravičen do podpore v okviru finančnih instrumentov (splošni merili za ustreznost sta obstoj tržnega okolja in tveganje tržnih nepopolnosti v različnih oblikah). Če se je izkazalo, da je projekt upravičen do podpore v okviru finančnih instrumentov, se učinek doseže na tri osnovne načine:

    s podporo projektu, ki je sposoben ustvariti dodatne in merljive koristi (npr. povečanje donosnosti, izboljšanje produktivnosti). V tem primeru so upravičenci do pomoči skoraj izključno posamezna podjetja ali njihove skupine, kot so grozdi,

    s prihranki pri izvajanju obstoječih procesov (kot sta zmanjševanje potreb po energiji in stroškov zanjo ter zmanjšanje tekočih stroškov z optimizacijo procesov). V tem primeru lahko podporo v okviru finančnih instrumentov enako kot poslovni subjekti prejmejo tudi javni organi,

    z uvedbo finančne udeležbe za potrošnike določenega proizvoda ali storitve. Udeležbo je mogoče dodatno podpreti s ciljno usmerjeno subvencijo ali drugim nacionalnim ali regionalnim programom podpore, ki omogoča vračljivost finančnega instrumenta.

    3.7

    EESO je seznanjen z bistvenim delom sporočila Evropske komisije, v katerem so obravnavane obstoječe ovire. Gre predvsem za ovire za enotni trg ter potrebo po poglobitvi tega trga in odpravi ovir (z odpravljanjem obstoječih upravnih in regulativnih ovir ter tehnološko modernizacijo enotnega trga z uresničevanjem enotnega digitalnega trga in s tem povezane strategije za izvajanje). V mislih imamo tudi razvojni potencial kapitalskih trgov in njihovo združevanje v unijo kapitalskih trgov. Prav tako obstajajo ovire in potencial za povezovanje prometne in energetske infrastrukture, bodisi z razvojem vseevropskega prometnega omrežja bodisi na podlagi energetske unije. Poleg tega je treba upoštevati človeško razsežnost ter zahteve glede izobrazbe, znanja in spretnosti delovne sile (v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic), pa tudi uskladitev pravil o državni pomoči. Glede optimizacije sinergij v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 EESO tudi ugotavlja, da je treba zagotoviti kar najvišjo možno raven skladnosti s skladi ESI.

    3.8

    EESO meni, da si je treba bolj prizadevati za večjo skladnost med EFSI (oziroma programom InvestEU) in drugimi naložbenimi programi Evropske unije in držav članic, da se spodbudijo potrebne sinergije in preprečijo podvajanja med programi.

    3.9

    Za izpolnitev strateških ciljev Unije bi morale biti naložbe, podprete z javnimi sredstvi, usmerjene v doseganje natančno, jasno in strateško določenih ciljev na evropski ravni. Področja, ki bodo prejela podporo, so navedena v točki 1.2 tega mnenja. Zato EESO meni, da bi bilo treba zagotoviti nadaljnje smernice za sklad EFSI in prihodnji program InvestEU, zlasti glede sektorskega dodeljevanja posojil.

    3.10

    V zvezi z nujno vzpostavitvijo enotnega sistema klasifikacije in kazalnikov za ugotavljanje stopnje trajnosti, predvideno v akcijskem načrtu Evropske komisije o financiranju trajnostne rasti, bi bilo konkretno treba poskrbeti, da bo temeljila na celostnem razumevanju vpliva gospodarskih dejavnosti in naložb na okoljsko trajnost in učinkovito rabo virov ter na socialne cilje in cilje glede upravljanja, v skladu s cilji ZN na področju trajnostnega razvoja in sklepi Evropskega sveta z dne 20. junija 2017. S pomočjo tega pristopa bi vlagatelji lahko usmerjali svoje naložbe v trajnostne dejavnosti, s čimer bi celovito, obsežno, povezano in učinkovito izvajali Agendo 2030 (6).

    3.11

    V izvirnem Junckerjevem načrtu je bilo določeno jamstvo oziroma varovalni mehanizem v višini 21 milijard EUR, da bi spodbudili naložbe v višini do 315 milijard EUR. S programom InvestEU Komisija predlaga varovalni mehanizem v višini 38 milijard EUR (+9,5 milijarde EUR, ki jih bodo prispevali finančni partnerji), da bi spodbudili naložbe v višini do 650 milijard EUR. Na prvi pogled pobuda InvestEU podvaja učinek Junckerjevega načrta, poleg tega pa državam članicam omogoča, da 5 % svojih dodelitev v okviru kohezijske politike namenijo štirim sklopom jamstva. EESO pozdravlja ta okrepljeni instrument, vendar meni, da obveznost v višini 15,2 milijarde EUR, kar pomeni 1,2 % prihodnjega večletnega finančnega okvira, ne zadostuje za uresničitev cilja glede povečanja naložb na raven pred krizo. Z obveznostjo v višini 2 % (25,5 milijarde EUR) bi na primer lahko spodbudili dodatne javne in zasebne naložbe, ki bi presegale 1 bilijon EUR.

    3.12

    Spodbujati in podpirati je treba sodelovanje evropskih podjetij in konzorcijev na mednarodnih razpisih za zbiranje ponudb in pri javnem naročanju. Obseg programa InvestEU bi lahko razširili, da bi zajemal vsa geografska območja in zagotavljal jamstva evropskim podjetjem pri naložbah zunaj EU. To bi lahko bil prvi praktični odziv na pobudo En pas, ena pot.

    4.   Posebne ugotovitve

    4.1

    EESO priporoča, naj se v skladu z načelom subsidiarnosti ustrezna pozornost nameni odpravljanju ovir na nacionalni in regionalni ravni.

    4.2

    EESO poziva Evropsko komisijo, naj jasno in nedvoumno opredeli možnosti za povezavo sklada EFSI, prihodnjega programa InvestEU in skladov ESI. Predlog uredbe večkrat omenja sinergije med poglavji in programi večletnega finančnega okvira, vendar so dejanske razmere za sinergije bistveno manj ugodne. Sedanja praksa kaže na omejene možnosti združevanja skladov EFSI in ESI. EESO meni, da to v prihodnje ni zaželeno, in predlaga, naj se določijo jasna pravila, ki bi omogočila uporabo skladov ESI (v obliki subvencije) in sklada EFSI (v obliki finančnega instrumenta) za isti projekt.

    4.3

    EESO poziva Evropsko komisijo, naj pri zagovarjanju podaljšanja EFSI naložbe obravnava celovito. Državam članicam je treba omogočiti pridobitev potrebnih finančnih virov za javne naložbe. Ker so izdatki v skladu s sedanjimi fiskalnimi pravili Evropske unije vedno povezani z davčnimi prihodki, mora Evropska komisija prevzeti vodilno vlogo z odločnimi ukrepi, ki bodo temeljili na učinkovitih instrumentih za boj zoper davčne goljufije, izogibanje davkom, pranje denarja in nezakonite dejavnosti davčnih oaz. To vključuje odpravo nepoštene davčne konkurence v nekaterih državah članicah, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje multinacionalnih podjetij.

    4.4

    Nekatere vrste naložb, kot so naložbe v javno infrastrukturo, lahko javni sektor izvaja učinkoviteje in z nižjimi stroški za družbo kot javno-zasebna partnerstva. V teh primerih bi morala Evropska komisija državam članicam omogočiti zadostne naložbe brez zmanjšanja socialnih izdatkov. V skladu z uveljavljeno teorijo in prakso smotrne porabe javnih financ bi morale prihodnje generacije, ki bodo imele koristi od sedanjih naložb, prispevati pravičen delež k njihovemu financiranju z izdajo javnih obveznic v sedanjosti. Če bi javne naložbe z višjimi davki ali nižjimi vladnimi izdatki financirala zgolj sedanja generacija, bi to povzročilo nesorazmerno veliko sedanje breme. V praksi to pomeni izboljšanje prožnosti pakta za stabilnost in rast s tako imenovanim zlatim pravilom: izdatki za javne naložbe se ne upoštevajo pri izračunu javnega primanjkljaja. Prožen pristop k izvajanju prilagojenega pakta za stabilnost in rast, ki ga je Komisija uvedla leta 2014, je pozitivno vplival na rast. Treba bi ga bilo ohraniti in usmeriti v naložbe, ki so v velikem javnem interesu.

    4.5

    Z reformo ekonomske in monetarne unije bi zagotovili potrebno ureditev za ustrezno naložbeno politiko. Zlasti bi dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov z začetkom delovanja njunih instrumentov prispevalo k financiranju podjetij, še posebno MSP. Po mnenju EESO gre za nujno nalogo, zato obžaluje zaostanke, ki jih na tem področju povzroča Evropski svet.

    4.6

    EESO meni, da bi bilo treba zagotoviti nadaljnje usmerjanje glede sektorskega dodeljevanja pomoči v okviru sklada EFSI in prihodnjega programa InvestEU. Po mnenju Odbora bi morale imeti prednost naložbe v treh sektorjih: (a) oblikovanje evropskega zelenega in digitalnega gospodarskega modela, (b) raziskave, razvoj in inovacije ter (c) izobraževanje in usposabljanje. Da bi zagotovili pravičen prehod na izvedljiv zelen in socialen model, bi morali spodbujati naložbe socialne narave v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za naložbe v socialno podporo in pomoč (7).

    4.7

    Revizije, ki jih sta jih opravila Evropsko računsko sodišče in Evropska investicijska banka na primerih projektov v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, kažejo, da bi lahko približno tretjino projektov v celoti financirali z viri, ki niso iz sklada EFSI. Predlagatelji projektov so izbrali EFSI predvsem zaradi nižjih stroškov financiranja, deloma pa zaradi daljšega roka zapadlosti posojil.

    4.8

    Upoštevanje projekta, ki bi ga bilo mogoče uresničiti s finančnimi sredstvi, ki niso sredstva sklada EFSI, kot dodatnega v okviru sklada EFSI, je v nasprotju s splošnim, nestrokovnim razumevanjem dodatnosti. Zastavljajo se vprašanja glede relevantnosti opredelitve in praktičnega izvajanja dodatnosti v ureditvi in praksi sklada EFSI za realno gospodarstvo. To bi lahko ogrozilo verodostojnost močno potrebnega sklada EFSI. EESO zato meni, da bi moral Evropski investicijski sklad svoje dejavnosti v prvi vrsti osredotočiti na projekte, ki so dejansko dodatni v smislu, da jih brez sredstev v okviru sklada EFSI ne bi bilo mogoče izvesti, da bi zagotovili kar največji učinek na realno gospodarstvo in spodbujali zaupanje javnosti v sklad EFSI.

    4.9

    Kot je ugotovilo Evropsko računsko sodišče, je bila z metodologijo, uporabljeno za ocenjevanje mobiliziranih naložb, v nekaterih primerih precenjena raven dodatnih naložb v realno gospodarstvo, ki jih je dejansko spodbudila podpora iz sklada EFSI. EESO nadalje meni, da bi morala Evropska komisija upoštevati priporočilo Evropskega računskega sodišča in razviti primerljive kazalnike uspešnosti ter kazalnike za spremljanje za vse finančne instrumente in proračunska jamstva EU, da bi povečali preglednost in možnost ocenjevanja doseženih rezultatov.

    4.10

    Po ugotovitvah Računskega sodišča je sklad EFSI prav tako deloma nadomestil financiranje iz drugih finančnih instrumentov EU, ki se upravljajo na centralni ravni, zlasti na področjih prometa in energetike. Odbor Komisijo in EIB spodbuja, naj obravnavata morebitna prihodnja prekrivanja med operacijami, financiranimi v okviru dela za infrastrukturo in inovacije sklada EFSI, ter finančnimi instrumenti evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

    4.11

    Da bi zagotovili ustrezno ocenjevanje naložb, podprtih s sredstvi sklada EFSI, EESO poziva Evropsko komisijo, naj sistematično uredi zbiranje podatkov, ki je potrebno za izvajanje naknadnih statističnih analiz, da bi lahko ovrednotili predhodne ocene multiplikatorjev za posamezne projekte. To bi lahko prispevalo k izboljšanju prihodnjih predhodnih izračunov.

    4.12

    EESO priporoča, da se poleg Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (ki je namenjeno predvsem podpiranju velikih naložbenih projektov z jasno evropsko dodano vrednostjo) vzpostavi mreža nacionalnih in regionalnih svetovalnih uradov z usklajeno metodologijo in razlago po vsej EU, ki bi nudili storitve svetovanja zlasti MSP za njihove bolj regionalno usmerjene projekte.

    4.13

    EESO ponovno poudarja, da je treba za projekte, ki se financirajo z vračljivim financiranjem v okviru finančnih instrumentov, izvesti teste upravičenosti, in priporoča, naj Evropska komisija oblikuje platformo strokovnjakov. Pri tem je treba upoštevati tri osnovne zahteve za finančne instrumente: učinkovitost (ki jo zagotavlja upravljavec zadevnega sklada z izvajanjem svojih nalog v javnem interesu, ki je kvalitativno drugačno kot pri subvencijah), uporabnost (ki temelji na legitimnosti vsakega programa oziroma njegovega dela, namenjenega vračljivim instrumentom) ter vzdržnost njegovih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti (kar temelji na opredelitvi načela, da bi obnovljivi instrumenti morali biti vračljivi).

    4.14

    V uredbi o skladu EFSI za jamstva, ki se dodeljujejo v okviru sklada, niso opredeljena merila za geografsko porazdelitev. Določeno je, da porazdelitev temelji na potrebah. Vendar je usmerjevalni odbor sklada EFSI v delu za infrastrukturo in inovacije določil okvirno zgornjo mejo za geografsko diverzifikacijo in geografsko koncentracijo. V uredbi niso vzpostavljene zgornje meje koncentracije za okvir za MSP. Odbor odločno zagovarja stališče, da morata biti naložbeni načrt za Evropo in prihodnji program InvestEU instrumenta za ekonomsko in socialno konvergenco in ne divergenco med državami članicami. Kljub temu, da se je po informacijah Evropske komisije trend v smeri geografske koncentracije v letu 2018 deloma popravil, je to vprašanje dovolj pomembno za sprejetje političnih smernic in regulativnih sprememb, potrebnih za odpravo teh razmer. Odbor kot enega od načinov za izboljšanje razmer pozdravlja vzpostavitev nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij v državah, kjer še ne obstajajo, za sodelovanje z EFSI in EIB ter k temu spodbuja vse države članice.

    4.15

    EESO poudarja, da bo zlasti v naslednjem programskem obdobju fiskalnega okvira pomembnejše, da imajo finančni instrumenti specifično funkcijo za specifičen namen in da predlagana pravila predvidevajo širok nabor kombinacij med njimi, da se omogočijo prilagojene rešitve za posamezne projekte. Vrste finančnih instrumentov niso homogene, posojila, jamstva, neposreden kapitalski vložek ali projektno obveznico pa je mogoče nameniti določeni vrsti projekta. Pri uporabi teh instrumentov je treba v praksi dati prednost posebej prilagojenim rešitvam, saj je ravno z njimi mogoče v celoti izkoristiti potencial finančnih instrumentov.

    4.16

    Čeprav na splošno velja, da so strukturne reforme pomembne za doseganje določene ravni naložb, jih je treba izrecno in natančno opredeliti. Številne strukturne prilagoditve in reforme v času izvajanja varčevalnih politik so v državah, vključenih v program, dodatno zmanjšale zasebno in javno povpraševanje, povečale brezposelnost, okrepile negotovost ter zmanjšale prihodke gospodinjstev in pričakovanja podjetij glede prodaje. S tem so prispevale k povečanju naložbene vrzeli. EESO zato priporoča, naj se spodbujajo reforme, ki (a) izboljšujejo poslovno okolje, (b) spodbujajo financiranje podjetij, zlasti MSP, (c) povečujejo produktivnost, (d) spodbujajo raziskave, razvoj, inovacije in usposabljanje, (e) spodbujajo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, (f) krepijo kolektivna pogajanja ter socialni dialog na evropski in nacionalni ravni, (g) krepijo domače povpraševanje, (h) povečujejo gospodarsko odpornost in (i) omogočajo ustrezno raven javnih naložb, na primer z oblikovanjem učinkovitih zmogljivosti za načrtovanje v javnem sektorju.

    4.17

    Poleg povečanja sinergij med naložbenimi programi EU in držav članic je treba v javnosti promovirati tudi dosežke teh programov: okoli 945 000 MSP bo imelo možnost izkoristiti EFSI, še več pa program InvestEU. Ta MSP se morajo zavedati, da prejemajo podporo EU, za to pa bi lahko poskrbeli s izrecnim pojasnilom in uporabo logotipa Evropske unije v pogodbi o financiranju.

    V Bruslju, 19. junija 2019

    Predsednik

    Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Luca JAHIER


    (1)  V skladu z akcijskim načrtom Evropske komisije o trajnostnem financiranju rasti.

    (2)  UL C 62, 15.2.2019, str. 131.

    (3)  UL C 440, 6.12.2018, str. 106, UL C 62, 15.2.2019, str. 83, UL C 62, 15.2.2019, str. 90, UL C 62, 15.2.2019, str. 126, UL C 62, 15.2.2019, str. 312, in UL C 159, 10.5.2019, str. 49.

    (4)  UL C 62, 15.2.2019, str. 131.

    (5)  Evropska gospodarska napoved. Statistična priloga. Evropska komisija, november 2018.

    (6)  Glej 2019)0325 Zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353 – C8-0207/2018 – 2018/0178(COD)).

    (7)  Investing in Social Care & Support. A European Imperative (Vlaganje v socialno oskrbo in podporo – evropski imperativ).


    Top