EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.5.2018

COM(2018) 353 final

2018/0178(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 257 final}
{SWD(2018) 264 final}
{SWD(2018) 265 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del širše pobude Komisije za trajnostni razvoj. Določa temelj okvira EU, ki okoljske, socialne in upravljavske dejavnike postavlja v središče finančnega sistema, da bi podprl preoblikovanje evropskega gospodarstva v bolj zelen, odpornejši in krožen sistem. Da bi bile naložbe bolj trajnostne, je treba v procesu sprejemanja naložbenih odločitev upoštevati okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ob upoštevanju dejavnikov, kot so emisije toplogrednih plinov, izčrpavanje virov ali delovni pogoji. Ta predlog je skupaj s drugimi hkrati predlaganimi zakonodajnimi akti namenjen doslednemu vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov v naložbeni in svetovalni postopek po sektorjih. Na ta način se zagotovi, da udeleženci na finančnem trgu (družbe za upravljanje KNPVP, UAIS, zavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, upravitelji EuVECA in upravitelji EuSEF), distributerji zavarovalnih produktov ali finančni svetovalci, ki jih njihove stranke ali upravičenci pooblastijo, da v njihovem imenu sprejemajo naložbene odločitve, vključijo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike v svoje notranje postopke ter o tem obveščajo svoje stranke. Da bi vlagatelji lažje primerjali ogljične odtise naložb, predlogi poleg tega uvajajo nove kategorije referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in za ugodno ogljično bilanco. Ti predlogi, ki se vzajemno krepijo, bi morali olajšati naložbe v trajnostne projekte in sredstva po vsej EU.

Ta predlog še posebej opredeljuje enotna merila za določanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Določa tudi postopek, ki vključuje platformo z več zainteresiranimi stranmi za vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije EU na podlagi sklopa specifičnih meril, da bi lahko določili, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot trajnostne.

To bi gospodarskim subjektom in vlagateljem pojasnilo, katere dejavnosti se štejejo kot trajnostne, kar bi jim pomagalo pri sprejemanju naložbenih odločitev. To bi pripomoglo k zagotavljanju, da so naložbene strategije usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki resnično prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, hkrati pa so tudi skladne z minimalnimi socialnimi standardi in standardi upravljanja. Večja jasnost glede tega, kaj se lahko šteje kot okoljsko trajnostna naložba, bo olajšala dostop do čezmejnega trga kapitala za okoljsko trajnostne naložbe.

Sveženj Komisije upošteva svetovna prizadevanja za bolj trajnostno gospodarstvo. S sprejetjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah 2016 in Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 so vlade z vsega sveta izbrale bolj trajnostno naravnano pot za naš planet in naše gospodarstvo.

EU si prizadeva za razvoj, ki je skladen s potrebami sedanjosti in ne ogroža zmožnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost je že dolgo v središču evropskega projekta. V pogodbah EU so priznane njene socialne in okoljske razsežnosti, ki jih je treba obravnavati skupaj.

Sporočilo Komisije iz leta 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope povezuje cilje trajnostnega razvoja 1 Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 z okvirom evropskih politik, da se zagotovi, da vsi ukrepi EU in politične pobude na ravni EU in svetovni ravni že na začetku upoštevajo cilje trajnostnega razvoja. EU se je prav tako v celoti zavezala, da bo dosegla svoje podnebne in energetske cilje do leta 2030 in vključila trajnostni razvoj v politike EU, kot je to napovedal Jean-Claude Juncker v političnih usmeritvah Evropske komisije 2 iz leta 2014. Zato številne prednostne naloge politike Evropske komisije za obdobje 2014–2020 prispevajo k doseganju okoljskih ciljev EU in izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Mednje spadajo naložbeni načrt za Evropo 3 , sveženj o krožnem gospodarstvu 4 , sveženj o energetski uniji 5 , posodobitev strategije EU za biogospodarstvo 6 , unijo kapitalskih trgov 7  in proračun EU za obdobje 2014–2020, vključno s Kohezijskim skladom in raziskovalnimi projekti. Poleg tega je Komisija vzpostavila platformo z več zainteresiranimi stranmi za izmenjavo dobrih praks o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

Da bi nadaljevala delo strokovne skupine na visoki ravni, je Komisija 8. marca 2018 objavila Akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti 10 . S tem načrtom se je Komisija obvezala, da bo v drugem četrtletju 2018 pripravila zakonodajni predlog, ki bo zagotovil postopen razvoj taksonomije EU za podnebne spremembe ter okoljske in socialne trajnostne dejavnosti, pri čemer bo izhajala iz obstoječega dela, kadar bo to primerno. Cilj je vključitev prihodnje taksonomije EU v pravo EU in zagotoviti podlago za uporabo takšnega sistema klasifikacije na različnih področjih (npr. standardi, znaki, referenčne vrednosti za trajnost).

•    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•    Skladnost z drugimi politikami Unije

2.    PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•    Pravna podlaga

Člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) pooblašča Evropski parlament in Svet, da sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov, predpisov ali upravnih ukrepov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Člen 114 PDEU EU omogoča, da sprejme ukrepe za odpravo sedanjih ovir pri uresničevanju temeljnih svoboščin, pa tudi za preprečevanje nastajanja takih ovir, vključno s tistimi, ki otežujejo položaj gospodarskih subjektov, vključno z vlagatelji, da bi v celoti izkoristili prednosti notranjega trga.

Države članice trenutno različno razlagajo, kaj se šteje za trajnostne naložbe. Nekatere države članice imajo vzpostavljene sisteme označevanja ali pobude trga za določitev, kaj se šteje kot zeleno za naložbene namene, druge pa nimajo nobenih pravil, vendar pa bodo verjetno sprejemale predpise na tem področju na podlagi lastne opredelitve trajnostnih naložb. Nacionalne oznake, ki temeljijo na različnih merilih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo za okoljsko trajnostne, vlagateljem otežujejo primerjavo zelenih naložb, kar jih odvrača od čezmejnih naložb.

Obstoječa razhajanja prav tako predstavljajo breme za gospodarske subjekte, ki morajo izpolnjevati različne standarde v različnih državah članicah. Da bi odpravili obstoječe razlike in preprečili nastajanje nadaljnjih ovir za notranji trg, ta predlog vzpostavlja standardno opredelitev na ravni EU glede tega, kaj velja za okoljsko trajnostno gospodarsko dejavnost za naložbene namene. Namen tega predloga je standardizirati koncept okoljsko trajnostnih naložb po vsej Uniji, s čimer bi se olajšalo vlaganje v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, tako na nacionalni ravni kot v več državah EU. Standardiziran koncept bo gospodarskim subjektom omogočil tudi lažje privabljanje naložb iz tujine.

Člen 114 PDEU določa pravno podlago, na podlagi katere lahko EU sprejme ta predlog, ker je cilj tega predloga olajšati naložbe v trajnostne gospodarske dejavnosti po vsej Uniji ne glede na nacionalne meje.

•    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ta predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). To načelo pravi, da je ukrepanje na ravni EU mogoče le, če predvidenih ciljev na nižji ravni ni mogoče doseči.

Obstoječe pomanjkanje jasnosti glede tega, kaj predstavlja okoljsko trajnostno gospodarsko dejavnost, bi se lahko še poslabšalo, če bi države članice poskušale na tem področju ukrepati vzporedno in brez usklajevanja. Glede na zavezanost ciljem okoljske in podnebne politike na mednarodni ravni (npr. Pariški sporazum) in na ravni EU, bo verjetno vse več držav članic preučilo možnost uvedbe znakov za trajnostne finančne produkte z uporabo svojih prilagojenih taksonomij. To bi še povečalo nacionalne ovire za delovanje kapitalskih trgov za zbiranje sredstev za trajnostne projekte. Različni sistemi klasifikacije bi povečali razdrobljenost trga in povzročili težave na področju konkurence, zaradi česar bi bilo razumevanje vlagateljev, kaj je trajnostno in kaj ne, težje in dražje.

Merila za določanje, kaj predstavlja trajnostno dejavnost za naložbene namene, bi torej bilo treba standardizirati na ravni EU. Posledično bi bilo treba razviti enoten sistem klasifikacije EU na podlagi postopka, v katerem bi sodelovale vse zadevne zainteresirane strani. To bo gospodarskim subjektom olajšalo privabljanje kapitala za trajnostne naložbe iz celotne EU. To bo prvi korak k obravnavanju lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja in bo vlagateljem omogočalo, da bodo lažje določili merila, uporabljena za klasifikacijo finančnih produktov kot „zelenih“ ali trajnostnih. Zato je predlog oblikovan tako, da obravnava pomanjkljivosti obstoječega pravnega okvira z določanjem standardnih meril za ugotavljanje, kaj je okoljska trajnostna naložba. Ukrep na ravni EU je učinkovitejši pri zagotavljanju enotnosti in pravne varnosti v zvezi z izvajanjem svoboščin na podlagi pogodbe.

•    Sorazmernost

•    Izbira instrumenta

3.    REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•    Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Stališča zainteresiranih strani so bila zbrana prek javnega posvetovanja o vmesnem poročilu strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti in ciljno usmerjenih pogovorov, ki jih je Komisija vodila s finančnimi institucijami. Zainteresiranim stranem je bilo postavljeno vprašanje, kaj bi morala taksonomija EU zajemati, ali so zaznali potrebo po regulativnem posegu in kakšno naj bilo prvotno področje uporabe taksonomije EU. Zbrana mnenja o navedenih treh temah je mogoče povzeti, kot sledi:

·regulativno posredovanje EU – večina anketirancev je podprla razvoj taksonomije (tj. klasifikacijo trajnostnih gospodarskih dejavnosti) na ravni EU. Mnogi so bili mnenja, da bi morala taksonomija temeljiti na obstoječih mednarodnih okvirih (npr. cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov) in klasifikacijah (npr. delo pobude Climate Bonds Initiative, Eurosif, delovna skupina za finančna razkritja v zvezi s podnebjem itd.) ali jih vsaj upoštevati.

·Področje uporabe – večina anketirancev je navedla, da bi morala taksonomija EU sčasoma zajeti vse cilje glede trajnosti (okoljske in socialne). Nekateri anketiranci so se zavzeli za postopen pristop, začenši z okoljem.

·Raven podrobnosti – zainteresirane strani so izrazile različna mnenja glede ravni podrobnosti, ki bi jo morala imeti taksonomija EU. Čeprav je finančni sektor na splošno dal prednost neobvezujoči taksonomiji, pa so se druge zainteresirane strani (posamezniki in civilna družba) zavzele za natančnejšo taksonomijo, ki zagotavlja jasne opredelitve in (merljiva) merila.

•    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

·biti usklajena z navedenimi javnimi cilji politik EU, vključno z izvajanjem Pariškega sporazuma in cilji trajnostnega razvoja;

·zagotoviti smernice za udeležence na kapitalskem trgu glede pomena določenih dejavnosti ali njihovega prispevka;

·parametri za taksonomijo in podatki, na katerih temeljijo, bi morali biti prosto dostopni, in treba bi jih bilo razviti v postopku z več zainteresiranim stranmi, da se zagotovi odkup na trgu;

·biti orodje, ki se razvija. Znanost o trajnosti je dinamična in se še razvija, enako pa velja tudi za socialna pričakovanja ter potrebe vlagateljev in trga. Zato bi morala taksonomija predstavljati najboljše znanje, ki nam je trenutno na voljo, in jo bo treba stalno pregledovati.

·pregled in analizo svetovnih prizadevanj za opredelitev „zelenega“ v okviru zelenih obveznic, posojanja in lastniškega kapitala, ki kotira na borzi;

·način in področje uporabe za opredelitev „zelenih“ sredstev in dejavnosti s konceptualnimi opredelitvami, taksonomijami, metodologijami ocenjevanja in drugimi mehanizmi;

·seznam razpoložljivih „zelenih“ opredelitev, opisov in ocen izbranih opredelitev pojmov, pa tudi primerjavo razpoložljivih „zelenih“ sektorskih taksonomij.

•    Ocena učinka

Predlog upošteva mnenja (pozitivno mnenje s pridržki, izdano 14. maja 2018, in prejšnji dve negativni mnenji), ki jih je izdal Odbor za regulativni nadzor. Predlog in revidirana ocena učinka obravnavata pripombe Odbora za regulativni nadzor, ki je v svojih mnenjih zaključil, da so pred nadaljevanjem s to pobudo potrebne prilagoditve.

Pripombe, prejete v okviru pozitivnega tretjega mnenja, so se osredotočile na:

·zagotavljanje jasnosti glede operacionalizacije pojmov „neškodovanja“ in „bistvenega prispevka k trajnosti“;

·zagotavljanje, da okvir spremljanja in ocenjevanja vključuje vprašanja in tveganja, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju tehničnih meril za pregled;

·večjo preglednost razmerja med stroški in učinki pri primerjavi možnosti.

Ta vprašanja so bila obravnavana v zadnji revidirani različici ocene učinka.

Pripombe, ki jih je prej posredoval Odbor za regulativni nadzor, so bile v celoti obravnavane v predlogu in priloženi revidirani oceni učinka in jih je mogoče združiti v tri širša področja:

Odbor za regulativni nadzor je najprej in bolj na splošno predlagal, da bi morala ocena učinka bolje pojasniti obseg uporabe, zaporedje in skladnost različnih ukrepov, vključno s taksonomijo in njenim razmerjem do drugih predlogov. V končno različico ocene učinka so bile tako vključene naslednje izboljšave:

·takojšnje in morebitne prihodnje uporabe taksonomije so bile bolje opisane, prav tako pa tudi njihovo uresničevanje;

·pojasnjeno je bilo, da bo pred sprejetjem vsakega delegiranega akta o oblikovanju tehničnih meril za pregled opravljena ocena učinka narave in obsega stroškov na zainteresirane strani;

·pojasnjeni sta bili doslednost in dopolnjevanje z obstoječo zakonodajo in politikami EU na drugih področjih (npr. okolje in podnebje, energija, promet);

·razloženo je bilo zaporedje in medsebojni vpliv med „okoljsko taksonomijo“ in „socialno taksonomijo“;

·pojasnjeno je bilo, kako bi se taksonomija sčasoma razširila in posodabljala, ter s tem povezani ocenjeni upravni stroški;

·pojasnjeno je bilo, kako bi se sozakonodajalca obveščala/vključila v oblikovanje tehničnih meril za pregled.

Poleg tega je Odbor za regulativni nadzor izrazil pomisleke glede takojšnje uporabe taksonomije in tveganj, povezanih s tem, da postane takšna uporaba obvezna za udeležence na finančnem trgu, preden je taksonomija dosegla zadostno stabilnost in zrelost. Predlagano pravno besedilo, ki temelji na končni in revidirani oceni učinka, te pomisleke obravnava, kot sledi:

·številne določbe v tem predlogu zagotavljajo, da se bo taksonomija uporabljala šele takrat, ko bo ta stabilna in zrela, da se preprečijo nesorazmerni stroški za udeležence na finančnem trgu. Cilj teh zaščitnih ukrepov je, da bo uporaba taksonomije možna le ob koncu posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki je omogočilo odkup in dobro razumevanje pojma:

–člen 18 določa, da se operativni del te uredbe (členi od 3 do 12) začne uporabljati šest mesecev po začetku veljavnosti delegiranih aktov. To pomeni, da se od udeležencev na finančnem trgu ne zahteva, da uporabljajo merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, dokler ne bodo imeli dovolj časa za pripravo ter seznanitev s predpisi in njihovo uporabo;

–udeleženci na finančnem trgu, ki finančne produkte tržijo kot okoljsko trajnostne, bodo morali zagotoviti ustrezno razkritje. Vendar ta predlog zagotavlja, da so zadevne obveznosti v zvezi z razkritjem takšne, da ne povzročajo nesorazmernega bremena za zadevne udeležence na finančnem trgu. Člen 4 zahteva, da razkrijejo, kako in v kakšnem obsegu so bila merila za določanje okoljske trajnosti naložbe, kot so določena v skladu s taksonomijo, upoštevana v procesu sprejemanja naložbenih odločitev. Delegirani akti bodo določili natančen obseg te obveznosti glede razkritja na podlagi temeljite ocene učinka;

–upravljavci referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in za ugodno ogljično bilanco bodo lahko oblikovali svoje metodologije in s tem povezane obveznosti razkritja, ne da bi morali uporabljati taksonomijo, ki bo predstavljala le referenco za izbiro temeljnih sredstev referenčne vrednosti.

Odbor za regulativni nadzor je bil zaskrbljen tudi zaradi načina, na katerega se bo uresničevalo šest okoljskih ciljev taksonomije, kot so določeni v členu 5, zlasti v zvezi s pojmom „neškodovanja“ in njegovim vzajemnim delovanjem z obstoječo zakonodajo Unije, ter pojmom „bistvenega prispevka k trajnosti“. S tem povezan pomislek se nanaša na vprašanje morebitnega izkrivljanja konkurence pri določanju heterogenih meril za različne podsektorje. Ti pomisleki so bili upoštevani v oceni učinka, v pravnem besedilu pa so obravnavani, kot sledi:

·v uvodnih izjavah je poudarjeno, da bo v delegiranih aktih o določitvi tehničnih meril za pregled opravljena temeljita ocena učinka za vsakega od šestih okoljskih ciljev. Pooblastilo Komisiji določa, da se bosta oba sklopa meril – tista, ki izpolnjujejo zahtevo po načelu „neškodovanja“ in tista, ki določajo za „bistven prispevek k trajnosti“ dejavnosti – za vsakega od šestih ciljev obravnavala skupaj v posamičnih delegiranih aktih;

·člen 14(1)(d) zahteva, da razvoj tehničnih meril za pregled upošteva vso ustrezno obstoječo zakonodajo EU; 

·člen 14(1)(h) določa, da tehnična merila za pregled priznavajo tveganje nasedlih naložb in morebitni učinek predlaganih ukrepov na likvidnost trga. Ta tveganja, pa tudi vsa možna tveganja za nastanek neskladnih spodbud, bo treba natančno oceniti pri oblikovanju tehničnih meril za pregled kot dela delegiranih aktov, opisanih v členu 14;

·člen 14(1)(i) določa, da se bodo delegirani akti oblikovali za vsak cilj posebej, v vseh zadevnih sektorjih, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence. Uvodna izjava 27 podpira to določbo;

·člen 18 določa dodatne zaščitne ukrepe za uporabo taksonomije s strani udeležencev na finančnem trgu, ki odložijo uporabo operativnih določb iz te uredbe. To zagotavlja, da se za udeležence na finančnem trgu ne uvedejo dodatne obveznosti, dokler ni zagotovljena ustrezna jasnost glede vsebine taksonomije in skladnosti z njo.

Predlog je v skladu z ugotovitvami iz ocene učinka o najprimernejši možnosti.

Splošne alternativne možnosti politike, preučene v oceni učinka, so bile naslednje:

·brez ukrepanja EU (možnost 1),

·okoljska taksonomija EU s srednjo stopnjo razčlenjenosti (možnost 2),

·okoljska taksonomija EU z visoko stopnjo razčlenjenosti (možnost 3).

V skladu s prvo možnostjo se bodo tržno vodene pobude ali tržne spodbude z različnimi področji uporabe verjetno dodatno razvijale in konkurirale s klasifikacijami, ki jih bodo v prihodnosti razvili javni organi (na primer EIB), zato v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju verjetno ne bo prišlo do pojava doslednega in enotnega sistema klasifikacije za trajnostne dejavnosti. To bi verjetno omejilo možnost preusmeritve kapitalskih tokov k ciljem glede trajnosti. Možnost 2 pa po drugi strani predvideva opredelitev šestih okoljskih ciljev EU ter opredelitev in klasifikacijo gospodarskih dejavnosti (razdeljenih po makro-sektorjih, sektorjih in podsektorjih), ki nedvoumno prispevajo h kateremu koli od teh ciljev. Vendar pa pomanjkanje bolj razčlenjenih tehničnih meril za pregled vzbuja dvome glede tega, (i) kako „zelena“ je v resnici taksonomija v skladu z možnostjo 2 (saj bi lahko dajala prednost gospodarskim dejavnostim v podsektorju, opredeljenim kot „zelene“, čeprav bi bila njihova okoljska učinkovitost slaba) in (ii) kakšen je prispevek k določenemu okoljskemu cilju EU (npr. zaradi pomanjkanja merljivih vplivov sta težja tudi zbiranje in spremljanje podatkov).

Možnost 3 – ki namesto tega predvideva oblikovanje tehničnih meril za pregled za posamezne podsektorje in okoljski cilj EU, h kateremu podsektorji prispevajo – je najprimernejša možnost, saj zagotavlja popolno jasnost, katere dejavnosti so okoljsko trajnostne, tudi z odpravo glavnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v okviru manj razčlenjene taksonomije (možnost 2). Glede gospodarskih vplivov bi enotna klasifikacija na ravni EU pomagala pri določanju, katere dejavnosti se lahko štejejo za trajnostne, in pošiljanju ustreznih signalov gospodarskim subjektom, kar bi politične cilje EU „prevedlo“ v oprijemljive smernice za določanje ustreznih projektov ali naložb. To bi lahko pripomoglo k usmerjanju več tokov kapitala v trajnostne naložbe. Ta uredba je pomemben prvi korak k zagotavljanju jasnosti glede tega, kaj pomeni trajnostna naložba, medtem ko bi se sama taksonomija oblikovala prek delegiranih aktov. Učinki na zainteresirane strani so odvisni od končnih uporab taksonomije in njenih podrobnosti. Kar zadeva stroške, bodo za razvoj takšne taksonomije potrebni čas in viri, kar bo prav tako vplivalo na proračun EU (glej oddelek o proračunskih posledicah v nadaljevanju).

Glede vplivov na okolje naj bi imela taksonomija EU potem, ko začne delovati, pozitiven posreden vpliv na okolje v EU. Z zagotavljanjem jasnosti glede tega, kaj je „zeleno“, bi se olajšale naložbe v trajnostne projekte in sredstva po vsej EU. To bi prispevalo k doseganju okoljskih ciljev v EU, na primer z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom in s prehodom na krožno gospodarstvo, ki je gospodarno z viri. Dodatne naložbe, ki izhajajo iz večje preglednosti in uskladitve trga, bi lahko pomagale zagotoviti daljnosežno trajnostno preoblikovanje, ki ga predvidevajo okoljske politike, ki že obstajajo na ravni EU in držav članic. Naložbe v zelene sektorje (npr. obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, ravnanje z odpadki, obnova okolja) bi tako povzročile takojšnje in dolgoročne koristi za okolje, kot so nižje ravni onesnaženosti (npr. zraka, vode in zemlje) ter s tem povezane koristi za zdravje, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, blaženje nevarnih podnebnih sprememb ter ohranjanje in povečanje naravnega kapitala in ekosistemskih storitev.

Glede socialnih učinkov predlog vsebuje minimalne zaščitne ukrepe, tudi glede socialnih vidikov, pričakujejo pa se tudi nekateri minimalni socialni učinki. Pomembnejše socialne učinke je mogoče pričakovati potem, ko bo predlagana pobuda pregledana ter bo končno zajela socialne cilje in socialno trajnostne dejavnosti v skladu s klavzulo o pregledu.

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, glede na obveznost, da je treba ugotovljeno okoljsko trajnostno gospodarsko dejavnost izvajati ob upoštevanju nekaterih minimalnih socialnih in vladnih zaščitnih ukrepov.

4.    PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog vsebuje člen o ustanovitvi platforme o financiranju trajnostne rasti. Ta platforma bo Komisiji pomagala pri postopnem oblikovanju in posodabljanju sistema klasifikacije EU. Opravljala bo druge naloge, potrebne za doseganje ciljev akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti, in zlasti svetovala Komisiji glede potrebe po spremembi okvira, ki ga določa ta predlog. Naloga platforme bo tudi spremljanje in redno poročanje Komisiji o kapitalskih tokovih v trajnostne naložbe.

Evropski nadzorni organi bodo imeli ključno vlogo pri razvoju taksonomije EU za trajnostne dejavnosti, da se zagotovi, da jih finančne institucije uporabljajo, da veljajo za finančne produkte ter da so združljive s finančno zakonodajo EU. Evropski nadzorni organi bodo imeli pomembno vlogo pri zagotavljanju, da je taksonomija EU za trajnostne dejavnosti oblikovana tako, da je uporabna za izvedbo analize podnebnih scenarijev in kasneje stresnih testov podnebja. Za izpolnitev teh in drugih nalog bi vsak pristojni organ potreboval enega dodatnega zaposlenega s polnim delovnim časom od leta 2020, ko naj bi se začele uporabljati različne določbe predloga.

Opozoriti je treba, da bodo za vse proračunske zahteve evropskih nadzornih organov še naprej veljali vsi mehanizmi v zvezi z odgovornostjo in revizijo, vzpostavljeni v skladu z uredbami o evropskih nadzornih organih za pripravo, sprejetje in izvrševanje njihovih letnih proračunov. Poleg tega bosta letno odločitev o izravnalnem prispevku EU za evropske nadzorne organe in njihove kadrovske načrte (npr. odločitev o številu osebja) še vedno odobrila Evropski parlament in Svet ter bo predmet razrešnice Evropskega parlamenta na priporočilo Sveta.

Evropska agencija za okolje (EEA) bo prav tako tesno sodelovala pri delu v zvezi s financiranjem trajnostne rasti, in sicer zlasti z zagotavljanjem svojega strokovnega znanja z različnih okoljskih področij za razvoj in vzdrževanje taksonomije EU za trajnostne dejavnosti za vse tipe podnebnih in okoljskih vprašanj. Agencija bo prav tako zbirala in zagotavljala podatke o naložbenih potrebah in tokovih v državah članicah EU v okviru opazovalnice za financiranje trajnostne rasti in državam članicam EU svetovala pri razvoju njihovih nizkoogljičnih in trajnostnih naložbenih strategij. Za izpolnitev teh in drugih nalog bi Evropska agencija za okolje (EEA) potrebovala dva dodatna zaposlena s polnim delovnim časom od leta 2020.

Evropska komisija bo odgovorna za upravljanje platforme (npr. organizacija njenih sej in sej podskupin, poročanje o rezultatih, priprava zakonodajnih predlogov, povezovanje z evropskimi nadzornimi organi in EEA, vzdrževanje informacijskega orodja za sodelovanje, povračilo stroškov strokovnjakom, opravljanje drugih nalog sekretariata itd.). Za izpolnitev teh in drugih nalog bi Evropska komisija potrebovala deset zaposlenih za polni delovni čas od leta 2020 (osem AD in dva AST).

Finančni in proračunski učinek tega predloga sta podrobno pojasnjena v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

Treba je opozoriti, da so informacije, ki so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, združljive s predlogom večletnega finančnega okvira po letu 2020.

5.    DRUGI ELEMENTI

•    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Enotna merila za določitev okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti se bodo oblikovala in uresničevala prek naknadnih delegiranih aktov, v katerih bodo opredeljena tehnična merila za pregled. Za te delegirane akte bo opravljena ustrezna ocena učinka. Pri oblikovanju tehničnih meril za pregled se bo upošteval zlasti njihov učinek na konkurenčnost znotraj sektorjev in med njimi, na obstoječe zelene finančne produkte in trge ter na likvidnost na finančnih trgih in potencialna tveganja zaradi nastanka neskladnih spodbud.

Ocenjevanje in poročanje je predvideno vsaka tri leta po začetku uporabe te uredbe. Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe, ki vsebuje oceno napredka njenega izvajanja za oblikovanje tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti in možno potrebo po spremembi meril, določenih s to uredbo, na podlagi katerih se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna.

Komisija mora oceniti tudi, ali je primerno vzpostaviti mehanizem preverjanja, s katerim se preverja skladnost z uporabo meril za določanje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti.

Nazadnje mora Komisija oceniti, ali je primerno razširiti področje uporabe te uredbe na ostale cilje glede trajnosti, zlasti socialne, pa tudi uporabo skupnih opredelitev okoljsko trajnostne naložbe v pravu Unije in na ravni držav članic.

Vsi prihodnji zakonodajni predlogi Komisije, ki določajo zavezujočo uporabo klasifikacije okoljsko trajnostnih dejavnosti EU na drugih področjih, bodo predmet ocene učinka v skladu z načeli o boljšem pravnem urejanju.

Komisija mora to poročilo posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija mora predstaviti predloge za spremembo te uredbe, kot je primerno.

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Z njo je veljavnost uredbe preložena do datuma po sprejetju delegiranih aktov o vzpostavitvi tehničnih meril za pregled za vsak okoljski cilj. Tako se bodo določbe, ki se nanašajo na posamezne okoljske cilje, za vsak posamezni okoljski cilj začele uporabljati šele šest mesecev po vzpostavitvi tehničnih meril za pregled, tako da bodo imeli zadevni subjekti na trgu dovolj časa, da se pripravijo.

2018/0178 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 18 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Cilj člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji je vzpostavitev notranjega trga, ki deluje za trajnostni razvoj Evrope in med drugim temelji na uravnoteženi gospodarski rasti ter visoki ravni varstva in izboljšanju kakovosti okolja.

(2)Generalna skupščina Združenih narodov je 25. septembra 2015 sprejela nov okvir za svetovni trajnostni razvoj: Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 20 , osredotočeno na cilje trajnostnega razvoja, ki zajema tri stebre trajnosti: okoljskega, socialnega in gospodarskega/upravljavskega. Sporočilo Komisije iz leta 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope 21 povezuje cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije, da se zagotovi, da vsi ukrepi in politične pobude Unije na ravni EU in svetovni ravni že na začetku upoštevajo cilje trajnostnega razvoja. Evropski svet je v sklepih z dne 20. junija 2017 22 potrdil, da so Unija in države članice zavezane celovitemu, doslednemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030, tudi v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki.

(3)Leta 2016 je Svet v imenu Unije sklenil Pariški sporazum o podnebnih spremembah 23 . Člen 2(1)(c) Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah določa cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.

(4)Trajnost in prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, bolj gospodarno z viri in krožno, so ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Trajnost je že dolgo v središču projekta Evropske unije, njene socialne in okoljske razsežnosti pa so priznane v pogodbah EU.

(5)Decembra 2016 je Komisija pooblastila strokovno skupino na visoki ravni, da oblikuje vsesplošno in celovito strategijo Unije za financiranje trajnostne rasti. Poročilo strokovne skupine na visoki ravni, ki je bilo objavljeno 31. januarja 2018 24 , poziva k vzpostavitvi tehnično stabilnega sistema klasifikacije na ravni Unije, da se zagotovi jasnost glede tega, katere dejavnosti so „zelene“ ali „trajnostne“, začenši z blaženjem podnebnih sprememb.

(6)Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ 25 o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije trajnostnih dejavnosti je najpomembnejši in najnujnejši ukrep, predviden v akcijskem načrtu. Akcijski načrt priznava, da mora premik kapitalskih tokov k bolj trajnostnim dejavnostim temeljiti na skupnem razumevanju, kaj pomeni „trajnostna naravnanost“. Kot prvi korak bi morala jasna navodila glede dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, prispevati k obveščanju vlagateljev o naložbah, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Dodatne smernice o dejavnostih, ki prispevajo k drugim ciljem glede trajnosti, vključno s socialnimi cilji, se lahko pripravijo pozneje.

(7)Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 26 je pozval k povečanju zasebnega financiranja odhodkov, povezanih z okoljem in podnebjem, zlasti z uvedbo spodbud in metodologij za podjetja, da bodo merila okoljske stroške poslovanja in dobiček zaradi uporabe okoljskih storitev.

(8)Doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Uniji zahteva usmerjanje kapitalskih tokov v trajnostne naložbe. Pomembno je, da se za doseganje navedenih ciljev v celoti izkoristi potencial notranjega trga. Treba je tudi zagotoviti, da na notranjem trgu ne pride do motenj kapitalskih tokov, usmerjenih v trajnostne naložbe.

(9)Ponujanje finančnih produktov, ki sledijo okoljsko trajnostnim ciljem, je učinkovit način za usmerjanje zasebnih naložb v trajnostne dejavnosti. Cilj nacionalnih zahtev za trženje finančnih produktov in podjetniških obveznic kot trajnostnih naložb, zlasti tistih zahtev, ki zadevnim akterjem na trgu omogočajo, da uporabljajo nacionalne oznake, je okrepitev zaupanja vlagateljev, ustvarjanje prepoznavnosti ter obravnavanje pomislekov glede lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja („greenwashing“). Lažno oglaševanje prijaznosti do okolja se nanaša na prakso pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s trženjem finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici ne izpolnjuje osnovnih okoljskih standardov. Trenutno ima le nekaj držav članic vzpostavljene sisteme označevanja. Ti sistemi temeljijo na različnih taksonomijah za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ob upoštevanju političnih zavez iz Pariškega sporazuma in na ravni Unije je verjetno, da bo vse več držav članic vzpostavilo sheme označevanja ali druge zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Pri tem bi države članice uporabile nacionalne taksonomije za določanje, katere naložbe se štejejo kot trajnostne. Če take nacionalne zahteve temeljijo na različnih merilih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot okoljsko trajnostne, bo to vlagatelje odvrnilo od čezmejnih naložb zaradi težav pri primerjanju različnih naložbenih priložnosti. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti, ki želijo pritegniti naložbe iz celotne Unije, v različnih državah članicah izpolnjevati različna merila, da bi se njihove dejavnosti za namene različnih oznak štele kot okoljsko trajnostne. Odsotnost enotnih meril bo tako povečala stroške in močno odvračala gospodarske subjekte, kar ovira dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za trajnostne naložbe. Ovire za dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za namene zbiranja sredstev za trajnostne projekte naj bi se še naprej povečevale. Merila za ugotavljanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, je zato treba uskladiti na ravni Unije, da bi odpravili ovire za delovanje notranjega trga in preprečili njihov nastanek v prihodnosti. S takšnim usklajevanjem bodo gospodarski subjekti lažje čezmejno zbirali sredstva za svoje zelene dejavnosti, saj bi bilo njihove gospodarske dejavnosti mogoče primerjati na podlagi enotnih meril, da bi se izbrale kot osnovno sredstvo za okoljsko trajnostne naložbe. To bo olajšalo privabljanje čezmejnih naložb znotraj Unije.

(10)A če udeleženci na trgu vlagateljem ne zagotovijo nobenega pojasnila o tem, kako dejavnosti, v katere vlagajo, prispevajo k okoljskim ciljem, ali če uporabljajo različne pojme za razlago, kaj je „trajnostna“ gospodarska dejavnost, preverjanje in primerjava teh različnih finančnih produktov za vlagatelje predstavljata nesorazmerno večje breme. Ugotovljeno je bilo, da to odvrača vlagatelje od naložb v zelene finančne produkte. Poleg tega ima pomanjkanje zaupanja vlagateljev pomembne škodljive učinke na trg za trajnostne naložbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bodo nacionalni predpisi ali tržne pobude za reševanje tega vprašanja znotraj nacionalnih meja povzročili razdrobitev notranjega trga. Če udeleženci na finančnem trgu razkrijejo, kako finančni produkti, za katere trdijo, da so okolju prijazni, izpolnjujejo okoljske cilje, in za takšno razkritje uporabljajo skupna merila po vsej Uniji glede tega, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost, bo to vlagateljem pomagalo primerjati okolju prijazne naložbene priložnosti prek meja. Vlagatelji bodo imeli več zaupanja pri vlaganju v zelene finančne produkte v Uniji, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.

(11)Za odpravo obstoječih ovir za delovanje notranjega trga in preprečitev nastanka takih ovir v prihodnosti bi morale države članice uporabiti enoten koncept okoljsko trajnostnih naložb pri določanju zahtev za akterje na trgu za namene označevanja finančnih produktov ali podjetniških obveznic, ki se na nacionalni ravni tržijo kot okoljsko trajnostni. Iz istih razlogov bi morali upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki trdijo, da si prizadevajo za doseganje okoljskih ciljev, uporabljati isti koncept okoljsko trajnostne naložbe pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje.

(12)Določitev meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti bi lahko podjetja spodbudila, da na svojih spletnih straneh prostovoljno razkrijejo informacije o okoljsko trajnostnih dejavnostih, ki jih izvajajo. Te informacije ne bodo samo pomagale zadevnim subjektom na finančnih trgih pri lažjem ugotavljanju, katera podjetja izvajajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, ampak bodo ta podjetja tudi lažje zbirala sredstva za svoje zelene dejavnosti.

(13)Evropska klasifikacija okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti bi morala omogočiti razvoj prihodnjih politik Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji. Enotne pravne zahteve za obravnavanje naložb kot okoljsko trajnostnih naložb na podlagi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen je omogočanje navedenih naložb.

(14)V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Uniji so se odločitve politike, kot je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, izkazale za učinkovite pri usmerjanju zasebnih naložb poleg javnih sredstev v trajnostne naložbe. Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta 27 določa cilj vsaj 40 % investiranja v podnebje za infrastrukturne in inovacijske projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Skupna merila za trajnost gospodarskih dejavnosti bi lahko bila podlaga za prihodnje podobne pobude Unije za spodbujanje naložb, povezanih s podnebnimi spremembami ali drugimi okoljskimi cilji.

(15)Da bi se izognili razdrobljenosti trga in škodi za interese potrošnikov zaradi različnih pojmov okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, bi morale nacionalne zahteve, ki bi jih morali akterji na trgu upoštevati pri trženju finančnih produktov ali podjetniških obveznic kot okoljsko trajnostnih, temeljiti na enotnih merilih za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti akterji na trgu vključujejo udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo „zelene“ finančne produkte, in nefinančne družbe, ki izdajajo „zelene“ podjetniške obveznice.

(16)Da bi preprečili poseganje v interese potrošnikov, morajo upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne, razkriti, kako in v kakšnem obsegu se merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti uporabljajo za določitev okoljske trajnosti naložb. Razkrite informacije bi morale vlagateljem omogočiti razumevanje deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotka vseh gospodarskih dejavnosti in s tem stopnjo okoljske trajnosti naložbe. Komisija bi morala opredeliti informacije, ki jih je treba razkriti za te namene. Te informacije bi morale pristojnim nacionalnim organom omogočati, da brez težav preverijo izpolnjevanje obveznosti razkritja in da te obveznosti izvajajo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

(17)Da se prepreči izogibanje obveznosti razkritja, bi morala ta obveznost veljati tudi, kadar se finančni produkti ponujajo kot produkti s podobnimi lastnostmi kot okoljsko trajnostne naložbe, vključno s tistimi, katerih cilj je varstvo okolja v širšem smislu. Od udeležencev na finančnem trgu se ne bi smelo zahtevati, da vlagajo le v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, določene v skladu s tehničnimi merili za pregled iz te uredbe. Treba bi jih bilo spodbujati, da Komisijo obvestijo, kadar menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled ali za katero takšna merila še niso bila določena, obravnavati kot okoljsko trajnostno, da bi Komisiji pomagali oceniti primernost dopolnitve ali posodobitve tehničnih meril za pregled.

(18)Za namene določitve, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, je treba pripraviti izčrpen seznam okoljskih ciljev.

(19)Okoljski cilj varstva zdravih ekosistemov bi bilo treba razlagati ob upoštevanju ustreznih zakonodajnih in nezakonodajnih instrumentov Unije, vključno z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 28 , Direktivo Sveta 92/43/EGS 29 , Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 31 , strategijo EU za zeleno infrastrukturo, Direktivo Sveta 91/676 32 , Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 34 , akcijskim načrtom EU za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov 35 in akcijskim načrtom EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami 36 .

(20)Za vsak okoljski cilj bi bilo treba določiti enotna merila, na podlagi katerih se preverja, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k temu cilju. En element enotnih meril bi moral biti izogibanje znatni škodi za kateri koli okoljski cilj iz te uredbe. To je potrebno, da se prepreči, da se naložbe obravnavajo kot okoljsko trajnostne, čeprav gospodarske dejavnosti, ki imajo korist od teh naložb, škodujejo okolju v obsegu, ki presega njihov prispevek k okoljskemu cilju. Pogoji za bistven prispevek in za nepovzročanje znatne škode bi morali omogočiti naložbe v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, da bi resnično prispevali k okoljskim ciljem.

(21)Ob sklicevanju na skupne zaveze Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije k upoštevanju načel, zapisanih v evropskem stebru socialnih pravic v podporo trajnostni in vključujoči rasti, ter ob priznavanju pomena mednarodnih minimalnih standardov ter človekovih pravic in pravic delavcev, bi moralo izpolnjevanje minimalnih zaščitnih ukrepov predstavljati pogoj za gospodarske dejavnosti, da se štejejo kot okoljsko trajnostne. Zato se gospodarske dejavnosti štejejo kot okoljsko trajnostne le, če se izvajajo ob upoštevanju Deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih pravicah in načelih pri delu ter osmih temeljnih konvenciji MOD. Temeljne konvencije MOD opredeljujejo človekove pravice in pravice delavcev, ki jih morajo spoštovati podjetja. Več teh mednarodnih standardov je prav tako zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti prepoved suženjstva in prisilnega dela ter načelo nediskriminacije. Ti minimalni zaščitni ukrepi ne posegajo v uporabo strožjih zahtev glede okolja, zdravja in varnosti ter socialne trajnosti, določenih v pravu Unije, kadar je ustrezno.

(22)Glede na posebne tehnične podrobnosti, potrebne za presojo okoljskih vplivov gospodarske dejavnosti, in glede na hitro spreminjajočo se naravo znanosti in tehnologije, bi bilo treba merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti redno prilagajati tem spremembam. Da bi bila merila posodobljena ter temeljila na znanstvenih dokazih in prispevkih strokovnjakov ter zadevnih zainteresiranih strani, bi bilo treba določiti pogoje za bistven prispevek in znatno škodo, ki bi bila bolj razčlenjena za različne gospodarske dejavnosti, in jih redno posodabljati. V ta namen bi morala Komisija določiti razčlenjena in natančna tehnična merila za pregled za različne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnega prispevka platforme z več zainteresiranimi stranmi o financiranju trajnostne rasti.

(23)Nekatere gospodarske dejavnosti negativno vplivajo na okolje, z zmanjšanjem tega negativnega vpliva pa bi bilo mogoče znatno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem. Za te gospodarske dejavnosti je ustrezno določiti tehnična merila za pregled, ki zahtevajo bistveno izboljšanje okoljske učinkovitosti, med drugim v primerjavi s povprečjem v industriji. Ta merila bi morala upoštevati tudi dolgoročni učinek določene gospodarske dejavnosti.

(24)Gospodarske dejavnosti ne bi smeli šteti kot okoljsko trajnostno, če povzroči več škode za okolje kot koristi. Tehnična merila za pregled bi morala opredeliti minimalne zahteve, potrebne za preprečevanje znatne škode za druge cilje. Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija zagotoviti, da ta merila temeljijo na razpoložljivih znanstvenih dokazih in se redno posodabljajo. Če na podlagi znanstvene ocene ni mogoče dovolj zanesljivo določiti tveganja, bi moralo veljati previdnostno načelo v skladu s členom 191 PDEU.

(25)Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi Komisija morala upoštevati ustrezno pravo Unije pa tudi nezakonodajne instrumente Unije, ki že obstajajo, vključno z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 37 , sistemom za okoljsko ravnanje in presojo 38 , merili EU za zelena javna naročila 39 ter tekočim delom v zvezi s pravili o ekološkem odtisu izdelkov in organizacij 40 . Da bi preprečili nepotrebne nedoslednosti s klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, ki že obstaja za druge namene, bi morala Komisija upoštevati tudi statistične klasifikacije v zvezi s sektorjem okoljskega blaga in storitev, in sicer klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) ter klasifikacijo dejavnosti upravljanja virov (CReMA) 41 .

(26)Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi Komisija morala upoštevati tudi posebnosti infrastrukturnega sektorja, v okviru analize stroškov in koristi pa tudi okoljske, socialne in ekonomske zunanje učinke. S tem v zvezi bi Komisija morala upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot je OECD, zadevno zakonodajo in standarde Unije, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 42 , Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta 43 Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta 44 , Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta 45 , Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta 46 in trenutno metodologijo. V tem okviru bi morala tehnična merila za pregled spodbujati ustrezne okvire upravljanja, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot je navedeno v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi 47 , na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta.

(27)Da se prepreči izkrivljanje konkurence pri zbiranju sredstev za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala tehnična merila za pregled zagotoviti, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz te uredbe. Potencialne zmogljivosti za prispevek k tem ciljem pa se lahko razlikujejo med sektorji, kar bi se moralo odražati v merilih. Vendar v vsakem sektorju ta merila ne bi smela neupravičeno prikrajšati nekaterih gospodarskih dejavnosti na račun drugih, če prve prispevajo k okoljskim ciljem v enaki meri kot slednje.

(28)Pri določanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija oceniti, ali bi sprejetje teh meril za okoljsko trajnostne dejavnosti privedlo do nasedlih sredstev ali nastanka nedoslednih spodbud in ali bi negativno vplivalo na likvidnost na finančnih trgih.

(29)Da bi preprečili čezmerno obremenjujoče stroške izpolnjevanja obveznosti za gospodarske subjekte, bi morala Komisija določiti tehnična merila za pregled, ki zagotavljajo zadostno pravno jasnost, so izvedljiva, enostavna za uporabo ter katerih izpolnjevanje se lahko preveri v razumnih mejah stroškov skladnosti.

(30)Za zagotovitev, da so naložbe usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki imajo največji pozitiven vpliv na okoljske cilje, bi Komisija morala dati prednost določitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko najbolj prispevajo k okoljskim ciljem.

(31)Ustrezna tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti za prometni sektor, med drugim za mobilna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da prometni sektor, vključno z mednarodnim ladijskim prometom, prispeva skoraj 26 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti 48 , prometni sektor predstavlja okoli 30 % dodatnih potrebnih letnih naložb za trajnostni razvoj v Uniji, vključno s povečanjem elektrifikacije ali prehodom na čistejše vrste prevoza s spodbujanjem prehoda na modalne oblike prevoza in upravljanjem prometa.

(32)Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravi razvoja tehničnih meril za pregled opravi ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Postopek za določitev in posodabljanje tehničnih meril za pregled bi moral vključevati tudi ustrezne zainteresirane strani in temeljiti na svetovanju strokovnjakov z dokazanim znanjem in izkušnjami z ustreznih področij. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo o financiranju trajnostne rasti. Platforma bi morala biti sestavljena iz strokovnjakov, ki predstavljajo tako javni kot zasebni sektor. Predstavniki javnega sektorja bi morali vključevati strokovnjake Evropske agencije za okolje, evropskih nadzornih organov in Evropske investicijske banke. Strokovnjaki iz zasebnega sektorja bi morali vključevati predstavnike zadevnih zainteresiranih strani, vključno z akterji na finančnem trgu, univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter združenji in organizacijami. Platforma bi morala svetovati Komisiji glede razvoja, analize in pregleda tehničnih meril za pregled, vključno z njihovim morebitnim vplivom na vrednotenje sredstev, ki so se do sprejetja tehničnih meril za pregled štela kot zelena sredstva v skladu z obstoječimi tržnimi praksami. Platforma bi morala tudi svetovati Komisiji ali so tehnična merila za pregled ustrezna za nadaljnje uporabe v prihodnjih političnih pobudah Unije, katerih cilj je spodbujanje trajnostnih naložb.

(33)Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe ter zlasti za določitev in posodabljanje razčlenjenih in natančno kalibriranih tehničnih meril za pregled za različne gospodarske dejavnosti glede tega, kaj predstavlja bistven prispevek in znatno škodo za okoljske cilje, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s podatki, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz člena 4(3), in tehničnimi merili za pregled iz člena 6(2), člena 7(2), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(2) in člena 11(2). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zlasti zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)Da bi dali zadevnim subjektom na voljo dovolj časa, da se seznanijo z merili za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz te Uredbe in da se pripravijo na njihovo uporabo, bi se morale obveznosti, določene v tej Uredbi, za vsak okoljski cilj začeti uporabljati šest mesecev po sprejemu ustreznih tehničnih meril za pregled.

(35)Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati, da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo in tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno, ali je treba področje uporabe te uredbe razširiti na cilje glede socialne trajnosti.

(36)Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija zaradi potrebe po uvedbi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na ravni Unije sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba vzpostavlja merila za določanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajna, za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe.

2.Ta uredba se uporablja za:

(a)ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne;

(b)udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe, ki imajo podobne značilnosti.

Člen 2
Opredelitve pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo, ki financira eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne;

(b)„udeleženci na finančnem trgu“ pomenijo udeležence na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 2(a) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];

(c)„finančni produkti“ pomenijo finančne produkte, kot so opredeljeni v členu 2(j) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];

(d)„blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopek zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanja za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi;

(e)„prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim razmeram in njihovim učinkom;

(f)„toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 49 ;

(g)„krožno gospodarstvo“ pomeni čim daljše ohranjanje vrednosti izdelkov, surovin in virov v gospodarstvu ter zmanjševanje količine odpadkov, tudi z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, določene v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 50 ;

(h)„onesnaževanje“ pomeni:

(i)neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote, hrupa ali drugih onesnaževal v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

(ii)v okviru morskega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 3(8) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 51 ;

(i)„zdrav ekosistem“ pomeni ekosistem, ki je v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizične, kemijske in biološke kakovosti;

(j)„energijska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige, od proizvodnje do končne porabe;

(k)„dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;

(l)„morske vode“ pomenijo morske vode, kot so opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES;

(m)„površinska voda“, „celinska voda“, „somornice“ in „obalno morje“ pomenijo isto kot v točkah (1), (3), (6) in (7) člena 2 Direktive 2000/60/ES 52 .

(n)„trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni rabo gozdov in gozdnih območij na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost, da v sedanjosti in prihodnosti izpolnjujejo ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih.

Poglavje II

Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti

Člen 3
Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti

Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, opredeljenim v členu 5, v skladu s členi 6 do 11;

(b)gospodarska dejavnost ne povzroča znatne škode za kateri koli okoljski cilj, opredeljen v členu 5, v skladu s členom 12;

(c)gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 13;

(d)gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled, če je Komisija ta merila opredelila v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2).

Člen 4
Uporaba meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti

1.Države članice uporabijo merila za določanje okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v členu 3, za namene vseh ukrepov, ki določajo zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot „okoljsko trajnostne“.

2.Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali kot naložbe, ki imajo podobne značilnosti, razkrijejo informacije o tem, kako in v kakšnem obsegu se merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 uporabljajo za določitev okoljske trajnosti naložbe. Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo, ali za katero ta tehnična merila za pregled še niso bila določena, upoštevati kot okoljsko trajnostno, lahko o tem obvestijo Komisijo.

3.Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da dopolni odstavek 2 in tako opredeli informacije, ki se zahtevajo v skladu z navedenim odstavkom, ob upoštevanju tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo. Te informacije vlagateljem omogočajo opredelitev:

(a)odstotka deležev v družbah, ki opravljajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(b)deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotnega deleža vseh gospodarskih dejavnosti. 

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 3 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. Komisija lahko spremeni navedeni delegirani akt, zlasti glede na spremembe delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 6(2), členom 7(2), členom 8(2), členom 9(2), členom 10(2) in členom 11(2).

Člen 5
Okoljski cilji

Za namene te uredbe so okoljski cilji:

(1)blažitev podnebnih sprememb;

(2)prilagajanje podnebnim spremembam;

(3)trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;

(4)prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje;

(5)preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(6)varovanje zdravih ekosistemov.

Člen 6
Bistven prispevek k blaženju podnebnih sprememb

1.Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb, če ta dejavnost bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov na enega od naslednjih načinov, tudi z inovativnimi procesi ali produkti:

(a)z ustvarjanjem, shranjevanjem ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali podnebno nevtralne energije (vključno z ogljično nevtralno energijo), vključno z uporabo inovativne tehnologije z možnostjo znatnih prihrankov v prihodnosti ali s potrebno okrepitvijo omrežja;

(b)z izboljšanjem energetske učinkovitosti;

(c)s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti;

(d)s prehodom na uporabo obnovljivih materialov;

(e)s povečanim zajemanjem, shranjevanjem in uporabo ogljika;

(f)s postopnim opuščanjem antropogenih emisij toplogrednih plinov, tudi od fosilnih goriv;

(g)z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov;

(h)s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov.

2.Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da:

(a)    dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb;

(b)    dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.

Člen 7
Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost močno prispeva k zmanjševanju negativnih učinkov sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja ali preprečevanju povečanja ali preusmeritvi negativnih učinkov podnebnih sprememb na enega od naslednjih načinov:

(a)s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih posledic podnebnih sprememb, značilnih za posamezno lokacijo in razmere, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi, na gospodarsko dejavnost;

(b)s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov, ki jih podnebne spremembe lahko predstavljajo za naravno in grajeno okolje, v katerem poteka gospodarska dejavnost, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi.

2.Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam;

(b)dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.

Člen 8
Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov

1.Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, če ta dejavnost bistveno prispeva k dobremu stanju voda, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali k dobremu okoljskemu stanju morskih voda na enega od naslednjih načinov:

(a)z varovanjem vodnega okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode z zagotavljanjem ustreznega zbiranja in čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode v skladu s členi 3, 4, 5 in 11 Direktive Sveta 91/271/EGS 53 ;

(b)z varovanjem zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja pitne vode z zagotavljanjem, da je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in da izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES 54 , ter povečuje dostop državljanov do čiste pitne vode;

(c)s črpanjem vode v skladu s ciljem dobrega količinskega stanja iz tabele 2.1.2 v Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES;

(d)z izboljšanjem učinkovitosti rabe vode, omogočanjem lažje ponovne uporabe vode ali kakršno koli drugo dejavnostjo, ki ohranja ali izboljšuje kakovost vodnih teles Unije v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(e)z zagotavljanjem trajnostne rabe morskih ekosistemskih storitev ali s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, kot je določeno na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES ter kot je podrobneje določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 55 .

2.Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov;

(b)dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.

Člen 9
Bistven prispevek h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju

1.Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovem recikliranju, če ta dejavnost bistveno prispeva k okoljskim ciljem na enega od naslednjih načinov:

(a)z izboljšanjem učinkovite rabe surovin v proizvodnji, vključno z zmanjšanjem porabe primarnih surovin in večjo uporabo stranskih proizvodov in odpadkov;

(b)z večjo trajnostjo, popravljivostjo, nadgradljivostjo ali ponovno uporabo izdelkov;

(c)s povečanjem možnosti recikliranja izdelkov, vključno s posameznimi materiali, ki jih vsebujejo izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo izdelkov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati;

(d)z zmanjšanjem vsebnosti nevarnih kemičnih snovi v materialih in izdelkih;

(e)s podaljšanjem uporabe proizvodov, vključno s povečanjem ponovne uporabe, ponovne izdelave, posodabljanja, popravila in izmenjave izdelkov s strani potrošnikov;

(f)s povečanjem uporabe sekundarnih surovin in njihove kakovosti, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov;

(g)z zmanjšanjem nastajanja odpadkov;

(h)s povečanjem priprave na ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;

(i)s preprečevanjem sežiganja in odlaganja odpadkov;

(j)s preprečevanjem in čiščenjem drugih odpadkov in onesnaževanja zaradi neustreznega ravnanja z odpadki;

(k)z učinkovito uporabo naravnih energetskih virov.

2.Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju;

(b)dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.

Člen 10
Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

1.Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost prispeva k visoki ravni varstva okolja pred onesnaženjem na enega od naslednjih načinov:

(a)z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, vode in tal, razen emisij toplogrednih plinov;

(b)z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali prsti na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem zmanjševanju negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter tveganj za zdravje ljudi in okolje;

(c)s čim večjim zmanjšanjem pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje in uporabe kemikalij.

2.Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;

(b)dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.

Člen 11
Bistven prispevek k varovanju zdravih ekosistemov

1.Za namene te uredbe se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k zdravim ekosistemom, če ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v skladu z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi instrumenti Unije na enega od naslednjih načinov:

(a)z ohranjanjem narave (habitati, vrste); z varstvom, obnovo in izboljšanjem stanja ekosistemov in njihovih zmogljivosti za zagotavljanje storitev;

(b)s trajnostnim upravljanjem zemljišč, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal; z nevtralnostjo degradacije tal ter sanacijo onesnaženih območij;

(c)s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo k zaustavitvi ali preprečevanju krčenja gozdov in izgubi habitatov;

(d)s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi.

2.Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:

(a)dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k varstvu zdravja ekosistemov;

(b)dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.

3.Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.

4.Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.

Člen 12
Znatna škoda za okoljske cilje

Za namene člena 3(b) se gospodarska dejavnost šteje kot znatno škodljiva za:

(a)blažitev podnebnih sprememb, če ta dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;

(b)prilagajanje podnebnim spremembam, če ta dejavnost vodi do večjega negativnega učinka sedanjega in pričakovanega podnebja, na naravno in grajeno okolje, v katerem se ta dejavnost opravlja;

(c)trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, če je ta dejavnost v znatni meri škodljiva za dobro stanje voda Unije, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali za dobro okoljsko stanje morskih voda Unije;

(d)krožno gospodarstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, če ta dejavnost povzroča resno neučinkovitost pri uporabi materialov v eni ali več fazah življenjskega cikla izdelkov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov, ali če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov;

(e)preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo in tla v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;

(f)zdrave ekosisteme, če ta dejavnost v znatni meri škodi dobremu stanju ekosistemov.

Člen 13
Minimalni zaščitni ukrepi

Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje načel in pravic, določenih v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok.

Člen 14
Zahteve za tehnična merila za pregled

1.Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):

(a)opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;

(b)opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;

(c)so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;

(d)kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije;

(e)temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in, kadar je to ustrezno, upoštevajo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;

(f)upoštevajo okoljske vplive gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, zlasti z obravnavo njihove proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe;

(g)upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti;

(h)upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud;

(i)zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju in zagotavljajo, da se te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;

(j)so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.

2.Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 zajemajo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto energijo, zlasti energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, kolikor te bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.

3.Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 vključujejo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto ali podnebno nevtralno mobilnost, vključno s spremembo načina prevoza, ukrepi za učinkovitost in alternativnimi gorivi, kolikor ti bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.

4.Komisija redno pregleduje merila za pregled iz odstavka 1 ter po potrebi spremeni delegirane akte, sprejete v skladu s to uredbo, v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem.

Člen 15
Platforma o financiranju trajnostne rasti

1.Komisija ustanovi platformo o financiranju trajnostne rasti, ki jo sestavljajo:

(a)predstavniki:

(i)Evropske agencije za okolje;

(ii)evropskih nadzornih organov;

(iii)Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada;

(b)strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani iz zasebnega sektorja;

(c)strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, z dokazanim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajema ta uredba.

2.Platforma o financiranju trajnostne rasti:

(a)Komisiji svetuje o tehničnih merilih za pregled iz člena 14 in morebitni potrebi po posodobitvi teh meril;

(b)analizira učinek tehničnih meril za pregled v smislu potencialnih stroškov in koristi njihove uporabe;

(c)Komisiji pomaga pri analiziranju zahtev zainteresiranih strani za oblikovanje ali spremembo tehničnih meril za pregled za določeno gospodarsko dejavnost;

(d)Komisiji svetuje o ustreznosti tehničnih meril pregled za morebitne nadaljnje uporabe;

(e)spremlja in redno poroča Komisiji o tokovih kapitala v trajnostne naložbe;

(f)Komisiji svetuje o morebitni potrebi po spremembi te uredbe.

3.Platformi o financiranju trajnostne rasti predseduje Komisija.

Člen 16
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Prenos pooblastil iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Poglavje III

Končne določbe

Člen 17
Klavzula o pregledu

1.Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta. V navedenem poročilu se med drugim ocenjeni tudi:

(a)napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;

(b)morebitna potreba po pregledu meril iz te uredbe za obravnavo gospodarske dejavnosti kot okoljsko trajnostne;

(c)primernost razširitve področja uporabe te uredbe na druge cilje glede trajnosti, zlasti socialne cilje;

(d)uporaba opredelitve okoljsko trajnostne naložbe v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno s primernostjo vzpostavitve mehanizma preverjanja skladnosti z merili iz te uredbe.

2.Poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 18
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Členi 3 do 13 te uredbe:

(a)se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (1) in (2) člena 5 uporabljajo od 1. julija 2020;

(b)se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (4) in (5) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2021;

(c)se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (3) in (6) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve [organa]

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire [organa]

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

☑ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 56 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda 

–◻    trajanje predloga/pobude od [DD/MM]LLLL do [DD/MM]LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 57  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija

–◻    prek izvajalskih agencij

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu

☑ organom iz členov 208 in 209,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, v kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Načrtovani načini kontrole

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) 67

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Predpostavlja se, da je načrtovani datum zaposlitve 1. januar 2020.

Predpostavlja se, da je načrtovani datum zaposlitve 1. januar 2020.

Predpostavlja se, da je načrtovani datum zaposlitve 1. januar 2020.

Predpostavlja se, da je načrtovani datum zaposlitve 1. januar 2020.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD in z njimi povezani generalni direktorati/službe

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)