EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.3.2018

COM(2018) 113 final

2018/0048(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2018) 56 final}
{SWD(2018) 57 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je danes sprejela sveženj ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov, skupaj s sporočilom „Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev izvajanja“. Sveženj vsebuje ta predlog, predlog za učinkovit okvir EU za krite obveznice, predlog za olajšanje čezmejne distribucije investicijskih skladov, predlog zakonodaje, ki se uporablja za učinke odstopov od terjatev na tretje osebe, in sporočilo o veljavni zakonodaji za učinke poslov z vrednostnimi papirji na lastništvo.

Ta pobuda je del prednostne naloge Komisije oblikovati unijo kapitalskih trgov, katere cilj je razširitev dostopa do financiranja za inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na borzi 1 .

Ta podjetja imajo še vedno otežen dostop do financiranja, zlasti ko iz faze zagonskega podjetja preidejo v razširitveno fazo, in sicer zaradi strukturne asimetričnosti informacij. Prekomerno zanašanje na kratkoročna nezavarovana bančna posojila je pogosto drago. Poleg tega je finančna kriza leta 2008 močno prizadela obseg bančnih posojil tako za zagonska kot mala in srednja podjetja, ki še vedno ni dosegel ravni pred krizo, zato pomanjkanje sredstev pomembno prispeva k propadom zagonskih podjetij. Ta vprašanja so bistveno izrazitejša v državah članicah s slabše razvitimi kapitalskimi trgi in bančnimi sistemi.

Množično financiranje ima kot nova oblika tehnološko podprte finančne storitve potencial, da pripomore k boljšemu povezovanju vlagateljev s poslovnimi projekti, ki potrebujejo financiranje. Platforme za množično financiranje delujejo kot posredniki med vlagatelji in podjetji ter vlagateljem omogočajo, da preprosteje najdejo in podprejo projekte, ki jih zanimajo. Množično financiranje lahko postane pomemben vir nebančnega financiranja ter s tem pripomore k izpolnjevanju krovnih ciljev unije kapitalskih trgov, da se podprejo trajnostna finančna integracija in zasebne naložbe, z namenom ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti. Množično financiranje se čedalje bolj uveljavlja kot pomemben del krepitve financiranja za zagonska podjetja in podjetja v zgodnji fazi razvoja, ki jih običajno financirajo družina, prijatelji in lastna sredstva vse do poznejših stopenj razvoja, ko vzbudijo zanimanje tveganega kapitala ali celo skladov zasebnega kapitala. Množično financiranje tako lahko ponudi alternativo nezavarovanim bančnim posojilom, ki so trenutno glavni vir zunanjega financiranja za mala in srednja podjetja, zlasti v začetni fazi njihovega delovanja.

Službe Komisije že več let spremljajo razvoj trga množičnega financiranja. V sporočilu, objavljenem leta 2014 2 , in delovnem dokumentu služb Komisije, objavljenem maja 2016 3 , je bilo sicer ugotovljeno, da takrat ni bilo dovolj močnih razlogov za ukrepanje politike na ravni EU. Službe Komisije so se zatem zavezale k spremljanju tega trga in so od tedaj zbrale znatne dokaze o ovirah za čezmejne dejavnosti in razvoj notranjega trga prek posvetovanj z deležniki in zunanjih študij. Poleg tega nadaljnja koncentracija sektorja množičnega financiranja v peščici držav članic kaže, da je treba poskrbeti, da bo ta način financiranja na voljo širše in bo lahko koristil iskalcem sredstev in vlagateljem v vseh državah članicah.

Ta predlog uvaja evropski znak za platforme naložbenega in posojilnega množičnega financiranja, ki omogoča čezmejno dejavnost, in si prizadeva tveganja obravnavati sorazmerno. Namen predloga je omogočiti lažje povečanje obsega storitev množičnega financiranja na notranjem trgu ter s tem povečati dostop do financiranja podjetnikom, podjetjem v razširitveni fazi in hitro rastočim podjetjem ter MSP na splošno. Donatorsko in nagradno množično financiranje sta zato izključena iz področja uporabe te pobude. Vključitev teh poslovnih modelov bi bila nesorazmerna, saj se ne ukvarjata s finančnimi produkti in informacijsko asimetrijo, ki jo ti proizvodi povzročajo. Poleg tega se za nagradno množično financiranje že uporablja zakonodaja EU na področju varstva potrošnikov, in sicer s strogimi pravili za zaščito potrošnikov.

Ta predlog se ne uporablja za storitve, namenjene lastnikom projektov, ki se štejejo za potrošnike, kot so opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES. Predlog zato ne vključuje potrošnikov, ki dajejo posojila za namen potrošnje, saj pri tem ne gre za posojila podjetjem in posojila delno spadajo na področje uporabe obstoječe zakonodaje EU, natančneje: (i) kadar potrošnik prejme posojilo za osebno potrošnjo in deluje zunaj svoje poklicne dejavnosti, ta dejavnost spada na področje uporabe direktive o potrošniških kreditih ter (ii) kadar potrošnik prejme posojilo za nakup nepremičnine, ta dejavnost spada v področje uporabe direktive o stanovanjskih kreditih.

Namen tega predloga je tudi opremiti vlagatelje s potrebnimi informacijami o množičnem financiranju, vključno z informacijami o povezanih tveganjih. Z namenom podpreti zaupanje vlagateljev v te nove inovativne storitve ta predlog od ponudnikov storitev množičnega financiranja prav tako zahteva vzpostavitev ustreznih zaščitnih ukrepov, da se kar najbolj zmanjša verjetnost uresničitve tveganj.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Doslej ni bilo ciljnega ukrepanja EU v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja. Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje poslovne modele prilagajajo zelo različnim nacionalnim okvirom in zanje veljajo obstoječe ureditve EU in nacionalne ureditve, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi. Zaradi dinamične narave poslovnih modelov in različnih razlag veljavne zakonodaje EU v državah članicah so se vzpostavili številni različni regulativni okviri za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki segajo od popolne odsotnosti regulacije do dosledne uporabe pravil v zvezi z zaščito vlagateljev. Nekatere države članice so doslej uvedle prilagojene nacionalne ureditve za množično financiranje, medtem ko druge od platform množičnega financiranja zahtevajo pridobitev dovoljenja in delovanje znotraj obstoječih okvirov EU, kot so direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID II), direktiva o plačilnih storitvah (PSD) in direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (AIFMD).

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje nacionalnih določb, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Množično financiranje trenutno ne more izkoristiti ugodnosti notranjega trga zaradi odsotnosti namenske in usklajene regulativne in nadzorne ureditve. Nekatere države članice za ponudnike storitev množičnega financiranja uporabljajo veljavni okvir finančnih storitev, druge pa jim omogočajo, da ostajajo zunaj regulativne ureditve in delujejo v skladu z izjemami, kot je ustrezno za posamezni poslovni model. Po drugi strani čedalje večje število držav članic uvaja prilagojene nacionalne okvire, namenjene posebej dejavnostim množičnega financiranja.

Zaradi različnih okvirov, pravil in razlag za poslovne modele ponudnikov storitev množičnega financiranja po vsej Uniji je tako oviran potencial za povečanje obsega dejavnosti množičnega financiranja na ravni EU. Velike razlike med regulativnimi standardi in različna področja zakonodajnega urejanja v državah članicah postavljajo ovire za širitev dejavnosti platform po vsej EU, saj bi morale svoje poslovne modele prilagoditi vsaki posamezni jurisdikciji, za kar je pogosto potrebno pridobiti več nacionalnih dovoljenj ali registracij in zagotoviti skladnost z različnimi nacionalnimi predpisi, med drugim na področju trženja in varstva potrošnikov. Za ponudnike storitev množičnega financiranja to pomeni visoke stroške, pravno zapletenost in negotovost, zaradi česar prihaja do nepotrebne razdrobljenosti trga in odsotnosti ekonomije obsega, pa tudi do neusklajenih pristopov k preglednosti in finančnim tveganjem. Te razlike pomenijo oviro za vzpostavitev in nemoteno delovanje notranjega trga.

Trenutno stanje omejuje zmogljivost platform za množično financiranje za prodor na druge trge EU, ki presegajo nacionalni trg, in omejuje finančne spodbude ponudnikov storitev množičnega financiranja samo na večje države EU z dovolj velikim trgom. Po drugi strani to omejuje zmogljivost za razvoj povezanega notranjega trga EU za storitve množičnega financiranja.

Hkrati imajo vlagatelji zaradi odsotnosti notranjega trga omejen dostop in možnosti za razpršitev tveganj na enak način. V nekaterih pomembnih in inovativnih sektorjih, kot je tehnologija, geografska bližina ni med ključnimi dejavniki za vlaganja, zato se zanašajo na mednarodni bazen vlagateljev. Mednarodni vlagatelji se kljub hitri rasti domačih trgov zaradi zgoraj omenjenih čezmejnih ovir stežka vključijo v evropske platforme za množično financiranje. Posledica tega je, da zaradi težavnosti čezmejnega delovanja za vlagatelje nastajajo dodatni stroški iskanja in se omejuje prosti pretok kapitala v Uniji.

Ugotovljeno je bilo, da se številna podjetja zatečejo k ustanovitvi pravnega subjekta v državah z razvitimi trgi množičnega financiranja in sredstva zbirajo tam. Na to bi sicer lahko vplivali tudi drugi dejavniki, kot je lokalni finančni ekosistem, vendar mala podjetja v sektorjih z nizko mobilnostjo proizvodnih dejavnikov zato ne bi mogla dostopati do teh možnosti financiranja, razen če v njihovi državi že obstaja učinkovit trg množičnega financiranja. Zato lahko dejstvo, da platforme in vlagatelji ne morejo delovati čezmejno, ovira dostop do financiranja za podjetja v številnih sektorjih.

Te razlike ustvarjajo tudi neenake konkurenčne pogoje za ponudnike platform glede na njihovo lokacijo, saj so modeli financiranja razdrobljeni vzdolž državnih meja, ter s tem postavljajo dodatne omejitve za notranji trg storitev množičnega financiranja. Med ključnimi dejavniki so tudi različne razlage in obravnave ponudnikov storitev množičnega financiranja, kar vzbuja dodatno nezaupanje med vlagatelji v čezmejnem okolju glede negotovosti in visokih stroškov iskanja. Še pomembneje pa je, da takšne različne razlage in različna obravnava storitev množičnega financiranja ustvarjajo precejšnjo pravno negotovost za male vlagatelje, ker jih še naprej odvračajo od storitev množičnega financiranja zaradi slabega ali negotovega varstva njihovih pravic, pravnih sredstev ter pomanjkanja preglednosti v zvezi z oblikovanjem cen in pristojbin, povezanih z naložbami v projekte.

Ta predlog z uvedbo enotnih pogojev delovanja za podjetja znotraj EU odpravlja razlike med nacionalnimi pravnimi okviri, zaradi katerih je nastala razdrobljenost trga na ravni EU, s čimer znatno zmanjšuje zapletenost ter finančna in upravna bremena za vse ključne deležnike, tj. platforme za množično financiranje, nosilce projektov in vlagatelje. Poleg tega zagotavlja enake konkurenčne pogoje med vsemi ponudniki storitev, ki uporabljajo isti znak EU.

•Subsidiarnost

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi EU vsebinsko in formalno ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki želijo ponujati svoje storitve v drugih državah članicah, to trenutno lahko storijo, če pridobijo lokalno dovoljenje in ravnajo v skladu z nacionalno ureditvijo množičnega financiranja v zadevni državi članici. V praksi to pomeni, da mora ponudnik storitev množičnega financiranja, če želi svoje storitve ponujati čezmejno, hkrati izpolnjevati zahteve več nacionalnih ureditev in prilagoditi svoj poslovni model. To znatno ovira zmožnost ponudnikov storitev množičnega financiranja, da svojo ponudbo razširijo na raven EU.

Opravljanje storitev množičnega financiranja se osredotoča na zbiranje kapitala v manjšem obsegu za projekte, zagonska podjetja v zgodnji fazi ter mala in srednja podjetja. Vendar pa morajo v nekaterih državah članicah ponudniki uporabljati obstoječo sektorsko zakonodajo, kot sta direktiva in uredba o trgih finančnih instrumentov (MiFID II in MiFIR). Ta pravila bi lahko bila nesorazmerna za manjše dejavnosti, poleg tega pa morda tudi niso primerna za tovrstno uporabo. Množično financiranje vključuje številne različne poslovne modele in ta pravila morda ne obravnavajo vseh, kar bi lahko imelo nepredvidljive učinke regulativnega prelivanja. Zato morda ni mogoče na sorazmeren način zajeti čedalje številnejših platform, ki mešajo različne poslovne modele, med katerimi so lahko posojilni in naložbeni posli.

Samostojna evropska ureditev množičnega financiranja na prostovoljni osnovi pod znakom evropskega ponudnika storitev množičnega financiranja, za katero bi se platforme odločile, če bi želele poslovati čezmejno, ne bi vplivala na prilagojene nacionalne okvire za množično financiranje, bi pa ponudila priložnost platformam, ki bi želele razširiti svoje dejavnosti na evropski ravni in poslovati čezmejno. To bi pomenilo precej hitro in znatno zmanjšanje stroškov vstopa na trg (regulativnih stroškov in stroškov nadzora) za platforme množičnega financiranja, ki poslujejo (ali nameravajo poslovati) čezmejno, saj bi bila potrebna samo enkratna izdaja dovoljenja. Hkrati bi bila ureditev bolj sorazmerna kot v primeru pravil MiFID. Predlagana ureditev, usmerjena v opravljanje storitev, bi omogočala tudi prožnost z zajemanjem dejavnosti platform, ki združujejo več poslovnih modelov, saj zagotavlja enotno ureditev, ki se uporablja tako za naložbene kot za posojilne modele (zmanjšanje regulativne negotovosti). Ob takem pristopu bi bila ureditev pripravljena na prihodnost glede na hiter razvoj v tem sektorju in uporabo različnih instrumentov.

Prednostna možnost bi bila skladna tudi z zakonodajnim okvirom, saj omogoča soobstoj vzpostavljenih finančnih okvirov s to ureditvijo, pri čemer bi bilo izvzetje v skladu s parametrom v višini 1 milijona EUR, določenim v drugem ključnem zakonodajnem aktu EU in zlasti v Uredbi (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu 4 . Ta pristop bi kar najbolj zmanjšal tveganja regulativne arbitraže, obenem pa bi omogočil čezmejne dejavnosti v skladu s trdnim okvirom za zaščito vlagateljev in finančno stabilnost.

•Izbira instrumenta

Člen 114 PDEU omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. V tem primeru je bila izbrana uredba, ker mora biti „znak EU“, če naj bo učinkovit, mogoče neposredno uporabljati v vseh državah članicah.

Drugič, za predlagano uredbo ne smejo veljati posebna nacionalna pravila, ker vzpostavlja harmonizirane zahteve za platforme množičnega financiranja, ki bi želele zaprositi za zadevno dovoljenje. Zato je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive. Vendar pa bi za vse elemente, ki ne spadajo na področje uporabe predloga, veljali nacionalni predpisi, vključno s tistimi, s katerimi so bile prenesene določbe veljavnih direktiv EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Poleg tega so službe Komisije izvedle vrsto delavnic, na katerih so se posvetovale z državami članicami, trgovinskimi organi in njihovimi člani. Tri delavnice z državami članicami o pravni ureditvi množičnega financiranja so potekale decembra 2014, februarja 2016 in novembra 2017, in sicer v okviru strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje. Strokovnjaki so izpostavili več vprašanj, ki bi jih bilo treba urediti, da bi preprečili pravne ovire in spodbudili dejavnost množičnega financiranja v EU, kot so izmenjava informacij, zbiranje podatkov, vzpostavitev skupne taksonomije, podpora čezmejnemu opravljanju dejavnosti na podlagi enotnega dovoljenja in bolj usklajene zahteve glede razkritja informacij za izdaje vrednostnih papirjev, ki ne dosegajo praga za izdajo prospekta. Službe Komisije so leta 2015 ustanovile tudi evropski forum deležnikov pri množičnem financiranju kot strokovno skupino predstavnikov združenj zadevnih skupin deležnikov in nacionalnih organov. Poleg tega je bila junija 2017 organizirana delavnica o čezmejnem množičnem financiranju, namenjena obravnavi študije „Ugotavljanje tržnih in regulativnih ovir za čezmejni razvoj množičnega financiranja v EU“.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Temu predlogu je priložena ocena učinka, ki je bila predložena 18. novembra 2017 in jo je Odbor za regulativni nadzor odobril 15. decembra 2017.

Odbor za regulativni nadzor je zahteval spremembo osnutka ocene učinka, da se pojasnijo (i) utemeljitev in nujnost pobude ter kako se je stališče Komisije razvijalo v zadnjih letih, skupaj s podrobnejšim pojasnilom o osredotočenosti na potrebe po zelo zgodnjem financiranju inovativnih podjetnikov, malih podjetij in zagonskih podjetij; (ii) obseg, v katerem je predlog je usmerjen v prihodnost in omogoča vključitev prihodnjih sprememb; (iii) pomen regulativne razdrobljenosti v primerjavi z ovirami, ki jih predlog ne obravnava; (iv) dodatni dokazi o povpraševanju po čezmejni dejavnosti; (v) medsebojni vpliv predloga in obstoječe sektorske in nacionalne zakonodaje EU ter (vi) utemeljitev izbire ustreznega nadzornika in vpliv predloga na Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Ocena učinka je bila ustrezno spremenjena.

(1)osnovni scenarij – brez ukrepov EU;

(2)možnost 1 – nadgradnja uglednostnega kapitala: minimalni standardi in dobre prakse;

(3)možnost 2 – pristop na temelju produktov: vključitev množičnega financiranja v okvir obstoječih enotnih pravil EU;

(4)možnost 3 – rešitev na temelju dopolnilne storitve: ureditev za „evropske ponudnike storitev množičnega financiranja“.

•Temeljne pravice

EU je zavezana visokim standardom varstva temeljnih pravic in je podpisnica številnih konvencij o človekovih pravicah. V tem okviru predlog verjetno ne bo neposredno vplival na te pravice, kot so navedene v glavnih konvencijah ZN o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je sestavni del Pogodb EU, ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Prednostna možnost ima posledice v smislu stroškov in upravnega bremena za ESMA. Obseg in porazdelitev teh stroškov bosta odvisna od točnih zahtev, ki bodo naložene evropskim ponudnikom storitev množičnega financiranja ter od povezanih nalog nadzora in spremljanja.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Namen predloga je določiti enotna pravila o množičnem financiranju na ravni EU. Predlog ne nadomešča obstoječih nacionalnih pravil o množičnem financiranju. V skladu s predlogom se ponudnik storitev množičnega financiranja lahko odloči, da bodisi ponudi ali še naprej ponuja storitve na nacionalni podlagi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo (tudi v primeru, ko se država članica odloči za uporabo MiFID II za dejavnosti množičnega financiranja) bodisi zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s predlagano uredbo. V primeru pridobitve dovoljenja v skladu s pravili EU to zajema tako opravljanje storitev v eni sami državi članici kot čezmejno. Če se ponudnik odloči za uporabo pravil EU, se dovoljenje, izdano v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, odvzame. Dovoljenje, izdano v skladu s to uredbo, bi ponudnikom storitev množičnega financiranja omogočilo čezmejno opravljanje dejavnosti množičnega financiranja v vseh državah članicah na njegovi podlagi.

Člen 1 določa predmet urejanja; zlasti določa, da se uredba uporablja za ponudnike storitev množičnega financiranja in določa enotne zahteve v zvezi z njihovim delovanjem, organizacijo, dovoljenji in stalnim nadzorom. Člen 2 določa področje uporabe, ki je omejeno na tiste pravne osebe, ki se odločijo zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 11, in tiste, ki imajo dovoljenje v skladu z navedenim členom. Določa tudi izjeme, na podlagi katerih se ta uredba ne bi smela uporabljati za storitve množičnega financiranja, ki se opravljajo za potrošnike, kot so opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES, za storitve množičnega financiranja storitev, ki jih opravijo pravne osebe, ki imajo dovoljenje kot investicijska podjetja v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU, in za storitve množičnega financiranja, ki jih opravijo fizične ali pravne osebe, ki imajo za to dovoljenje v skladu z nacionalno zakonodajo. Iz te določbe izhaja, da osebe z dovoljenjem za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki želijo še naprej opravljati storitve, ki presegajo področje uporabe te uredbe, ne bi smele več imeti možnosti delovati na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu s to uredbo. Takšne osebe, ki opravljajo čezmejne storitve naložbenega množičnega financiranja, bi morale pridobiti dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU, njihovo dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja v skladu s to uredbo pa bi bilo treba odvzeti.

Člen 3 določa opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za namene te uredbe, zlasti „storitev množičnega financiranja“, „platforme za množično financiranje“, „ponudnika storitev množičnega financiranja“, „ponudbe za množično financiranje“ in drugih. Pomembno je, da Komisija lahko sprejme delegirane akte, s katerimi določi nadaljnje tehnične elemente opredelitev iz člena 2, da se upoštevajo razvoj trga, tehnološki razvoj in izkušnje.

Poglavje II ureja opravljanje storitev množičnega financiranja (člen 4), učinkovito in skrbno upravljanje (člen 5) in obravnava pritožb (člen 6). Na podlagi teh določb morajo ponudniki storitev množičnega financiranja vedno spoštovati organizacijske zahteve, medtem ko morajo imeti fizične osebe, ki imajo pooblastilo za upravljanje ponudnika storitev množičnega financiranja, ustrezna znanja ter strokovne izkušnje. Kar zadeva navzkrižje interesov (člen 7), mora ponudnik storitev množičnega financiranja vzdrževati in voditi učinkovito organizacijsko in upravno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za preprečitev, da bi navzkrižje interesov škodljivo vplivalo na interese strank. Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo prav tako sprejeti vse ustrezne ukrepe za prepoznavanje in preprečevanje ali obvladovanje navzkrižij interesov med njimi, vključno s poslovodji in zaposlenimi oziroma katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, in njihovimi strankami ali med eno stranko in drugo stranko, ki bi se lahko pojavila med opravljanjem katere koli storitve. Pravila glede zunanjega izvajanja in zaščite sredstev strank so določena v členih 8 in 9.

Poglavje III vsebuje določbe o zahtevah v zvezi z izdajo dovoljenj in stalnim nadzorom. Natančneje, člen 10 določa zahtevo po dovoljenju in opredeljuje pogoje za pridobitev dovoljenja za ponudnike storitev množičnega financiranja. Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo tako izpolnjevati vrsto meril, da jim ESMA izda dovoljenje. Člen 10 določa tudi postopke za izdajo ali zavrnitev vlog za izdajo dovoljenja. Člen 11 določa, da mora ESMA vzpostaviti javno dostopen in posodobljen register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja. Člen 12 določa, da je treba storitve množičnega financiranja opravljati pod nadzorom ESMA. V členu 13 so določbe, ki se nanašajo na odvzem dovoljenja.

Poglavje IV vsebuje določbe o zaščiti vlagateljev in preglednosti. V skladu s členom 14 morajo biti vse informacije, vključno s tržnimi sporočili, ki jih ponudnik storitev množičnega financiranja posreduje strankam, popolne, jasne in točne. Člen 15 določa začetno presojo primernosti potencialne stranke in obveznost platform, da vlagateljem omogočijo simulacijo njihove zmožnosti kritja izgub. Člen 16 določa podrobnosti o vsebini, obliki in drugih zahtevah glede dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi. Člena 17 in 18 obravnavata oglasno desko in dostop vlagatelja do evidenc.

Poglavje V vsebuje določbe glede tržnih sporočil. Natančneje, člen 19 določa podrobne zahteve glede tržnih sporočil, člen 20 pa določa, da morajo pristojni nacionalni organi na svojih spletnih mestih objaviti in posodabljati nacionalne zakone, predpise in upravne določbe, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja.

Poglavje VI vsebuje podrobne določbe glede pooblastil in pristojnosti ESMA, varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov (člen 21), zahtevka za informacije (člen 22), splošnih preiskav (člen 23), inšpekcijskih pregledov na kraju samem (člen 24), izmenjave informacij (člen 25), poklicne skrivnosti (člen 26), nadzornih ukrepov ESMA (člen 27), pa tudi upravnih sankcij in drugih ukrepov, zlasti glob (člen 28), periodičnih denarnih kazni (člen 29), razkritij, narave in izvršitve glob (člen 30) ter s tem povezanih postopkovnih pravil za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob (člen 31).

V členih 32 in 33 so določene zahteve glede pridobitve izjav zadevnih oseb in neomejene pristojnosti Sodišča za presojanje sklepov ESMA. V skladu s členom 34 bi ESMA moral imeti možnost ponudnikom storitev množičnega financiranja zaračunati pristojbine v skladu z Uredbo in v skladu z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi Uredbe. V členu 35 je določena možnost, da ESMA v skladu s svojimi smernicami določene nadzorne naloge prenese na pristojne organe držav članic.

Tako kot katera koli druga finančna storitev je tudi množično financiranje lahko izpostavljeno praksam pranja denarja in financiranja terorizma. Uredba zato določa ustrezne zaščitne ukrepe za zmanjšanje tveganj izvajanja takšnih praks. Zlasti je v členu 9 določeno, da se morajo plačila za posle množičnega financiranja izvajati prek subjektov, ki imajo dovoljenje v skladu z direktivo o plačilnih storitvah in se zato zanje uporablja četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja, in sicer ne glede na to, ali plačilo opravi sama platforma ali tretja oseba. Člen 9 poleg tega določa tudi, da morajo ponudniki storitev množičnega financiranja zagotoviti, da lastniki projektov sprejmejo financiranje ponudb za množično financiranje ali kakršno koli plačilo samo prek ponudnika plačilnih storitev, ki ima dovoljenje v skladu z direktivo o plačilnih storitvah. Člen 10 uvaja zahteve glede „dobrega ugleda“ poslovodij, ki vključujejo potrdilo iz kazenske evidence, da oseba ni bila obsojena oziroma ji niso bile izrečene sankcije na podlagi zakonodaje o preprečevanju pranja denarja. Člen 13 zajema zahtevo, da pristojni nacionalni organi, vključno s pristojnimi nacionalnimi organi, imenovanimi v skladu z določbami Direktive (EU) 2015/849, obvestijo ESMA o katerem koli vprašanju, ki je relevantno v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja in se nanaša na platformo za množično financiranje. ESMA lahko na podlagi teh informacij odvzame dovoljenje. Člen 38 določa, da bi morala Komisija za nadaljnje zagotavljanje finančne stabilnosti s preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma oceniti potrebnost in sorazmernost naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849.

Izvajanje pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov Komisije je zajeto v poglavju VII. Predlog uredbe zajema pooblastila Komisije za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo nekatere podrobnosti, zahteve in ureditve, kot je določeno v Uredbi.

2018/0048 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 5 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 6 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Množično financiranje postaja vse bolj ustaljena oblika alternativnega financiranja za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v zgodnji fazi rasti podjetja, in se običajno zanaša na manjše naložbe. Množično financiranje je nova vrsta posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja s svojimi strankami komunicira prek digitalne platforme, ne da bi s tem prevzel lastno tveganje, z namenom, da potencialne vlagatelje spravi v stik s podjetji, ki iščejo financiranje, ne glede na to, ali to financiranje pomeni sklenitev posojilne pogodbe ali pridobitev lastniškega deleža ali drugega deleža na osnovi prenosljivega vrednostnega papirja. Zato je v področje uporabe te uredbe primerno vključiti tako posojilno kot naložbeno množično financiranje, saj gre za primerljivi vrsti alternativnega financiranja podjetij.

(2)Za mala in nastajajoča podjetja je pridobivanje financiranja izziv, zlasti ko iz zagonskega podjetja preidejo v fazo širitve. Množično financiranje lahko prispeva k zagotavljanju dostopa teh podjetij do financiranja in s tem k dokončanju unije kapitalskih trgov. Nezadosten dostop do financiranja za ta podjetja predstavlja težavo tudi v državah, kjer je med finančno krizo dostop do bančnega financiranja ostal stabilen. Množično financiranje je postalo ustaljena praksa financiranja projekta ali posla, pri katerem so običajno udeleženi številni ljudje ali organizacije, prek spletnih platform, kjer državljani, organizacije in podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, zbirajo razmeroma majhne denarne zneske.

(3)Opravljanje storitev množičnega financiranja na splošno sloni na treh vrstah akterjev: na lastniku projekta, ki projekt predlaga v financiranje, vlagateljih, ki financirajo predlagani projekt, običajno z omejenimi naložbami, in posredniški organizaciji v obliki ponudnika storitev, ki lastnike projektov spravlja v stik z vlagatelji prek spletne platforme.

(4)Poleg tega, da omogoča alternativen vir financiranja, vključno s tveganim kapitalom, lahko množično financiranje podjetjem ponudi tudi druge ugodnosti. Lastniku projekta daje možnost, da potrdi koncept in zamisel, omogoči dostop številnim ljudem, ki podjetniku ponudijo svoje uvide in informacije, če je kampanja množičnega financiranja uspešna, pa deluje tudi kot orodje za trženje.

(5)Nekatere države članice so že uvedle domače ureditve za množično financiranje, prilagojene značilnostim in potrebam lokalnih trgov in vlagateljev. Posledica tega je, da se obstoječa nacionalna pravila razlikujejo glede pogojev za delovanje platform za množično financiranje, obsega dovoljenih dejavnosti in zahtev za izdajo dovoljenj.

(6)Razlike med obstoječimi nacionalnimi pravili so tolikšne, da ovirajo čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja, s tem pa neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga za te storitve. Zlasti dejstvo, da je pravni okvir razdrobljen po nacionalnih mejah, ustvarja znatne stroške zagotavljanja pravne skladnosti za male vlagatelje, ki se pogosto soočajo s težavami, ki niso sorazmerne z velikostjo njihovih naložb, pri ugotavljanju, katera pravila se uporabljajo za storitve čezmejnega množičnega financiranja. Take vlagatelje to pogosto odvrača od čezmejnih naložb prek platform za množično financiranje. Isti razlogi ponudnike storitev množičnega financiranja odvračajo od ponujanja storitev v državi članici, ki ni država članica, v kateri imajo sedež. Dejavnosti množičnega financiranja so bile zato do zdaj pretežno omejene na nacionalno raven v škodo trgu množičnega financiranja na ravni Unije, kar je podjetjem onemogočalo dostop do storitev množičnega financiranja.

(7)Za krepitev dejavnosti čezmejnega množičnega financiranja in da se olajša uveljavljanje svobode opravljanja in prejemanja takih storitev na notranjem trgu za ponudnike množičnega financiranja je zato treba odpraviti obstoječe ovire za pravilno delovanje notranjega trga na področju množičnega financiranja. Oblikovanje enotnega sklopa pravil o opravljanju storitev množičnega financiranja, ki ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoča, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje svojih dejavnosti na ravni Unije na podlagi teh pravil, je ustrezen prvi korak za spodbujanje čezmejnih dejavnosti množičnega financiranja ter s tem za izboljšanje delovanja enotnega trga.

(8)Namen te uredbe je, da se z odpravo ovir za delovanje notranjega trga storitev na področju množičnega financiranja spodbudi čezmejno financiranja podjetij. Storitve množičnega financiranja v povezavi s posojanjem potrošnikom, kot so opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 , zato ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(9)Da se prepreči, da bi za isto dejavnost znotraj Unije veljala različna dovoljenja, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 8 ali ki se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

(10)Kar zadeva posojilno množično financiranje, bi moralo spodbujanje dajanja posojil, vključno s storitvami, kot je predstavljanje ponudb za množično financiranje strankam ali ocenjevanje kreditne sposobnosti lastnikov projektov, upoštevati različne poslovne modele ter tako prek platforme za množično financiranje omogočati sklenitev posojilne pogodbe med eno ali več strankami in enim ali več lastniki projektov.

(11)V zvezi z naložbenim množičnim financiranjem je prenosljivost vrednostnega papirja pomemben zaščitni mehanizem, ki vlagateljem omogoča izstop iz naložbe, saj jim nudi pravno možnost, da svoj delež prodajo na kapitalskih trgih. Zato ta uredba zajema in dovoljuje samo storitve naložbenega množičnega financiranja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Finančni instrumenti, ki niso prenosljivi vrednostni papirji, pa bi morali biti izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker so ti vrednostni papirji povezani s tveganji za vlagatelje, ki jih ni mogoče ustrezno upravljati znotraj tega pravnega okvira.

(12)Zaradi tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, je primerno, da se v interesu učinkovite zaščite vlagateljev uvede prag za največjo vrednost posamezne ponudbe za množično financiranje. Ta prag bi bilo treba določiti pri 1 000 000 EUR, saj ta ustreza pragu iz Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta 9 za obvezno pripravo in potrditev prospekta, če je ta prag presežen.

(13)Da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili učinkovit nadzor nad ponudniki storitev množičnega financiranja, bi moralo biti ponudnikom storitev množičnega financiranja prepovedano od javnosti sprejemati vloge ali druga vračljiva sredstva, razen če imajo dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 10 .

(14)Za dosego tega cilja bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti v vsej Uniji in da svoje dejavnosti opravljajo v skladu s temi enotnimi zahtevami. Vendar bi bilo treba zaradi ohranitve široke razpoložljivosti ponudb za množično financiranje, ki so namenjene samo nacionalnim trgom, kadar se ponudniki storitev množičnega financiranja te odločijo opravljati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, to možnost zanje obdržati. Zato bi morale biti enotne zahteve iz te uredbe izbirne in se ne bi smele uporabljati za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki se odločijo še naprej ostati dejavni le na nacionalni ravni.

(15)Za ohranitev visoke ravni zaščite vlagateljev, zmanjšanje tveganj, povezanih z množičnim financiranjem, in zagotovitev pravične obravnave vseh strank, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostaviti politiko za zagotavljanje, da se projekti izberejo strokovno, pošteno in pregledno ter da se na enak način opravljajo tudi storitve množičnega financiranja.

(16)Za izboljšanje storitev za svoje stranke bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja imeti možnost ukrepati po lastni presoji v imenu strank, kar zadeva parametre njihovih naročil, pod pogojem, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, in da razkrijejo natančno metodo in parametre ukrepanja po lastni presoji. Za zagotovitev nepristranskega ponujanja naložbenih priložnosti potencialnim vlagateljem ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli ne plačati ne sprejeti nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, objavljeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo, ponujeno na platformi tretje osebe.

(17)Namen te uredbe je spodbujanje neposrednih naložb in preprečitev možnosti za regulativno arbitražo s strani finančnih posrednikov, za katere velja druga zakonodaja Unije, zlasti pravila Unije glede upravljavcev premoženja. Uporaba pravnih struktur, vključno s pravnimi osebami s posebnim namenom, za posredovanje med projektom za množično financiranje in vlagatelji bi zato morala biti strogo regulirana in dovoljena samo, kadar je to upravičeno.

(18)Zagotavljanje učinkovitega sistema upravljanja je nujno za ustrezno upravljanje tveganj in preprečevanje navzkrižja interesov. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi zato morali imeti vzpostavljene upravljavske ureditve, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje, njihovi poslovodje pa bi morali imeti dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali vzpostaviti tudi postopke za sprejemanje in obravnavo pritožb strank.

(19)Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali na svoji platformi za množično financiranje delovati kot nepristranski posredniki med strankami . Da se prepreči navzkrižje interesov, bi bilo treba določiti nekatere zahteve v zvezi s ponudniki storitev množičnega financiranja, poslovodji in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jih neposredno ali posredno obvladuje. Ponudniki storitev množičnega financiranja zlasti ne bi smeli imeti nobene finančne udeležbe v ponudbah za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje. Poleg tega delničarji ali družbeniki, ki imajo več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, poslovodje, zaposleni in katera koli oseba, ki neposredno ali posredno obvladuje platforme, ne bi smeli nastopati v vlogi strank v zvezi s storitvami množičnega financiranja, ki se ponujajo na zadevni platformi za množično financiranje.

(20)Za učinkovito in nemoteno opravljanje storitev bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da katero koli operativno funkcijo v celoti ali delno prenesejo na ponudnike storitev, pod pogojem, da zunanje izvajanje ne ogroža bistveno kakovosti notranjih kontrol ponudnikov storitev množičnega financiranja in učinkovitega nadzora. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali biti še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo.

(21)Za hrambo finančnih sredstev strank in opravljanje plačilnih storitev je potrebno dovoljenje za ponudnika plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta 11 . Te obveznosti pridobitve dovoljenja ni mogoče izpolniti s pridobitvijo dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. Zato je primerno pojasniti, da mora ponudnik storitev množičnega financiranja, ki opravlja takšne plačilne storitve v zvezi s svojimi storitvami množičnega financiranja, imeti tudi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366. Da se omogoči ustrezen nadzor teh dejavnosti, bi moral biti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) obveščen o tem, ali namerava ponudnik storitev množičnega financiranja plačilne storitve opravljati sam na podlagi ustreznega dovoljenja ali jih namerava oddati v izvajanje tretji osebi, ki ima takšno dovoljenje.

(22)Za rast in nemoteno opravljanje čezmejnih storitev množičnega financiranja sta potrebna zadosten obseg dejavnosti in zaupanje javnosti v te storitve. Zato je treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za pridobitev dovoljenja, ki se uporabljajo neposredno, in enotno točko za nadzor.

(23)Visoka raven zaupanja vlagateljev prispeva k rasti storitev množičnega financiranja. Zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja bi zato morale olajšati njihovo čezmejno opravljanje, zmanjšati operativna tveganja ter zagotoviti visoko stopnjo preglednosti in zaščite vlagateljev.

(24)Storitve množičnega financiranja so lahko izpostavljene tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, kot je poudarjeno v poročilu Komisije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi 12 . Zato bi bilo treba predvideti zaščitne ukrepe ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenja, ocenjevanju dobrega ugleda poslovodstva, pri čemer pa bi se morale plačilne storitve opravljati le prek subjektov z dovoljenji, za katere veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Komisija bi morala za nadaljnje zagotavljanje finančne stabilnosti s preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma oceniti potrebnost in sorazmernost naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849.

(25)Da se ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoči čezmejno poslovanje, ne da bi bili pri tem soočeni z različnimi pravili, ter s tem spodbudi financiranje projektov po vsej Uniji s strani vlagateljev iz različnih držav članic, državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da naložijo dodatne zahteve ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki jim je dovoljenje izdal ESMA.

(26)Postopek izdaje dovoljenj bi moral ESMA omogočiti seznanjenost s storitvami, ki jih nameravajo opravljati potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja, da oceni kakovost njihovega vodenja ter notranjo organizacijo in postopke, ki so jih potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavili za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

(27)Za lažjo preglednost za male vlagatelje v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja bi moral ESMA vzpostaviti javen in posodobljen register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki delujejo v Uniji v skladu s to uredbo.

(28)Če pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, bi bilo dovoljenje treba odvzeti. Zlasti bi ESMA moral imeti možnost, da oceni, ali je bilo prizadeto dobro ime poslovodstva in ali so notranji postopki in sistemi resno odpovedali. Da ESMA lahko oceni, ali bi bilo dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja treba odvzeti, bi morali pristojni nacionalni organi obvestiti ESMA, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, izgubi dovoljenje kot plačilna institucija ali kadar je bilo ugotovljeno, da krši Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 13 .

(29)Da bi potencialni vlagatelji jasno razumeli naravo, tveganja, stroške in pristojbine v zvezi s storitvami množičnega financiranja, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam predložiti ustrezne informacije.

(30)Naložbe v produkte, ki se tržijo na platformah za množično financiranje, niso primerljive s tradicionalnimi naložbenimi ali varčevalnimi produkti in se ne bi smeli biti tržiti kot taki. Da pa se zagotovi, da potencialni vlagatelji razumejo raven tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja opraviti začetni preizkus znanja svojih potencialnih vlagateljev, da ugotovijo, kakšno je njihovo znanje o naložbah. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali potencialne vlagatelje izrecno opozoriti, kadar koli se oceni, da so ponujene storitve množičnega financiranja zanje neprimerne.

(31)Da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi, bi morali ponudniki storitev potencialnim vlagateljem predložiti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi bi moral vsebovati opozorilo potencialnim vlagateljem, da vlagajo v tveganem okolju, ki ni zajeto niti v shemi nadomestil vlagateljem niti v odškodninskih shemah za vlagatelje.

(32)V dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi bi bilo treba upoštevati tudi posebne značilnosti in tveganja, povezana s podjetji v zgodnji fazi razvoja, in se osredotočiti na bistvene informacije o lastnikih projektov, pravicah vlagateljev in pristojbinah zanje ter vrstami ponujenih vrednostnih papirjev in posojilnih pogodb. Glede na to, da je lastnik projekta v najboljšem položaju, da poda te informacije, bi moral tudi sestaviti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Ker pa so ponudniki storitev množičnega financiranja odgovorni za informiranje svojih potencialnih vlagateljev, bi morali zagotoviti, da je dokument s ključnimi informacijami o naložbi popoln.

(33)Za zagotovitev nemotenega in hitrega dostopa do kapitalskih trgov za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, za znižanje njihovih stroškov financiranja in da se preprečijo zamude in stroški za ponudnike storitev množičnega financiranja, se za dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne bi smela zahtevati odobritev pristojnega organa.

(34)Za preprečitev nepotrebnih stroškov in upravnih bremen za čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja za tržna sporočila ne bi smela veljati zahteva po prevodu, če so na voljo v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

(35)Ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli imeti možnosti ponujati diskrecijskega ali nediskrecijskega povezovanja nakupnih in prodajnih interesov, saj je za to dejavnost potrebno dovoljenje za investicijsko podjetje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU, ali za organiziran trg v skladu s členom 44 navedene direktive. V interesu preglednosti in pretoka informacij bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost omogočiti vlagateljem, ki opravijo naložbo prek njihove platforme, da prek te platforme stopijo v stik in med seboj sklepajo posle glede naložb, ki so bile prvotno opravljene na tej platformi. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali obvestiti svoje stranke, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se vse dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah opravljajo po presoji stranke in na njeno odgovornost.

(36)Za lažjo preglednost in da se zagotovi ustrezna dokumentacija o komunikaciji s stranko, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja voditi vse ustrezne evidence, povezane z njihovimi storitvami in posli.

(37)Za zagotovitev poštene in nediskriminatorne obravnave vlagateljev ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svoje storitve oglašujejo s tržnimi sporočili, nobenega posameznega projekta ne bi smeli obravnavati z večjo naklonjenostjo, tako da bi jih izpostavili med drugimi projekti, ki so na voljo na njihovi platformi. V tržnih sporočilih platforme za množično financiranje zato ne bi smeli biti predstavljeni nobeni odprti ali načrtovani projekti. Vendar pa se ponudnikom storitev ne bi smela preprečevati omemba uspešno zaključenih ponudb, v katere prek platforme ni več mogoče vlagati.

(38)Za zagotovitev večje pravne varnosti za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki delujejo po vsej Uniji, in za zagotovitev lažjega dostopa do trga, bi bilo treba v elektronski obliki in v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, objaviti popolne informacije o zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki se uporabljajo v državah članicah in posebej urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, skupaj z njihovimi povzetki. Pristojni organi in ESMA bi morali v ta namen vzdrževati centralne zbirke podatkov.

(39)Za boljše razumevanje razsežnosti regulativnih razlik med državami članicami v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za tržna sporočila, bi morali pristojni organi organu ESMA vsako leto predložiti podrobno poročilo o svojih dejavnostih izvrševanja na tem področju.

(40)Pomembno je, da se dejansko in učinkovito zagotovi skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenja in za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s to uredbo. ESMA bi zato moral dobiti pristojnosti za izdajo dovoljenj in izvajanje nadzora. Da bi ESMA lahko opravljal svoje nadzorne naloge, bi mu bilo treba podeliti pooblastilo za zahtevanje informacij, opravljanje splošnih preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, objavo javnih obvestil in opozoril ter nalaganje sankcij. ESMA bi moral svoje pristojnosti na področjih nadzora in sankcioniranja izvajati na sorazmeren način.

(41)Podelitev teh pristojnosti ESMA omogoča učinkovitejše in centralno upravljano izdajanje dovoljenj in nadzor, kar ustvarja ekonomijo obsega. Takšen centralen sistem nadzora koristi udeležencem na trgu v smislu večje preglednosti, zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga.

(42)ESMA bi moral za pokritje svojih stroškov, vključno z režijskimi stroški, zaračunavati pristojbine neposredno nadzorovanim subjektom. Višina pristojbine bi morala biti sorazmerna z velikostjo neposredno nadzorovanega subjekta ob upoštevanju dejstva, da je sektor množičnega financiranja še v zgodnji fazi razvoja.

(43)Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave razdrobljenosti pravnega okvira za storitve množičnega financiranja, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za te storitve in hkrati poveča zaščita vlagateljev, kakor tudi učinkovitost trga, in prispeva k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(44)Začetek uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti zaradi njene uskladitve z uporabo nacionalnih predpisov za prenos Direktive XXX/XXX/EU (Direktiva (EU).../... z dne ... Evropskega parlamenta in Sveta), ki določa, da so ponudniki storitev množičnega financiranja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, izvzeti iz uporabe Direktive 2014/65/EU.

(45)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(46)V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 14 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve za:

(a)delovanje in organizacijo ponudnikov storitev množičnega financiranja;

(b)izdajo dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi;

(c)preglednost in tržna sporočila v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v Uniji.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za pravne osebe, ki se odločijo zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 10, in ponudnike storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenje, izdano v skladu z navedenim členom, v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja.

2.Ta uredba se ne uporablja za:

(a)storitve množičnega financiranja, ki se opravljajo za lastnike projektov, ki so potrošniki, kot so ti opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES;

(b)storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje kot investicijskemu podjetju v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU;

(c)storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe v skladu z nacionalnim pravom;

(d)ponudbe za množično financiranje v višini več kot 1 000 000 EUR za posamezno ponudbo za množično financiranje, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev, v zvezi s posameznim projektom množičnega financiranja.

Člen 3
Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„storitev množičnega financiranja“ pomeni povezovanje interesa vlagateljev za financiranje podjetij z lastniki projektov z uporabo platforme za množično financiranje, in jo tvori kar koli od naslednjega:

(i)olajšanje dajanja posojil;

(ii)plasiranje brez obveznosti odkupa, kot je opredeljeno v točki 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, prenosljivih vrednostnih papirjev, ki jih izdajo lastniki projektov, ter sprejemanje in posredovanje naročil strank iz točke 1 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU v zvezi s takimi prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(b)„platforma za množično financiranje“ pomeni elektronski informacijski sistem, ki ga upravlja ali vodi ponudnik storitev množičnega financiranja;

(c)„ponudnik storitev množičnega financiranja“ pomeni pravno osebo, ki opravlja storitve množičnega financiranja in mu je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) izdal dovoljenje za to dejavnost v skladu s členom 11 te uredbe;

(d)„ponudba za množično financiranje“ pomeni vsako sporočilo ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih se potencialni vlagatelji lahko odločijo o prednostih sklenitve posla množičnega financiranja;

(e)„stranka“ pomeni katerega koli potencialnega ali dejanskega vlagatelja ali lastnika projekta, za katerega ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja ali lahko opravlja storitve množičnega financiranja;

(f)„lastnik projekta“ pomeni vsako osebo, ki želi svoj projekt množičnega financiranja financirati prek platforme za množično financiranje;

(g)„vlagatelj“ pomeni vsako osebo, ki prek platforme za množično financiranje da posojila ali pridobi prenosljive vrednostne papirje;

(h)„projekt množičnega financiranja“ pomeni poslovno dejavnost ali dejavnosti, ki jih lastnik projekta financira ali želi financirati prek ponudbe za množično financiranje;

(i)„prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU;

(j)„tržna sporočila“ pomenijo vse informacije ali sporočila ponudnika storitev množičnega financiranja potencialnemu vlagatelju ali potencialnemu lastniku projekta glede storitev ponudnika storitev množičnega financiranja, razen razkritij informacij vlagateljem, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo;

(k)„trajni nosilec podatkov“ pomeni instrument, ki omogoča hrambo informacij na tak način, da so dostopne za poznejše potrebe vpogleda, za obdobje, ki je ustrezno za namene informacij, in omogoča nespremenjeni prikaz shranjenih podatkov;

(l)„pravna oseba s posebnim namenom“ pomeni subjekte, katerih edini namen je izvajanje listinjenja v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke 15 .

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za določitev dodatnih tehničnih elementov opredelitev pojmov iz odstavka 1, da se upoštevajo razvoj trga, tehnološki razvoj ter izkušnje z upravljanjem platform za množično financiranje in storitvami množičnega financiranja.

Poglavje II
Opravljanje storitev množičnega financiranja ter organizacijske in operativne zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja

Člen 4
Opravljanje storitev množičnega financiranja

1.Storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo dejanski in stalni sedež v eni od držav članic Unije in so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s členom 11 te uredbe.

2.Ponudniki storitev množičnega financiranja ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.

3.Ponudniki storitev množičnega financiranja ne plačajo oziroma ne sprejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na platformi tretje osebe.

4.Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko ukrepajo po lastni presoji v imenu svojih strank, kar zadeva parametre naročil strank, pri čemer svojim strankam razkrijejo natančno metodo in parametre takega ukrepanja po lastni presoji in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke.

5.Kar zadeva uporabo pravnih oseb s posebnim namenom za opravljanje storitev množičnega financiranja, imajo ponudniki storitev množičnega financiranja samo, da na pravno osebo s posebnim namenom prenesejo samo eno sredstvo ter s tem omogočijo vlagateljem, da s pridobitvijo vrednostnih papirjev prevzamejo izpostavljenost do tega sredstva. Odločitev za prevzem izpostavljenosti do tega osnovnega sredstva je izključno v rokah vlagateljev.

Člen 5
Učinkovito in skrbno vodenje

Poslovodstvo ponudnikov storitev množičnega financiranja vzpostavi in nadzira izvajanje ustreznih politik in postopkov za učinkovito in skrbno vodenje, vključno z ločevanjem nalog, neprekinjenim poslovanjem in preprečevanjem navzkrižij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese njihovih strank.

Člen 6
Obravnava pritožb

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank.

2.Stranke lahko ponudniku storitev množičnega financiranja pritožbo podajo brezplačno.

3.Ponudniki storitev množičnega financiranja vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in sprejetih ukrepih.

4.Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 37, s katerimi določi pogoje, standardne oblike in postopke za obravnavo pritožb.

Člen 7
Navzkrižje interesov

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja nimajo nobene finančne udeležbe v kateri koli ponudbi za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje.

2.Ponudniki storitev množičnega financiranja kot svojih strank ne sprejmejo katerega koli svojega delničarja ali družbenika, ki ima v lasti več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, kot tudi ne katere koli osebe, ki je neposredno ali posredno povezana s temi delničarji ali družbeniki, poslovodji in zaposlenimi prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU.

3.Ponudniki storitev množičnega financiranja vzdržujejo in izvajajo učinkovita notranja pravila za preprečevanje navzkrižja interesov.

4.Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov med samimi ponudniki storitev množičnega financiranja, njihovimi delničarji ali družbeniki, njihovimi poslovodji in zaposlenimi oziroma katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU, in njihovimi strankami ali med eno stranko in drugo stranko.

5.Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo svojim strankam in potencialnim strankam razkriti splošno naravo in vire navzkrižij interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj, kadar menijo, da je to potrebno za učinkovitost ukrepov, sprejetih v skladu z notranjimi pravili iz odstavka 3.

6.Razkritje iz odstavka 5:

(a)se opravi na trajnem nosilcu podatkov in

(a)vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta posamezne stranke, da lahko vsaka stranka na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do navzkrižja interesov.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, v zvezi z:

(a)zahtevami za vzdrževanje ali izvajanje notranjih pravil iz odstavka 3;

(b)ukrepi iz odstavka 4;

(c)ureditev v zvezi z razkritjem iz odstavkov 5 in 6.

Člen 8
Zunanje izvajanje

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja pri vključitvi tretje osebe v izvedbo operativnih funkcij sprejmejo vse razumne ukrepe za preprečitev dodatnega operativnega tveganja.

2.Zunanje izvajanje operativnih funkcij ne ogroža bistveno kakovosti notranje kontrole ponudnikov storitev množičnega financiranja in zmožnosti ESMA za spremljanje, kako ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe.

3.Ponudniki storitev množičnega financiranja so še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

Člen 9
Zaščita sredstev strank, hramba finančnih sredstev in opravljanje plačilnih storitev

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke obvestijo:

(a)ali in pod kakšnimi pogoji opravljajo storitve zaščite sredstev, vključno s sklicevanjem na veljavno nacionalno zakonodajo;

(b)ali storitve zaščite sredstev opravljajo sami ali tretja oseba;

(c)ali plačilne storitve ter storitve hrambe in zaščite finančnih sredstev opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki jih opravlja v njegovem imenu.

2.Ponudniki storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne posedujejo finančnih sredstev strank in ne opravljajo plačilnih storitev, razen če so ta finančna sredstva namenjena opravljanju plačilnih storitev, povezanih s storitvami množičnega financiranja, in je ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, ponudnik plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366.

3.Finančna sredstva iz odstavka 2 se zaščitijo v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi je Direktiva (EU) 2015/2366 prenesena v nacionalno zakonodajo.

4.Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne sami ne prek tretjih oseb ne opravljajo plačilnih storitev ali storitev hrambe in zaščite finančnih sredstev v zvezi s storitvami množičnega financiranja, taki ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in vzdržujejo ureditev, ki zagotavlja, da lastniki projektov, ki sprejemajo financiranje ponudb za množično financiranje ali kakršno koli plačilo, to počnejo samo prek ponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366.

Poglavje II
Dovoljenja za ponudnike storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi

Člen 10
Dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja

1.Pravna oseba, ki namerava opravljati storitve množičnega financiranja, zaprosi ESMA za izdajo dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja.

2.Vloga iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:

(a)naslov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)    pravni status potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(c)statut potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(d)    program dejavnosti, v katerem se določijo vrste storitev množičnega financiranja, ki jih želi opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja;

(e)opis upravljavske ureditve in mehanizmov notranje kontrole potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s postopki za upravljanje tveganj in računovodskimi postopki;

(f)opis sistemov, virov in postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za kontrolo in varovanje sistemov za obdelavo podatkov;

(g)    opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja;

(h)identiteto oseb, odgovornih za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(i)dokazila, da imajo osebe iz točke (h) dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(j)    opis notranjih pravil potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, ki preprečujejo, da bi bili njegovi delničarji ali družbeniki, ki imajo v lasti 20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, njegovi poslovodje, zaposleni ali katera koli oseba, ki je posredno ali neposredno povezana z njimi prek obvladovanja, udeleženi v poslih množičnega financiranja, ki jih ponuja potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja;

(k)opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zunanje izvajanje;

(l)opis postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za obravnavo pritožb strank;

(m)kadar je primerno, opis plačilnih storitev, ki jih namerava potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja opravljati v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366.

3.Potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja za namene odstavka 2(i) predloži naslednja dokazila:

(a)potrdilo iz kazenske evidence, ki izkazuje, da oseba ni bila obsojena oziroma ji niso bile izrečene sankcije na podlagi veljavnih nacionalnih pravil na področju gospodarskega prava, insolvenčnega prava, zakonodaje na področju finančnih storitev, zakonodaje o preprečevanju pranja denarja; goljufij ali poklicne odgovornosti, in sicer za vse osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)dokazila, da imajo osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, skupaj ustrezno znanje, veščine in izkušnje za vodenje ponudnika storitev množičnega financiranja ter da se od teh oseb zahteva, da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

4.ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge iz odstavka 1 oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja predložiti manjkajoče informacije.

5.Če je vloga iz odstavka 1 popolna, ESMA o tem takoj uradno obvesti potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja.

6.ESMA v dveh mesecih od prejema popolne vloge oceni, ali potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje zahteve iz te uredbe in sprejme izčrpno obrazložen sklep o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. ESMA ima pravico zavrniti izdajo dovoljenja, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da poslovodstvo ponudnika storitev množičnega financiranja lahko ogroža njegovo učinkovito, varno in skrbno upravljanje in neprekinjeno delovanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitost trga.

7.ESMA potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja o svojem sklepu uradno obvesti v petih delovnih dneh po njegovem sprejetju.

8.Dovoljenje iz odstavka 1 učinkuje in velja na celotnem ozemlju Unije.

9.Države članice od ponudnikov storitev množičnega financiranja ne zahtevajo fizične prisotnosti na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri imajo ti ponudniki storitev množičnega financiranja sedež, da bi ti storitve množičnega financiranja lahko opravljali čezmejno.

10.Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 37, v katerih podrobneje določi zahteve in ureditev za vlogo iz odstavka 1.

Člen 11
Register ponudnikov storitev množičnega financiranja

1.ESMA vzpostavi register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja. Ta register je javno dostopen na njegovi spletni strani in se redno posodablja.

2.Register iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)ime in pravno obliko ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)trgovsko ime in spletni naslov platforme za množično financiranje, ki jo upravlja ponudnik storitev množičnega financiranja;

(c)informacije o storitvah, za opravljanje katerih ima ponudnik storitev množičnega financiranja dovoljenje;

(d)sankcije, naložene ponudniku storitev množičnega financiranja ali njegovim poslovodjem.

3.Vsak odvzem dovoljenja v skladu s členom 13 se objavi v registru za obdobje petih let.

Člen 12
Nadzor

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje storitve opravljajo pod nadzorom ESMA.

2.Ponudniki storitev množičnega financiranja vedno izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja.

3.ESMA oceni izpolnjevanje obveznosti ponudnikov storitev množičnega financiranja iz te uredbe.

4.Ponudniki storitev množičnega financiranja brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo ESMA o vsaki bistveni spremembi pogojev za izdajo dovoljenja in na zahtevo predložijo potrebne informacije za oceno njihove skladnosti s to uredbo.

Člen 13
Odvzem dovoljenja

1.ESMA ima pooblastilo, da ponudniku storitev množičnega financiranja odvzame dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov, če ponudnik storitev množičnega financiranja:

(a)v 18 mesecih po izdaji dovoljenja tega ne uporabi;

(b)se izrecno odpove dovoljenju;

(c)ne ponuja storitev množičnega financiranja šest zaporednih mesecev;

(d)dovoljenje pridobi na nedovoljen način, vključno z navajanjem lažnih podatkov v vlogi za pridobitev dovoljenja;

(e)ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(f)resno krši določbe te uredbe.

2.Pristojni nacionalni organi brez odlašanja obvestijo ESMA, če:

(a)ponudnik storitev množičnega financiranja ali ponudnik, ki kot tretja oseba deluje v imenu zadevnega ponudnika storitev množičnega financiranja, izgubi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu s členom 13 Direktive 2015/2366/EU;

(b)ponudnik storitev množičnega financiranja, njegovi poslovodje, zaposleni ali tretje osebe, ki delujejo v njegovem imenu, kršijo nacionalne določbe o izvajanju Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

Pododstavek 2(b) se uporablja tudi za pristojne nacionalne organe, imenovane v skladu z določbami Direktive (EU) 2015/849.

3.ESMA ponudniku storitev množičnega financiranja odvzame dovoljenje, če meni, da dejstva iz točk (a) in (b) odstavka 2 vplivajo na dober ugled poslovodstva ponudnika storitev množičnega financiranja ali kažejo na neuspeh upravljavske ureditve, mehanizmov notranje kontrole ali postopkov iz člena 5.

4.ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti nacionalni pristojni organ v državi članici, v kateri ima ponudnik storitev množičnega financiranja sedež, o sklepu o odvzemu dovoljenja ponudniku storitev množičnega financiranja.

Poglavje IV
Preglednost in začetni preizkus znanja, ki ga opravijo ponudniki storitev množičnega financiranja

Člen 14
Informacije za stranke

1.Vse informacije, vključno s tržnimi sporočili iz člena 19, ki jih ponudnik storitev množičnega financiranja posreduje strankam ali potencialnim strankam o sebi, o stroških in pristojbinah, povezanih s storitvami množičnega financiranja ali z njim povezanimi naložbami, o pogojih množičnega financiranja, vključno z merili za izbiro projektov množičnega financiranja, ter o naravi svojih storitev množičnega financiranja in z njimi povezanimi tveganji, morajo biti jasne, razumljive, popolne in točne.

2.Informacije iz odstavka 1 se zagotovijo potencialnim strankam pred sklenitvijo posla množičnega financiranja.

3.Informacije iz odstavka 1 so na voljo vsem strankam in potencialnim strankam na jasno opredeljenem delu spletnega mesta platforme za množično financiranje, in sicer na nediskriminatoren način.

Člen 15
Začetni preizkus znanja in simulacija zmožnosti kritja izgub

1.Preden ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem omogočijo neomejen dostop do svojih ponudb za množično financiranje, ocenijo, katere storitve množičnega financiranja so zanje primerne.

2.Za namene ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja zahtevajo informacije o osnovnem znanju potencialnega vlagatelja in njegovem razumevanju tveganj pri naložbah na splošno in pri vrstah naložb, ki so ponujene na platformi za množično financiranje, vključno z informacijami o:

(a)preteklih naložbah potencialnega vlagatelja v prenosljive vrednostne papirje ali posojilne pogodbe, tudi v podjetja v zgodnji fazi ali v fazi širitve;

(b)morebitnem relevantnem znanju ali strokovnih izkušnjah v zvezi z naložbami množičnega financiranja.

3.Ponudniki storitev množičnega financiranja potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 za posameznega vlagatelja sprejmejo vsaki dve leti.

4.Kadar potencialni vlagatelji ne predložijo informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 1, ali kadar ponudnik storitev množičnega financiranja na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1, meni, da potencialni vlagatelji nimajo zadostnega znanja, ponudniki storitev množičnega financiranja obvestijo navedene potencialne vlagatelje, da so storitve, ki se ponujajo na njihovih platformah, zanje lahko neprimerne in jih opozorijo na tveganja. Te informacije oziroma opozorila o tveganjih potencialnim vlagateljem ne preprečujejo vlaganja v projekte množičnega financiranja. 

5.Ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem in vlagateljem vedno omogočajo simulacijo njihove zmožnosti kritja izgub, ki se izračunana kot 10 % njihove neto vrednosti, pri čemer se upoštevajo naslednje informacije:

(a)redni dohodek in skupni dohodek, ne glede na to, ali se dohodki služijo stalno ali začasno;

(b)sredstva, vključno s finančnimi naložbami, osebno ali naložbeno premoženje, pokojninski skladi in vse gotovinske vloge;

(c)finančne obveznosti, vključno z rednimi, obstoječimi ali prihodnjimi.

Ne glede na rezultate simulacije se potencialnim vlagateljem in vlagateljem ne prepreči vlaganja v projekte množičnega financiranja.

6.Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 37, s katerimi določi potrebno ureditev za:

(a)izvedbo ocene iz odstavka 1;

(b)izvedbo simulacije iz odstavka 3;

(c)predložitev informacij iz odstavkov 2 in 4.

Člen 16
Dokument s ključnimi informacijami o naložbi

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem predložijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki jo lastnik projekta pripravi za vsako ponudbo za množično financiranje. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi se sestavi v vsaj enem od uradnih jezikov zadevne države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

2.Dokument s ključnimi informacijami o naložbi iz odstavka 1 vključuje vse naslednje:

(a)informacije iz Priloge;

(b)naslednjo izjavo, ki se nahaja neposredno pod naslovom dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi:

„Te ponudbe za množično financiranje niso niti preverili niti odobrili ESMA ali pristojni nacionalni organi.

Preden vam je bil odobren dostop do te naložbe, ni bila opravljena ocena ustreznosti vaše izobrazbe in znanja. Z odločitvijo za to naložbo v celoti prevzemate tveganje, ki je z njo povezano, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja.“;

(c)opozorilo o tveganjih, ki se glasi:

„Naložba v to ponudbo za množično financiranje je povezana s tveganji, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja. Vaša naložba ni zajeta v sistemih jamstva za vloge in odškodninskih shemah za vlagatelje, vzpostavljenih v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta* in Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta**.

Naložba vam morda ne bo prinesla nikakršnega donosa.

Ne gre za varčevalni produkt, tako da v projekte množičnega financiranja ne bi smeli vlagati več kot 10 % svojega neto premoženja.

Teh naložbenih instrumentov morda ne boste mogli prodati, ko boste to želeli storiti.

_______________

*    Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

**    Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).“

3.Dokument s ključnimi informacijami o naložbi je jasen, razumljiv, popoln in točen ter ne vsebuje nobenih sprotnih opomb razen sklicev na veljavno zakonodajo. Predstavi se na samostojnem, trajnem nosilcu podatkov, ki se jasno razlikuje od tržnih sporočil, in ga v natisnjeni obliki sestavlja največ šest strani formata A4.

4.Ponudnik storitev množičnega financiranja ves čas veljavnosti ponudbe za množično financiranje skrbi, da je dokument s ključnimi informacijami o naložbi vedno posodobljen.

5.Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in uporabljajo ustrezne postopke za preverjanje popolnosti in jasnosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

6.Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi odkrije vsebinsko opustitev, vsebinsko napako ali vsebinsko netočnost, lastnik projekta zadevne informacije dopolni ali spremeni. Kadar takšna dopolnitev ali sprememba ni mogoča, ponudnik storitev množičnega financiranja ne poda ponudbe za množično financiranje oziroma prekliče obstoječo ponudbo, dokler dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne izpolnjuje zahtev iz tega člena.

7.Vlagatelj lahko od ponudnika storitev množičnega financiranja zahteva, da poskrbi za prevod dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi v jezik, ki ga izbere vlagatelj. Prevod točno odraža vsebino izvirnega dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.

Če ponudnik storitev množičnega financiranja ne zagotovi zahtevanega prevoda dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ponudnik storitev množičnega financiranja vlagatelju jasno svetuje, naj se ne odloči za naložbo.

8.Pristojni nacionalni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.

9.Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 37, s katerimi določi:

(a)vsebino in zahteve glede predloge za predstavitev informacij iz odstavka 2 in Priloge;

(b)vrste tveganj, ki so bistvena pri ponudbi za množično financiranje in jih je zato treba razkriti v skladu z delom C Priloge;

(c)pristojbine in stroške iz točke (a) dela H Priloge, vključno s podrobno razčlenitvijo neposrednih in posrednih stroškov, ki jih nosi vlagatelj.

Člen 17
Oglasna deska

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svojim vlagateljem omogočajo neposredno medsebojno komunikacijo ter prodajo in nakup posojilnih pogodb ali prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so se sprva financirali prek množičnega financiranja na njihovih platformah, svoje stranke obvestijo, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se take dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah lotevajo po lastni presoji in na lastno odgovornost.

2.Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki predlagajo referenčno ceno za nakup in prodajo iz odstavka 1, svoje stranke obvestijo, da je predlagana referenčna cena nezavezujoča in jo tudi utemeljijo.

Člen 18
Dostop do evidenc

Ponudniki storitev množičnega financiranja:

(a)pet let hranijo vse evidence, povezane s svojimi storitvami in posli, na trajnem nosilcu podatkov;

(b)zagotovijo, da imajo njihove stranke vedno neposreden dostop do evidenc zanje opravljenih storitev;

(c)pet let hranijo vse sporazume med ponudniki storitev množičnega financiranja in njihovimi strankami.

Poglavje V
Tržna sporočila

Člen 19
Zahteve glede tržnih sporočil

1.Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da so vsa tržna sporočila vlagateljem jasno prepoznavna kot taka.

2.Nobeno tržno sporočilo ne vključuje trženja posameznih načrtovanih ali nedokončanih projektov ali ponudb za množično financiranje. V tržnih sporočilih je lahko le navedeno, kje in v katerih jezikih lahko stranke dobijo informacije o posameznih projektih ali ponudbah.

3.Ponudniki storitev množičnega financiranja za svoja tržna sporočila uporabijo enega ali več uradnih jezikov države članice, v kateri delujejo, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

4.Pristojni nacionalni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve tržnih sporočil.

Člen 20
Objava nacionalnih določb o zahtevah glede trženja

1.Pristojni nacionalni organi na svojih spletnih mestih objavijo in redno posodabljajo državne zakone, predpise in upravne določbe, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja.

2.Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh zakonih, predpisih in upravnih določbah ter njihovih povzetkih iz odstavka 1 ter spletnih povezavah na spletna mesta pristojnih organov, na katerih so te informacije objavljene. Pristojni organi ESMA predložijo povzetek navedenih relevantnih nacionalnih določb v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

3.Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh spremembah informacij, posredovanih v skladu z odstavkom 2, in brez odlašanja predložijo posodobljen povzetek relevantnih nacionalnih določb.

4.ESMA na svojem spletnem mestu objavi in posodablja povzetek relevantnih nacionalnih določb v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in povezave na spletna mesta pristojnih organov iz odstavka 1. ESMA ni odgovoren za informacije, predstavljene v povzetku.

5.Pristojni nacionalni organi so enotne kontaktne točke, odgovorne za zagotavljanje informacij o pravilih trženja v svojih državah članicah.

6.ESMA lahko izda smernice ali priporočila, naslovljene na pristojne nacionalne organe, s katerimi določi najboljše prakse v zvezi s tržnimi sporočili in preverjanjem tržnih sporočil ponudnikov storitev množičnega financiranja.

7.Pristojni organi redno, in sicer vsaj enkrat na leto, poročajo ESMA o izvršilnih ukrepih, ki so jih v letu predtem sprejeli na podlagi svojih nacionalnih zakonov, predpisov in upravnih določb, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja. Poročilo vsebuje zlasti naslednje:

(a)skupno število sprejetih izvršilnih ukrepov glede na vrsto kršitve, kadar je to ustrezno;

(b)kadar so ti na voljo, rezultate izvršilnih ukrepov, vključno z vrsto naloženih sankcij, in sicer glede na vrsto sankcij ali popravljalnih ukrepov, ki so jih izvedli ponudniki množičnega financiranja;

(c)kadar so ti na voljo, primere, kako so pristojni organi obravnavali nespoštovanje nacionalnih določb s strani ponudnikov storitev množičnega financiranja.

Poglavje VI
Pooblastila in pristojnosti ESMA

Oddelek I
Pristojnosti in postopki

Člen 21
Varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov

Pooblastila, prenesena na ESMA v skladu s členi 22 do 25, ali na katero koli uradno ali drugo osebo, ki jo pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 22
Zahtevek za informacije 

1.ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali sklepom zahteva predložitev vseh potrebnih informacij, ki ESMA omogočajo izpolnjevanje njegovih nalog v skladu s to uredbo, od naslednjih oseb:

(a)ponudnikov storitev množičnega financiranja ali osebe, ki ga obvladuje ali ki jo neposredno ali posredno obvladuje ponudnik storitev množičnega financiranja;

(b)lastnikov projektov, ki so v preteklosti dali ponudbo na platformi za množično financiranje oziroma jo tam trenutno ponujajo;

(c)tretjih oseb, imenovanih za opravljanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v skladu s členom 8;

(d)poslovodij oseb iz točk (a) do (c);

(e)revizorjev in svetovalcev oseb iz točk (a) do (c).

2.V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se navedejo:

(a)ta člen kot pravna podlaga za zahtevek;

(b)namen zahtevka;

(c)zahtevane informacije;

(d)rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)višina globe, ki se naloži v skladu s členom 28, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3.Če ESMA informacije iz odstavka 1 zahteva na podlagi sklepa:

(a)navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b)navede namen zahtevka;

(c)navede zahtevane informacije;

(d)določi rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)navede periodične denarne kazni, določene v členu 29, če so zahtevane informacije, ki se predložijo, nepopolne;

(f)navede globo, določeno v členu 28, če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)opozori na pravico do pritožbe na sklep pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se sklep predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, nemudoma pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svojega sklepa.

Člen 23
Splošne preiskave

1.ESMA lahko opravlja preiskave oseb iz člena 22(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

(a)proučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

(b)izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c)pozovejo in zaprosijo katero koli osebo iz člena 22(1) ali njene zastopnike ali osebje, da poda ustno ali pisno obrazložitev dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

(d)opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 29, ki se naložijo, če zahtevani evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se zastavijo osebam iz člena 22(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 28, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se zastavijo osebam iz člena 22(1), napačni ali zavajajoči.

3.Osebe iz člena 22(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 29, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se sklep predloži v presojo Sodišču.

4.ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo preiskava opravljena. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5.Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:

(a)ali je sklep iz odstavka 3, ki ga je sprejel ESMA, verodostojen;

(b)ali so vsi ukrepi, ki bodo sprejeti, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

7.Za namene točke (b) odstavka 6 lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne presoja o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost sklepa ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 24
Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.ESMA lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 22(1).

2.Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 23(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi zadevnega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4.Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 33, če zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled.

5.Osebe iz člena 23(1) privolijo v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni s sklepom ESMA. V sklepu so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 29, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se sklep predloži v presojo Sodišču.

6.Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih je pooblastil ESMA. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

7.ESMA lahko od pristojnih organov tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 23(1).

8.Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:

(a)ali je sklep iz odstavka 4, ki ga je sprejel ESMA, verodostojen;

(b)ali so vsi ukrepi, ki bodo sprejeti, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

11.Za namene odstavka 10(b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost sklepa ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 25
Izmenjava informacij

ESMA in pristojni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog v skladu s to uredbo.

Člen 26
Poklicna skrivnost

Obveznost varovanja poklicne skrivnosti iz člena 76 Direktive 2014/65/EU velja za ESMA in vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, ali pri kateri koli drugi osebi, na katero ESMA prenese naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih ESMA zaposli pogodbeno.

Člen 27
Nadzorni ukrepi ESMA

1.Če ESMA ugotovi, da je oseba iz člena 22(1)(a) storila eno od kršitev iz poglavij od I do V, lahko sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)sprejme sklep, s katerim od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

(b)sprejme sklep, s katerim naloži globe ali periodične denarne kazni v skladu s členoma 28 in 29;

(c)izda javna obvestila;

(d)izda opozorila.

2.ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a)trajanje in pogostost kršitve;

(b)ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c)ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d)stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e)finančna trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim dohodkom in neto sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f)učinek kršitve na interese vlagateljev;

(g)pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(h)raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i)prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(j)ukrepi, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3.ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe zadevnih držav članic in Komisijo. ESMA vse take sklepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma njihovega sprejetja.

4.Razkritje iz odstavka 3 vključuje naslednje:

(a)izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na sklep;

(b)kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;

(c)izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijanega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek II
UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 28
Globe

1.Kadar ESMA v skladu s členom 31(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zakrivila eno od kršitev s seznamov v poglavjih od I do V, sprejme sklep o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3.

2.Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

3.Najvišji znesek globe iz odstavka 1 znaša največ 5 % letnega prometa ponudnika storitev množičnega financiranja v koledarskem letu.

4.Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 27(2).

Člen 29
Periodične denarne kazni

1.ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

(a)osebo, da odpravi kršitev na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 23;

(b)osebo iz člena 22(1), da:

(i)predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 22;

(ii)privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene s sklepom v skladu s členom 23;

(iii)privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom v skladu s členom 24.

2.Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

4.Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o sklepu ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 30
Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob ter periodičnih denarnih kazni

1.ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 28 in 29, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Takšno razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 2016/679 16 .

2.Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 34 in 35, so upravne narave.

3.Kadar ESMA sklene, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svoj sklep.

4.Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 28 in 29, so izvršljive.

5.Izvršitev urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo na ozemlju države, kjer poteka.

6.Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 31
Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejanj, ki bi lahko pomenila eno ali več kršitev poglavij do I do V, ESMA v svojem okviru imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru ali postopku izdaje dovoljenja zadevnemu ponudniku storitev množičnega financiranja ter svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2.Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

3.Pri opravljanju svojih nalog lahko uveljavlja pristojnost za vložitev zahteve za informacije v skladu s členom 22 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 23 in členom 24.

4.Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5.Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost podati pripombe.

6.V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

7.Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8.Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko so preiskovane osebe v skladu s členom 32 podale izjavo, če so to zahtevale, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz poglavij od I do V in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 31.

9.Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

10.Komisija lahko do [vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 37, s katerimi se natančneje opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

11.Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o obstoju možnih dejstev, ki bi lahko pomenila kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 32
Pridobitev izjav zadevnih oseb

1.Pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu s členi 27, 28 in 29 ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da se izjavijo glede njegovih ugotovitev. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

2.Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasen sklep in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju sklepa.

3.Pravica preiskovanih oseb do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij ali notranjih pripravljalnih dokumentov ESMA.

Člen 33
Presoja Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje sklepov, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen oziroma naložil kakršno koli drugo sankcijo ali upravni ukrep v skladu s to uredbo. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 34
Pristojbine za izdajo dovoljenja in nadzor

1.ESMA ponudnikom storitev množičnega financiranja zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 3. Te pristojbine pokrivajo stroške ESMA v zvezi z izdajanjem dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzorom nad njimi ter povračilom stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri opravljanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 35.

2.Zgornja meja zneska pristojbine, ki se zaračuna posameznemu ponudniku storitev množičnega financiranja, je omejena z zneskom, sorazmernim obsegu dejavnosti ponudnika storitev množičnega financiranja.

3.Komisija v skladu s členom 37 do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt, s katerim natančneje opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila ter metodologijo za izračun najvišjega zneska na subjekt iz odstavka 2, ki ga lahko zaračuna ESMA.

Člen 35
Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.ESMA lahko posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge. Take posebne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtev po informacijah v skladu s členom 22 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členom 23 in členom 24.

2.ESMA se pred prenosom naloge posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:

(a)obsegu naloge, ki se bo prenesla,

(b)časovnem okviru za izvedbo te naloge in

(c)prenosu potrebnih informacij ESMA in s strani ESMA.

3.ESMA v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo na podlagi člena 34(3) sprejme Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda sklep iz odstavka 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

Člen 36
Varstvo podatkov

1.Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Poglavje VII
Delegirani akti

Člen 37
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Prenos pooblastil iz členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Poglavje VIII
Končne določbe

Člen 38
Poročilo

1.Komisija pred [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku uporabe te uredbe] po posvetovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe in mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.V poročilu se oceni naslednje:

(a)delovanje trga za ponudnike storitev množičnega financiranja v Uniji, vključno z razvojem trga in trendi, ob upoštevanju nadzornih izkušenj, ki jih pridobi ESMA, številom ponudnikov storitev množičnega financiranja z dovoljenjem ESMA in njihovih tržnih deležev, pri čemer se zlasti prouči, ali je treba prilagoditi opredelitev pojmov iz te uredbe in ali je obseg storitev, ki jih zajema ta uredba, še vedno ustrezen;

(b)vpliv te uredbe na pravilno delovanje notranjega trga storitev množičnega financiranja, vključno z vplivom na dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter za vlagatelje in druge kategorije oseb, na katere vplivajo te storitve;

(c)izvajanje tehnoloških inovacij v sektorju množičnega financiranja, vključno z uporabo novih inovativnih poslovnih modelov in tehnologij;

(d)ali je prag, določen v členu 2(2)(d), še vedno primeren za doseganje ciljev, določenih v tej uredbi;

(e)učinke nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, na svobodo opravljanja storitev, konkurenco in zaščito vlagateljev;

(f)uporaba upravnih sankcij in zlasti morebitna potreba po nadaljnji harmonizaciji upravnih sankcij, določenih za kršitev te uredbe;

(g)nujnost in sorazmernost naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849.

Člen 39
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

☒Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 17 . 

◻Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☒ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 18  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☒ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☒ organom iz členov 208 in 209,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Načrtovani načini kontrole

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve [organa]

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire [organa]

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Navedite predvideni datum zaposlitve in ustrezno prilagodite znesek (če pride do zaposlitve v juliju, se upošteva samo 50 % povprečnih stroškov) ter navedite dodatna pojasnila v prilogi.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v oddelek 3 Priloge V.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 27 .

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

PRILOGA k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga Uredbe o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja

Uporabljena metodologija in glavne temeljne predpostavke

Stroški v zvezi z izdajanjem dovoljenj za evropske ponudnike množičnega financiranja in nadzorom nad njimi, ki ju izvaja ESMA, so bili ocenjeni na podlagi treh kategorij stroškov: stroškov zaposlenih, upravnih odhodkov in odhodkov iz poslovanja 29 .

V skladu s predhodnimi trenutnimi ocenami Komisije bodo naloge v zvezi z dovoljenji in nadzorom evropskih ponudnikov množičnega financiranja zahtevale štiri nove zaposlene v letu 2019 in devet dodatnih zaposlenih v letu 2020. In sicer poleg zaposlenih, ki že delajo za ESMA in so zajeti v trenutnem proračunu za ESMA. Stroški bi se financirali iz proračuna EU, da nastajajočega sektorja ne bi obremenjevali z nesorazmernimi pristojbinami. Prispevki se bodo zbirali od evropskih ponudnikov množičnega financiranja, ki bodo pridobili dovoljenja na podlagi te ureditve, vendar se bo uporabljala omejitev navzgor, kot je podrobno navedeno v besedilu predloga.

Potreba po povečanem številu zaposlenih je posledica dodatnih nalog, ki se ESMA naložijo z Uredbo, in je povezana s koordinacijo nadzora nad evropskimi ponudniki množičnega financiranja:

·priprava in upravljanje postopkov izdaje dovoljenj;

·vzpostavitev in upravljanje centralnega registra;

·oblikovanje tehničnih standardov, ki jih določa Uredba;

·pregled dokumentov s ključnimi informacijami o naložbi;

·priprava usklajevanja in stalnega nadzora evropskih ponudnikov množičnega financiranja;

·letno spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti in poročanje o njih.

Navedene nove naloge so določene v predlogu uredbe in dodatno opredeljene v obrazložitvenem memorandumu. Vključujejo, a niso omejene na izdajo dovoljenj evropskim ponudnikom množičnega financiranja in njihovo registracijo, nadzor registriranih evropskih ponudnikov množičnega financiranja, kar zahteva redne stike s poslovodstvom/osebjem nadzorovanih subjektov, odgovarjanje na vprašanja, pritožbe ali zahteve pristojnih nacionalnih organov ali potrošnikov, spremljanja skladnosti z zahtevami Uredbe o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja s strani evropskih ponudnikov storitev množičnega financiranja, zahtevanje informacij od evropskih ponudnikov storitev množičnega financiranja ali oseb, vključenih v vodenje subjektov, izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, pregledovanje evidenc in pridobitev izjav oseb glede domnevnih kršitev Uredbe, proučevanje dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi v skladu z zahtevami, določenimi v Uredbi, ter prevajanje potrebnih dokumentov. ESMA bi lahko tudi odvzemal dovoljenja evropskim ponudnikom množičnega financiranja in sprejemal druge nadzorne ukrepe, naštete v Uredbi o evropskih ponudnikih množičnega financiranja.

V nadaljevanju so opisane splošne predpostavke za izračun dodatnih sredstev, navedeni pa so tudi stroški novega števila zaposlenih in stroški dodatne infrastrukture IT.

Splošne predpostavke pri izračunu dodatnih sredstev

Pri izračunu dodatnih sredstev so bile uporabljene naslednje predpostavke.

Predpostavlja se, da bo Uredba začela veljati v začetku leta 2019 in se bo vmesno leto uporabilo za priprave ESMA na sestavljanje osnutka regulativnih tehničnih standardov in tehničnih nasvetov ter oblikovanje osnutkov procesov in postopkov. Glede na število platform za množično financiranje, ki so trenutno prisotne na trgu, njihovo velikost, dejavnosti, splošne razmere na trgu in število platform, ki se že skušajo širiti prek meja, se ocenjuje, da bo ESMA v letu 2020 nadzoroval približno 25 subjektov.

Predpostavlja se, da bodo dodatna delovna mesta zapolnili bodisi stalno zaposleni bodisi pogodbeni uslužbenci. Povprečen skupni strošek 30 za stalno osebje je ocenjen na 173 000 EUR za stalno osebje in 86 000 EUR za pogodbene uslužbence. Če so vključeni stroški pokojnin in zaposlovanja, upravni odhodki in odhodki iz poslovanja pa spadajo v ločeno kategorijo, spodnja preglednica povzema skupne letne povprečne stroške po kategorijah osebja.

Preglednica 1 Stroški za osebje

(*) Vključuje: stroške zaposlitve, plače in nadomestila, pokojninske prispevke, druge stroške (za usposabljanje, zdravstvene, šolske, upravljanje kadrov). Upravni (npr. stroški službenih potovanj) in odhodki iz poslovanja (npr. za podatkovne zbirke, sestanke, pravni stroški), povezanimi z osebjem, niso vključeni.

Izračun dodatnega števila osebja

Preglednica 2 prikazuje predvidene kadrovske vire, ki jih bo ESMA potreboval za opravljanje nalog iz Uredbe.

Preglednica 2 Skupni EPDČ na leto

Prihodnje potrebe po letu 2020 bodo izračunane in dodeljene v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

Drugi odhodki

Drugi odhodki, kot so vzpostavitev registra, zbirk podatkov in ostalo, so vključeni v odhodke iz poslovanja v preglednici 3. Stroški za informacijsko tehnologijo so tako za leto 2019 kot za leto 2020 ocenjeni na 250 000 EUR, zatem pa se bodo spustili na 50. V vrstici za odhodke iz poslovanja so vključeni tudi stroški prevajanja, ki znašajo 350 000 EUR letno.

Skupni znesek odhodkov 2019–2020

Ob upoštevanju zgornjih predpostavk so v spodnji preglednici predstavljeni ocenjeni skupni zneski za vzpostavitev ter za naloge nadzora in izdaje dovoljenj, ki jih bo opravljal ESMA, za obdobje 2019–2020.

Preglednica 3 Skupni odhodki za ESMA v zvezi z evropskimi ponudniki storitev množičnega financiranja, v letih 2019 in 2020, v EUR

(1)    V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov je navedeno tudi, „da bi se moralo z unijo kapitalskih trgov vzpostaviti ustrezno regulativno okolje, s katerim se bi izboljšal čezmejni dostop do informacij o podjetjih, ki iščejo posojilo, strukturah navideznega lastniškega kapitala in lastniškega kapitala, da bi spodbudili rast nebančnih modelov financiranja, vključno z množičnim financiranjem in medsebojnimi posojili (‚peer-to-peer lending‘)“. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov (2015/2634(RSP)), odstavek 47. Na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2015-0268+0+DOC+XML+V0//SL.    

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru In Odboru regij – Sprostitev potenciala množičnega financiranja v Evropski uniji, COM(2014) 172 final z dne 27. marca 2014.

(3)    SWD(2016) 154 final, na voljo na: https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/10102/2016/EN/10102-2016-154-EN-F1-1.PDF.

(4)    UL L 168, 30.6.2017, str. 12.

(5)    UL C, , str..

(6)    UL C, , str..

(7)    Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

(8)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(9)    Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(10)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(11)    Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(12)    COM(2017) 340 final, Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi.

(13)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(14)    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(15)    UL L 297, 7.11.2013, str. 107.

(16)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(17)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(18)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(19)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(20)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(21)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(22)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(23)    Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji…“.

(24)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(25)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(26)    Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

(27)    Glej člena 11 in 17 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(28)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

(29)    Odhodki iz poslovanja vključujejo tudi stroške za prevajanje in informacijsko tehnologijo.

(30)    Razen stroškov pokojnin in zaposlovanja, vendar vključno z odhodki iz poslovanja (npr. stroški službenih potovanj) in upravnimi odhodki (npr. za podatkovne zbirke, sestanke, pravni stroški), povezanimi z osebjem.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,8.3.2018

COM(2018) 113 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja

{SWD(2018) 56 final}
{SWD(2018) 57 final}

PRILOGA

Informacije, ki jih je treba navesti v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi

Del A: Informacije o lastniku(-ih) projekta in o projektu množičnega financiranja

(a)Identiteta, pravni status, lastništvo, vodstvo in kontaktni podatki;

(b)osnovne dejavnosti; ponujeni proizvodi ali storitve;

(c)spletna povezava na najnovejši računovodski izkaz lastnika projekta, če je na voljo;

(d)opis projekta množičnega financiranja, vključno z njegovim namenom in glavnimi značilnostmi.

Del B: Glavne značilnosti postopka množičnega financiranja in pogoji za zbiranje kapitala oziroma izposojo finančnih sredstev, kakor je ustrezno

(a)Minimalni ciljni kapital, ki naj bi se zbral, oziroma minimalna ciljna finančna sredstva, ki naj bi se izposodila v okviru posamezne ponudbe za množično financiranje, in število ponudb, ki jih je za projekt množičnega financiranja zaključil lastnik projekta ali ponudnik storitev množičnega financiranja;

(b)rok za izpolnitev cilja zbiranja kapitala oziroma izposoje finančnih sredstev;

(c)informacije o posledicah, če se ciljni kapital ne zbere oziroma ciljna finančna sredstva ne izposodijo do izteka roka;

(d)najvišji znesek ponudbe, kadar se razlikuje od ciljnega kapitala iz točke (a);

(e)znesek lastnih sredstev, ki jih projektu množičnega financiranja nameni lastnik projekta,

(f)sprememba sestave izdajateljevega kapitala ali posojil, povezanih s ponudbo za množično financiranje.

Del C: Dejavniki tveganja

Predstavitev glavnih tveganj, povezanih s financiranjem projekta množičnega financiranja, sektorjem, projektom, lastnikom projekta in naložbenim instrumentom, vključno z geografskimi tveganji, kadar je to ustrezno.

Del D: Informacije, ki se nanašajo na ponudbo vrednostnih papirjev

(a)Skupni znesek in vrsta naložbenih instrumentov, ki se ponudijo;

(b)vpisna cena.

(c)ali se presežni vpisi sprejmejo in kako se razporedijo;

(d)pogoji za vpis in plačilo;

(e)hramba in dostava naložbenih instrumentov vlagateljem;

(f)če je naložba zavarovana z jamstvom ali s premoženjem:

(i)ali je izdajatelj jamstva ali ponudnik zavarovanja s premoženjem pravna oseba,

(ii)identiteta, pravni status, in kontaktni podatki zadevnega izdajatelja jamstva oziroma ponudnika zavarovanja s premoženjem;

(iii)informacije o naravi in pogojih jamstva oziroma zavarovanja s premoženjem;

(g)kadar je primerno, trdno zaveza za ponovni odkup vrednostnih papirjev in rok za tak odkup;

(h)za nelastniške instrumente: nominalna obrestna mera, datum, na katerega se začnejo izplačevati obresti, datumi zapadlosti obresti v plačilo, datum dospelosti in veljavni donos.

Del E: Informacije izdajatelja, če izdajatelj ni lastnik projekta in je zato pravna oseba za posebne namene

(a)ali med lastnikom projekta in vlagateljem posreduje pravna oseba za posebne namene;

(b)kontaktni podatki izdajatelja.

Del F: Pravice vlagateljev

(a)Ključne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev;

(b)omejitve, ki veljajo za vrednostne papirje;

(c)opis kakršnih koli omejitev glede prenosa vrednostnih papirjev;

(d)možnosti za izstop;

(e)za lastniške vrednostne papirje: porazdelitev kapitalskih in glasovalnih pravic pred povečanjem kapitala in po njem zaradi ponudbe (ob predpostavki, da bodo vpisani vsi vrednostni papirji).

Del G: Razkritja v zvezi s posojilno pogodbo

Če ponudba za množično financiranje vključuje posojilno posredništvo, dokument s ključnimi informacijami o naložbi namesto informacij, navedenih v delih D, E in F, vsebuje naslednje informacije:

(a)narava in trajanje posojilne pogodbe;

(b)veljavne obrestne mere oziroma, kadar je primerno, drugo nadomestilo za vlagatelja;

(c)ukrepi za zmanjševanje tveganj, na primer, ali je posojilo zavarovano;

(d)časovni načrt odplačila glavnice in obresti.

Del H: Provizije, informacije in pravna sredstva

(a)Provizije, ki se zaračunajo vlagatelju v zvezi z naložbo, in njegovi stroški v zvezi z naložbo;

(b)kje in kako je mogoče brezplačno pridobiti dodatne informacije o projektu množičnega financiranja, lastniku projekta in izdajatelju;

(c)kako in komu se lahko vlagatelj pritoži glede naložbe, ravnanja lastnika projekta ali ponudnika storitev množičnega financiranja.