52018IE4753

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018IE4753 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018IE4753

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vprašanja enakosti spolov(mnenje na lastno pobudo)

EESC 2018/04753

UL C 240, 16.7.2019, pp. 3–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

16.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 240/3

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vprašanja enakosti spolov

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 240/02)

Poročevalka: Indrė VAREIKYTĖ

Sklep plenarne skupščine	20.9.2018
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	Datum sprejetja mnenja strokovne skupine 24.4.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15.5.2019
Plenarno zasedanje št.	543
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	200/4/7

1. Sklepi in priporočila

1.1

Odbor meni, da je enakost spolov družbeno vprašanje in da je lahko gospodarsko in socialno močna le družba, ki temelji na enakosti spolov. Zato je z gospodarskega in socialnega vidika nujno, da se ženske in moški obravnavajo enako in imajo enake možnosti.

1.2

Enakost spolov je pomemben cilj EU, vendar EESO obžaluje, da bo ob zdajšnji stopnji napredka trajalo več kot 100 let, preden bo resnično dosežena, še zlasti, če bosta napredek še naprej ovirala nazadovanje na najpomembnejših področjih razvoja in splošna upočasnitev gospodarske rasti.

1.3

Odbor meni, da si morajo EU in njene države članice na vso moč prizadevati za uresničitev cilja trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov do leta 2030. Zato poziva k celoviti in ambiciozni petletni strategiji EU za enakost spolov (1), ki bo zajemala naslednji mandat Komisije in Evropskega parlamenta, ter k odločni zavezanosti institucij EU, vlad, civilne družbe in zasebnega sektorja k enakosti spolov, pri čemer je treba vse vidike enakosti obravnavati celostno, učinkovito, sočasno in z ukrepi z enakim učinkom.

1.4

EESO se zavzema za to, da enakost spolov ostane samostojen cilj v prihodnjih finančnih okvirih, pri čemer se je treba jasno zavezati temu cilju in integraciji načela enakosti spolov ter v vse programe in področja politike vključiti kazalnike enakosti spolov, oceno učinka na enakost spolov in upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna. Razsežnost spola bi bilo treba vključiti tudi v priporočila za posamezne države.

1.5

Odbor poziva Evropsko komisijo, naj pripravi sveženj o skrbstvenih storitvah, da se okrepi izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, in pregleda barcelonske cilje glede otroškega varstva.

1.6

EESO obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in spodbuja države članice, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj o tem znova razmislijo. Poleg tega poziva Komisijo, naj v opredelitev nezakonitega sovražnega govora doda spletno nadlegovanje in trpinčenje žensk. Na ravni EU bi bilo treba določiti kazalnike za zbiranje primerljivih podatkov o nasilju nad ženskami, saj bi to pripomoglo k oblikovanju učinkovitih ukrepov politike.

1.7

Odbor ugotavlja, da razprava o direktivi o zastopanosti žensk v upravnih odborih ostaja na dnevnem redu romunskega predsedstva Sveta EU z namenom, da bi povečali udeležbo žensk v organih odločanja. Poziva Svet, naj nadaljuje svoja prizadevanja in razpravo o direktivi o zastopanosti žensk v upravnih odborih. Odbor poziva tudi industrijo, naj prevzame vodilno vlogo in poveča udeležbo žensk na najvišjih položajih odločanja.

1.8

EESO poziva k sprejetju učinkovitih ukrepov, da se ženskam in moškim zagotovijo enake priložnosti na trgu dela, zlasti ukrepov za odpravo plačne vrzeli med spoloma, ter da se odpravita horizontalno in vertikalno razlikovanje po spolu, do katerega prihaja pri nekaterih poklicih.

1.9

Poleg tega predlaga, da se na ravni EU ustanovi sklad za pravno pomoč v nujnih primerih in tako zagotovi podpora organizacijam civilne družbe, ki na sodiščih izpodbijajo nacionalne ali lokalne predpise, ki posegajo v pravice žensk.

1.10

Odbor se zaveda vloge medijev, oglaševanja in javnih vzornikov oz. vzornic pri spodbujanju enakosti spolov ter poziva k sprejetju ukrepov za zagotavljanje, da bo imelo oglaševanje pozitiven in ne negativen vpliv v smislu prikazovanja in spodbujanja enakosti spolov v družbi.

1.11

EESO poziva javne institucije in organizacije civilne družbe v EU, naj se zavzemajo za enakost spolov s svojimi politikami in zunanjimi ukrepi ter uvedejo zgledne interne ukrepe, kot sta krepitev deleža žensk na položajih odločanja in integracija načela enakosti spolov v vse politike in procese.

1.12

EESO se sklicuje na člen 300(5) PDEU in poziva Svet, naj pregleda svoje smernice za imenovanje članov EESO. Priporoča, da države članice pri predlaganih članih upoštevajo enako zastopanost spolov. Odbor si bo prizadeval za enakost spolov v svojih dejavnostih, integracijo načela enakosti spolov v svoj delovni proces in za vzpostavitev skupine za spremljanje, da se pripravijo ustrezne smernice.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Enakost spolov je ena od temeljnih vrednot in eden od ciljev Evropske unije, zapisanih v evropskih pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, in nedavno znova poudarjena v evropskem stebru socialnih pravic. EU poleg svojega zakonodajnega in političnega okvira za doseganje enakosti spolov podpira izvajanje Pekinških izhodišč za ukrepanje, pa tudi izvajanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter sklepnih dokumentov konferenc o njunem pregledu.

2.2

V Evropi obstajajo številne pozitivne pobude, ki obravnavajo različne vidike neenakosti med spoloma, vendar so gonila resnične enakosti, zlasti v državah članicah in regijah, zapletena in večplastna. Kljub splošnemu že doseženemu napredku EESO obžaluje, da bo ob zdajšnji stopnji napredka trajalo več kot 100 let, da bi v EU dosegli enakost spolov. EESO je pozval k oblikovanju krovne strategije za trajnost pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030. V zvezi s tem meni, da si morajo EU in njene države članice na vso moč prizadevati za uresničitev cilja trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov do leta 2030.

2.3

EESO prav tako skrbi, da bi napredek na področju enakosti spolov v prihodnosti lahko oviralo nazadovanje v nekaterih državah članicah na področju krepitve ekonomskega položaja žensk (zaposlovanje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, socialne pravice, skrbstveno delo), izobraževanja, spolnega in reproduktivnega zdravja in z njim povezanih pravic, nasilja nad ženskami, nevladnih organizacij za ženska vprašanja ter na ključnih področjih institucionalnega in političnega okvira v EU in državah članicah.

2.4

Poleg tega naj bi se gospodarska rast številnih evropskih držav upočasnila, zato obstaja tveganje, da bi se enakost spolov na dnevnem redu držav članic in podjetij uvrstila nižje. Učinke makroekonomskih politik na enakost spolov je treba v celoti oceniti in upoštevati pri oblikovanju fiskalnih politik ter politik na področju socialne zaščite ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, da bi se izognili nadaljnjemu zaostrovanju obstoječih neenakosti med spoloma.

2.5

Odbor meni, da so za spodbujanje in zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU na področju enakosti spolov potrebne nova petletna strategija EU za enakost spolov, ki bo zajemala naslednji mandat Komisije in Evropskega parlamenta, ter obnovljene zaveze vlad, civilne družbe, zasebnega sektorja in evropskih institucij glede enakosti spolov. To je potrebno ne le za oblikovanje pravične in enakopravne družbe, temveč ker je to tudi najboljši skupni odziv v boju proti diskriminatornim in do žensk sovražnim populističnim gibanjem, s katerimi se trenutno soočajo demokratične družbe.

2.6

Javno mnenje se sklada s tem stališčem EESO, saj večina Evropejcev meni, da je enakost spolov bistvena za pravično in demokratično družbo (91 %), gospodarstvo (87 %) in zanje osebno (84 %). Poleg tega se je delež državljanov EU, ki si želijo, da bi bila EU dejavnejša na tem področju, samo v dveh letih (2016–2018) povečal za 10 % (s 55 % na 65 %).

2.7

Glede na te podatke Odbor obžaluje, da so za ukrepe na področju enakosti spolov v obdobju 2014–2020 v proračunu EU predvidena sredstva v višini le 6,17 milijarde EUR oziroma le približno 0,6 % skupnih sredstev. EESO se zavzema za to, da enakost spolov ostane samostojen cilj v prihodnjih finančnih okvirih, ki morajo poleg tega izkazovati jasno zavezanost temu cilju in integraciji načela enakosti spolov ter vsebovati kazalnike enakosti spolov, oceno učinka na enakost spolov in upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Integracijo načela enakosti spolov in zagotovitev namenskih sredstev za ukrepe na področju enakosti spolov bi morali upoštevati ne le pri programih za spodbujanje zaposlovanja in socialne vključenosti ali za krepitev temeljnih človekovih pravic (npr. pri ESS, REC, Skladu za azil in migracije ter Programu EU za zaposlovanje in socialne inovacije), temveč tudi na področjih, ki niso neposredno povezana z enakostjo spolov, vendar bi lahko imela pomembne učinke nanjo, kot so IKT, promet, razvoj mest in podeželja, gospodarstvo, naložbena podpora, trajnostni razvoj in okoljska politika. Razsežnost enakosti spolov, ocenjena na podlagi indeksa enakosti spolov, bi morala postati sestavni del evropskega semestra, tudi poročil in priporočil za posamezne države.

2.8

Spričo nedavnega porasta števila primerov, ki so javnosti postali znani v okviru kampanje #MeToo, Odbor izraža priznanje Evropskemu varuhu človekovih pravic, ker je priporočil strožji kodeks ravnanja v vseh institucijah EU, in meni, da bi ga morale hitro prilagoditi in sprejeti tudi javne ustanove v državah članicah.

2.9

Poleg tega EESO poziva javne ustanove in organizacije civilne družbe po vsej EU, naj se za enakost spolov ne zavzemajo le v okviru svojih politik in zunanjih ukrepov, temveč naj uvedejo tudi zgledne notranje ukrepe, kot sta spodbujanje večje udeležbe žensk pri odločanju ter integracija načela enakosti spolov v vse politike in procese. Ti ukrepi se trenutno izvajajo le v manjši meri, vendar bi lahko bili močan pozitiven zgled za druge javne ustanove in podjetja ter za okrepitev dialoga o izvajanju ukrepov za enakost spolov na vseh ravneh evropske družbe.

3. Gospodarstvo

3.1

Pri enakem dostopu do ekonomskih virov ne gre le za ekonomsko neodvisnost žensk, temveč tudi za pomemben pogoj za uresničevanje ciljev EU v zvezi s trajnostno gospodarsko rastjo, kakovostnimi delovnimi mesti, socialno kohezijo, blaginjo in konkurenčnostjo. Spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela je bistvenega pomena za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter BDP na splošno, da lahko EU v celoti izkoristi razpoložljiva znanja in sposobnosti.

3.2

Ženske v Evropi se na trgu dela še vedno soočajo s trdovratnimi neenakostmi, razlikovanjem in plačno vrzeljo med spoloma, ki bo po ocenah BDP EU „stala“okoli 240 milijard EUR do leta 2030 in ima takojšen učinek na neto dohodke žensk ter dolgotrajne učinke na njihovo socialno varnost in pokojninske pravice. EESO zato pozdravlja posvetovanje, ki ga je pripravila Komisija, da bi ocenila določbe iz Direktive 2006/54/ES o izvajanju načela enakega plačila, zapisanega v Pogodbi, in zagotovila boljše izvajanje načela enakega plačila za delo enake vrednosti.

3.3

Resda se nekateri po lastni želji odločajo za skrajšan delovni čas, vendar je s krajšim delovnim časom neprostovoljno zaposlena več kot četrtina evropskega prebivalstva. Ženske so v nesorazmerno večji meri zaposlene s krajšim delovnim časom, na njihovo odločitev za to obliko dela pa pogosto vplivajo skrbstvene obveznosti. Delež neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom se je v zadnjih letih le malenkost zmanjšal (0,1 %). Eden od razlogov za neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom je pomanjkanje ustrezne skrbstvene infrastrukture in prožnih ureditev dela, ki bi omogočile lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Ženske so v splošnem tudi pogosteje izpostavljene tveganju revščine in njihove karierne možnosti so bolj omejene. Poleg tega v EU skoraj dvakrat manj žensk kot moških ustanovi lastno podjetje.

3.4

EESO zato poziva k učinkovitemu ukrepanju, da se ženskam in moškim zagotovi enaka udeležba na trgu dela ter odpravita horizontalno in vertikalno razlikovanje po spolu, do katerega prihaja pri nekaterih poklicih. Glavna prednostna naloga bi morala biti ustvarjanje več priložnosti za ženske pri dostopu do kakovostne zaposlitve za polni delovni čas s prožno ureditvijo dela.

3.5

Odbor meni, da je zlasti zaradi vse večjega pritiska gospodarskih razmer na delovno silo nujno treba spodbujati družini in enakosti spolov prijazne politike zaposlovanja ter izvajati transformativne in ciljno usmerjene ukrepe, s katerimi se lahko ponovno uravnoteži neenaka porazdelitev skrbstvenega in gospodinjskega dela med ženskami in moškimi (2). Spremljanje prenosa direktive EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja bo bistveno, da se zagotovi izvajanje reform v smeri primernega plačanega dopusta in prožnih ureditev dela ter da se oceni učinek novih ukrepov na to, v kolikšni meri očetje izkoristijo starševski in očetovski dopust.

3.6

Ustrezni ukrepi, kot so ponudba dostopnih in cenovno ugodnih storitev otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe, ter ukrepi za spodbujanje očetov, da koristijo starševski in očetovski dopust, so bistveni za to, da lahko starši in oskrbovalci vstopijo na trg dela, na njem ostanejo ali se nanj vrnejo. EESO poziva Evropsko komisijo, naj pripravi sveženj o skrbstvenih storitvah, da se okrepi izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in dopolni direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer naj ta vsebuje kombinacijo politik, financiranja in ciljnih priporočil, ter pregleda barcelonske cilje glede otroškega varstva.

3.7

Kolektivna pogajanja imajo lahko pomembno vlogo pri odpravljanju razlik med spoloma na trgu dela. Socialne partnerje, države članice in institucije EU bi pri ukrepanju moralo usmerjati priporočilo globalne komisije MOD za prihodnost dela v zvezi s transformativno agendo za enakost spolov.

4. Izobraževanje in usposabljanje

4.1

Kljub številnim spodbudnim spremembam v doseženi izobrazbi žensk in moških se v vseh državah članicah ohranjajo stereotipni vzorci razlikovanja. Moški so še vedno zelo slabo zastopani v sektorjih, povezanih s tradicionalno ženskimi vlogami, kot so zdravje in socialno varstvo, humanistika in umetnost ali usposabljanje za učiteljski poklic in pedagogika, medtem ko so v vseh državah članicah bolj zastopani na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika ter IKT. To ustvarja dodatne izzive za ženske, saj se znanja na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika ter IKT in umetna inteligenca, že danes visoko cenijo, v prihodnje pa bodo postala nepogrešljiva (3).

4.2

Ženske z nizko usposobljenostjo in nizkimi kvalifikacijami potrebujejo dodatno podporo pri izboljšanju svojega položaja na trgu dela, saj razliko med spoloma pri zaposlovanju najbolj občutijo nekvalificirani ali nizko kvalificirani delavci in tisti, ki se soočajo s presečno diskriminacijo. Z ukrepi politike, izrecno usmerjenimi na ranljive skupine žensk, zlasti na ženske z različnimi oblikami invalidnosti (4) in večkratno prikrajšanostjo, bi lažje povečali raven njihove usposobljenosti.

4.3

Delež žensk v visokošolskem izobraževanju se še naprej povečuje in na številnih področjih na terciarni ravni izobraževanja njihovo število presega število moških. Vendar se ločevanje po spolu v izobraževanju na terciarni ravni in v poklicnem izobraževanju ne zmanjšuje, s čimer se omejuje možnost izbire poklica v netradicionalnih sektorjih in dostop do enakih kariernih možnosti.

4.4

Zato je treba nujno: še naprej odpravljati spolne stereotipe ter razlikovanje v izobraževanju in usposabljanju s podporo učnim načrtom, v katerih se upošteva vidik spola, ter s podporo poklicnemu svetovanju in medijskim kampanjam, namenjenim spodbujanju fantov in deklet ter žensk in moških, naj si izberejo poklic v skladu s svojimi spretnostmi in sposobnostmi; spodbujati karierne priložnosti in razvoj za ženske in moške, ki se odločijo za netradicionalne sektorje; ustvarjati priložnosti za ženske, da bodo lahko svoje dosežke v visokošolskem izobraževanju unovčile v enaki meri kot moški; odpraviti t. i. stekleni strop za ženske v znanosti (5) in povečati možnosti podpore za podjetnice (6), zlasti v netradicionalnih sektorjih. Priporoča se tudi, da se med javnimi uslužbenci in strokovnjaki okrepita splošna ozaveščenost o vprašanjih enakosti spolov ter znanje na tem področju.

5. Ženske in revščina

5.1

Ženske so bolj izpostavljene tveganju revščine, deloma zato, ker imajo nižjo urno postavko, so nesorazmerno močno zastopane med prejemniki minimalne plače in v sektorjih z nižjimi prejemki ter pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, z neprožno ureditvijo dela ali so zaradi skrbstvenih obveznosti pogosteje odsotne z dela. Feminizacija revščine je posledica številnih dejavnikov, med drugim podcenjenosti dela žensk in razlike v plačah med spoloma. Razlike v stopnji zaposlenosti po spolu se precej povečajo, ko imajo ljudje otroke, kar kaže na to, kako težko ženske obveznosti vzgoje ter nege in varstva otrok uskladijo s svojim delom, pa tudi na diskriminatoren in nepošten odnos do nosečnic in žensk, ki se vračajo z materinskega dopusta.

5.2

Bistveno je priznati, da ženske niso homogena kategorija in da so potrebni specifični ukrepi za ženske, ki se soočajo z diskriminacijo ali so prikrajšane iz razlogov, ki presegajo spol, tj. invalidke, rasno diskriminirane ženske, osebe LGBTIQ+, ženske na podeželju, priseljenke, begunke ali prosilke za azil ter mlade in starejše ženske.

5.3

Odbor zato priporoča okrepitev ukrepov, ki podpirajo enakost spolov v gospodarski dejavnosti, kot so:

—	integracija načela enakosti spolov v pobude na področju gospodarskega razvoja,

—	spodbujanje enakosti pri zaposlovanju, da se doseže enaka raven ekonomske neodvisnosti in finančne varnosti,

—	podpora pobudam za osveščanje o pomenu ekonomske neodvisnosti žensk za zmanjševanje revščine,

—	blažitev posledic, ki jih imajo prekinitev poklicne poti in različni vzorci dela za tveganje, da bi ženske na kateri koli točki v življenju prizadela revščina,

—	razvoj ukrepov, usmerjenih na posebej ranljive skupine žensk, ki jim najbolj grozi revščina,

—	nadaljnja reforma nacionalnih pokojninskih sistemov z upoštevanjem razsežnosti spola pri izračunu pokojninskih pravic (npr. z vključitvijo materinskega/očetovskega in drugega dopusta za nego v ta izračun),

—	odprava revščine otrok z vključitvijo vidika spola in celostnim pristopom, pri katerem se razvijajo sinergije med socialno vključenostjo, enakostjo spolov in drugimi področji politike ter z drugimi političnimi in finančnimi instrumenti,

—	pregled, sprejetje in nadaljnje izvajanje makroekonomskih politik in razvojnih strategij, ki upoštevajo potrebe in prizadevanja žensk, ki jih prizadene revščina.

6. Človekove pravice

6.1

Enakost spolov je temeljno načelo, ki je sestavni del človekovih pravic in osnovni pogoj za to, da se človekove pravice uporabljajo za vse in da jih lahko uživajo vsi.

6.2

EESO obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in spodbuja države članice, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj brez odlašanja nadoknadijo zamujeno. Na ravni EU bi bilo treba določiti kazalnike za zbiranje primerljivih podatkov o nasilju nad ženskami, saj bi to pripomoglo k oblikovanju učinkovitih ukrepov politike. Tako bi izkušnje, pridobljene v nekaterih državah članicah EU, lahko pripomogle k oblikovanju primernega pristopa. EESO poleg tega poziva Komisijo, naj posodobi priporočilo o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin in kodeks ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu, o katerem se je Evropska komisija dogovorila z vodilnimi podjetji na področju IT, in sicer tako, da se v opredelitev nezakonitega sovražnega govora dodata spletno nadlegovanje in trpinčenje žensk.

6.3

Odbor močno obžaluje sedanje nazadovanje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja žensk ter z njim povezanih pravic v Evropi, saj bo imelo daljnosežne posledice za človekove pravice žensk in ogroža univerzalnost človekovih pravic nasploh. Čeprav so nazadnjaške spremembe predpisov zadevale zlasti dostop žensk do zakonitega splava ponekod v Evropi (četudi lahko celovita spolna vzgoja dokazano zmanjša neželene nosečnosti za 50 %), so vplivale tudi na druge vidike spolnega in reproduktivnega zdravja žensk in z njim povezanih pravic, npr. pravne zahteve za pridobitev zdravniškega recepta za nujno kontracepcijo (t. i. jutranjo tabletko). Poleg tega so začeli veljati številni nazadnjaški zakoni in politični ukrepi z najrazličnejšimi škodljivimi posledicami za pravice žensk, med drugim zakoni, ki ovirajo spolno vzgojo, preprečujejo širjenje informacij o spolni usmerjenosti in spolni identiteti, tudi v izobraževalne namene, ali dekriminalizirajo nekatere oblike nasilja v družini.

6.4

EESO institucije EU in civilno družbo poziva, naj si skupaj prizadevajo za takojšnje in odločno ukrepanje proti takim zakonom. Poleg tega predlaga, da se na ravni EU ustanovi sklad za pravno pomoč v nujnih primerih in tako zagotovi podpora organizacijam civilne družbe, ki na sodiščih izpodbijajo predpise, ki posegajo v pravice žensk.

6.5

Poleg tega poudarja, da je nujno odpraviti ovire, s katerimi se srečujejo ženske, zlasti žrtve nasilja, pri dostopu do pravnega varstva, kadar so njihove pravice kršene, ter vsem ženskam zagotoviti enak dostop do sodnega varstva z odpravo ekonomskih, kulturnih in (spolno specifičnih) institucionalnih ovir, ki onemogočajo uveljavljanje človekovih pravic žensk. Odbor obžaluje, da še vedno niso bili razviti kazalniki za ocenjevanje napredka držav članic na področju človekovih pravic žensk ter da se moški v splošnem pogosteje soočajo z nestvarnimi predsodki in se jim odrekajo starševske pravice ali pravica do obiskov otrok.

7. Ženske na položajih moči in odločanja

7.1

Kljub napredku, doseženemu v zadnjih letih, premajhna zastopanost žensk med nosilci političnega in gospodarskega odločanja ostaja izziv za EU in države članice. Na vseh ravneh upravljanja ženske zasedajo le tretjino položajev političnega odločanja ter zgolj četrtino položajev ministrov in državnih sekretarjev. V javnih/zasebnih gospodarskih in finančnih ustanovah so na vodilnih položajih moški še vedno v veliki večini.

7.2

EESO obžaluje, da kljub nenehnim pozivom iz celotne Evropske unije, tudi Odbora (7), do leta 2020 ne bo dosežen 40-odstotni delež žensk v upravnih odborih podjetij. Ugotavlja, da razprava o direktivi o zastopanosti žensk v upravnih odborih ostaja na dnevnem redu romunskega predsedstva Sveta EU z namenom, da bi povečali udeležbo žensk v organih odločanja. Poziva Svet, naj nadaljuje svoja prizadevanja in razpravo o direktivi o zastopanosti žensk v upravnih odborih. Poziva tudi industrijo, naj prevzame vodilno vlogo in bistveno poveča udeležbo žensk na najvišjih položajih odločanja.

7.3

Odbor znova (8) priporoča sprejetje učinkovitih strategij in orodij (kot so pravni, proračunski in prostovoljni ukrepi ter spolne kvote), da se prebije stekleni strop ter doseže ravnovesje med spoloma na voljenih in imenovanih položajih v pomembnejših političnih strukturah. Prevpraševanje in odprava spolnih norm, prepričanj in stereotipov, ki ovirajo enako zastopanost žensk na položajih odločanja na političnem, gospodarskem in socialnem področju, še nikoli nista bila tako pomembna.

7.4

EESO priporoča, da Komisija uvede pobudo, s katero bi pritegnila večje število žensk k sodelovanju v politiki in spodbudila glasovanje za kvalificirane kandidatke, in sicer z oblikovanjem ukrepov za naložbe v njihova znanja, sredstva in mentorske mreže.

7.5

EESO pozdravlja cilj, ki ga je določil predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, da bo do konca sedanjega mandata med srednjimi in višjimi vodstvenimi delavci vsaj 40 % žensk. Glede na to, da je EESO organ EU, ki predstavlja civilno družbo EU ter deluje kot most med družbo in institucijami EU, obžaluje, da je med njegovimi člani le 30 % žensk. Odbor zato poziva Svet, naj pregleda svoje smernice za imenovanje članov EESO, pri tem pa upošteva gospodarski, socialni in demografski razvoj v Uniji, kot to navaja člen 300(5) PDEU. Odbor si bo prizadeval za enakost spolov v svojih dejavnostih.

7.6

EESO se je v svojem nedavno sprejetem poslovniku zavezal, da bo zagotovil spoštovanje načela enakosti spolov in nediskriminacije v vseh svojih politikah. V ta namen bo sprejel politiko proti nadlegovanju in vzpostavil skupino za spremljanje, da se pripravijo smernice za upoštevanje vprašanj enakosti spolov v vsem njegovem delu, zlasti v mnenjih.

8. Mediji

8.1

Mediji imajo ključno vlogo pri oblikovanju mnenj, prepričanj in predsodkov v družbi. Kljub temu, da so ženske proizvajalke in potrošnice, pa tudi del medijskih vsebin, se pri medijskih vsebinah vidik spola ne upošteva vedno; občasno mediji prikazujejo ponižujoče podobe žensk ter ohranjajo pri življenju spolne vloge, spolne stereotipe in norme. Vzpon digitalnih tehnologij in novih oblik komunikacije je še dodatno zapletel odnos med vlogami žensk v medijih in načinom, kako jih proizvajalci, potrošniki in vsebine obravnavajo.

8.2

Medtem ko se je delež žensk med zaposlenimi v medijskem sektorju v EU povečal skoraj na polovico (44 %) ter je med diplomanti novinarstva večina žensk (68 %), pa v medijskih organizacijah ženske pretežno zasedajo položaje z omejenim vplivom na vsebine in strategijo organizacije.

8.3

Da bi se izboljšal položaj na področju enakosti spolov v medijih, je treba nujno prebiti stekleni strop, povečati delež žensk na najvišjih položajih odločanja ter dopolniti prostovoljne ukrepe medijskih organizacij s političnimi ukrepi za preoblikovanje medijskega sektorja in njegovih vsebin. Izjemno pomembno je, da se začnejo priznavati posledice spolnih stereotipov, ki se proizvajajo z medijskimi vsebinami, ter da se oceni, kako so moški in ženske predstavljeni v medijih.

8.4

Oglaševalska industrija ima še vedno težave pri sorazmernem in realističnem prikazovanju žensk in moških. Družbi še vedno prikazuje zastarele in nesprejemljive podobe žensk in moških, čeprav so spolni stereotipi zdaj pogosto prikazani na bolj prefinjen način. EESO meni, da je čas, da se anahronistični pogledi opustijo, oglaševalska industrija pa prevzame vodilno vlogo in tako poskrbi, da bo imelo oglaševanje pozitiven in ne negativen vpliv v smislu prikazovanja in spodbujanja enakosti spolov v družbi, zlasti pri trženju, ki je usmerjeno na otroke in temelji na spolnih stereotipih.

V Bruslju, 15. maja 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 26.

(2) UL C 129, 11.4.2018, str. 44.

(3) UL C 173, 31.5.2017, str. 45.

(4) UL C 367, 10.10.2018, str. 20.

(5) UL C 12, 15.1.2015, str. 10.

(6) UL C 299, 4.10.2012, str. 24.

(7) UL C 133, 9.5.2013, str. 68.

(8) UL C 262, 25.7.2018, str. 101.

Top

Choose the experimental features you want to try