EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.6.2018

COM(2018) 396 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Letno poročilo o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2017

{SWD(2018) 304 final}

Evropska unija je „unija vrednot“, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in kot je poudaril predsednik Evropske komisije Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji 13. septembra 2017 1 . Evropska unija temelji na treh stebrih: temeljne pravice, demokracija in pravna država. Listina EU o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) mora biti vodilo vseh ukrepov EU. Zagotavlja sodoben sklop temeljnih pravic, ki so jih institucije in države članice EU pravno zavezane spoštovati pri izvajanju prava EU.

Temeljne pravice veljajo za vse. Spoštovanje teh pravic je bistvenega pomena za zagotavljanje, da je EU prostor, v katerem so lahko ljudje uspešni, svobodni in živijo svoje življenje brez diskriminacije.

Iz tega poročila je razvidno, da so strukture in orodja, ki so bili vzpostavljeni za spodbujanje kulture temeljnih pravic v EU in za zagotavljanje dejanske uporabe Listine v življenjih ljudi, imeli v letu 2017 pomembno vlogo. Razglasitev evropskega stebra socialnih pravic novembra 2017 2 je bil še en korak k večji enakosti in manjšemu izključevanju.

Temeljne pravice pa so bile leta 2017 v EU tudi na preizkušnji. Ogrožena je bila neodvisnost sodstva, ki je ključen element pravne države ter nujen pogoj za učinkovito izvrševanje in uresničevanje temeljnih pravic. Zato je Komisija prvič predlagala Svetu, naj sprejme sklep v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji 3 . Poleg tega se je dvomilo v delo organizacij civilne družbe, ki so dejavne na področju temeljnih pravic, in se jim ga oteževalo. Ogrožene so bile tudi pravice žensk, kot se je razpravljalo na letnem kolokviju o temeljnih pravicah za leto 2017 4 .

Še nikoli ni bilo tako pomembno poudariti, da institucije in države članice EU pri izvajanju prava EU ne morejo izbirati, ali bodo upoštevale Listino o temeljnih pravicah ali ne, ampak je to njihova obveznost.

Spodbujanje socialnih pravic in pravičnosti v EU

Na podlagi pravic iz Listine so Evropski parlament, Svet in Komisija 17. novembra 2017 skupaj podpisali in razglasili evropski steber socialnih pravic 5 . Steber določa dvajset ključnih načel in pravic v podporo pravičnim in dobro delujočim trgom dela ter sistemom socialnega varstva. „Pregled socialnih kazalnikov“ 6 spremlja izvajanje stebra in se uporablja v evropskem semestru, letnem ciklu EU usklajevanja gospodarskih politik.

Izvajanje stebra je odgovornost držav članic EU v sodelovanju s socialnimi partnerji in civilno družbo. Institucije Unije pomagajo oblikovati okvir. Komisija je na primer leta 2017 predstavila predlog Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji 7 . Navedena direktiva bo dopolnila obstoječe obveznosti in določila nove minimalne standarde, ki bodo za vse delavce, vključno s tistimi s prekarno zaposlitvijo, zagotovili večjo predvidljivost in jasnost glede njihovih delovnih pogojev (člen 31 Listine).

Poleg tega je Komisija 26. aprila 2017 sprejela pobudo za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja 8 . Vključuje zakonodajne ukrepe, da bi zagotovila boljše priložnosti pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske z obveznostmi oskrbe ter uravnoteženo izrabo dopusta in prožnih ureditev dela med spoloma. Predvideva tudi ukrepe politike, da bi podprla države članice pri zagotavljanju dosegljivih, cenovno dostopnih in kakovostnih storitev formalnega otroškega varstva ter odpravila ekonomske dejavnike, ki ženske odvračajo od dela (členi 21, 23, 24, 25, 26 in 33 Listine).

Podobno je Komisija 11. novembra 2017 sprejela akcijski načrt za odpravo razlike v plačah med spoloma 9 . Osredotoča se na vprašanja, kot so: izboljšanje izvajanja načela enakega plačila; boj proti segregaciji; boljše vrednotenje znanj, spretnosti, prizadevanj in odgovornosti žensk; razkrivanje neenakosti in stereotipov; ozaveščanje o razliki v plačah med spoloma in oblikovanje močnejših partnerstev za odpravo te razlike.

Za uskladitev s stebrom so bile pregledane tudi smernice za politike zaposlovanja držav članic 10 . Smernice za zaposlovanje so skupne prednostne naloge in cilji za politike zaposlovanja in socialne politike, ki jih predlaga Komisija, s katerimi soglašajo nacionalne vlade in ki jih sprejme Svet. So podlaga za ocene držav članic in priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra. Pri pregledu je bil poudarek na načelih stebra, ki so povezani z minimalnim dohodkom, ustreznimi nadomestili za brezposelnost in dejavno podporo za zaposlovanje.

V letu 2017 so bile socialne politike še naprej osrednje področje evropskega semestra. Spodbujanje socialnih pravic je ključni del strukturnih reform, katerih cilj je okrepiti socialno pravičnost in enakost. Komisija je leta 2017 skrbno spremljala prizadevanja držav članic za izboljšanje in povečanje udeležbe žensk na trgu dela, boj proti diskriminaciji prikrajšanih skupin, kot so Romi, preprečevanje segregacije v šolah in spodbujanje reforme vključujočega izobraževanja. Ugotovila je, da se nekatere države članice še vedno srečujejo z izzivi pri vključevanju romskih otrok v visokokakovostno in vključujoče redno izobraževanje ter pri vključevanju mladih Romov na trg dela. Komisija je zlasti predlagala, da Svet naslovi priporočila za posamezne države na tem področju na Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško. Skrbno je spremljala tudi delo Češke na tem področju.

Poleg tega je Komisija predlagala, da se priporočili za posamezne države naslovita na Irsko, in sicer v zvezi z izboljšanjem kakovostnega otroškega varstva in socialne infrastrukture, vključno s socialnimi stanovanji, ter Španijo, in sicer glede izboljšanja družinske podpore in kakovostnega otroškega varstva.

Komisija je aprila 2017 sprejela sporočilo z naslovom Zaščita otrok pri migracijah 11 , ki določa ukrepe EU na tem področju in navaja priporočila za države članice, da bi zagotovile boljšo zaščito otrok med migracijami. V okviru nadaljnjih ukrepov je Svet 8. junija 2017 sprejel sklepe 12 . Sporočilo obravnava hitrejšo identifikacijo in takojšnjo zaščito otrok, hitrejše iskanje družin in določitev statusa, izvajanje procesnih zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim skrbništvom otrok brez spremstva, primerne pogoje za sprejem otrok in učinkovito vključevanje. Skrbništvo je ključen procesni zaščitni ukrep za zagotovitev največje koristi otrok in njihove dobrobiti. Komisija je sprejela ukrepe za vzpostavitev evropske mreže za skrbništvo, da bi olajšala sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi organi in izmenjavo dobrih praks v zvezi s skrbništvom.

Komisija je 4. decembra 2017 sprejela tudi sporočilo o ukrepih na podlagi strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi 13 , da bi zagotovila pristop, ki upošteva temeljne pravice in spol žrtev ter je prilagojen otrokom.

Spodbujanje demokracije in temeljnih pravic z zdravo javno razpravo in močno civilno družbo

Komisija je leta 2017 začela izvajati pobudo o lažnih novicah in širjenju dezinformacij na spletu, kot je razglasil predsednik Juncker 14 . Cilj te pobude, ki temelji tudi na resoluciji Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017, 15 je opredeliti ustrezne načine za omejitev učinka razširjanja lažnih vsebin in spodbuditi zdravo javno razpravo. Komisija je ustanovila strokovno skupino na visoki ravni in začela obsežna posvetovanja 16 . Svet je oktobra 2017 obravnaval ta vprašanja na tretjem letnem dialogu o pravni državi, ki se je osredotočil na medijski pluralizem in pravno državo v digitalni dobi 17 .

Delo zagovornikov človekovih pravic, vključno z organizacijami civilne družbe, ki so dejavne na področju temeljnih pravic in demokracije, je bilo leta 2017 še posebno oteženo 18 . Njihova vloga je ključna pri zagotavljanju, da se temeljne pravice in vrednote dejansko uporabljajo v življenju vseh ljudi, pri čemer bi morali imeti možnosti svoje delo opravljati v varnem in spodbudnem okolju. Da bi Evropski parlament nadalje podprl zagovornike pravic, je decembra 2017 v okviru proračuna EU za leto 2018 sprejel pripravljalni ukrep „Sklad EU za finančno podporo v pravdnih postopkih v zvezi s kršitvami demokracije, načel pravne države in temeljnih pravic“.

Spodbujanje EU, v kateri ni rasizma, diskriminacije in nasilja

Iz druge raziskave o manjšinah in diskriminaciji v EU (EU-MIDIS II), ki jo je decembra 2017 objavila Agencija EU za temeljne pravice, so razvidni nadaljnja nestrpnost, nasilje in sovraštvo po vsej EU 19 . Ta vprašanja so bila leta 2017 v središču dela skupine na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti 20 .

Okrepljeno je bilo sodelovanje s podjetji IT, nacionalnimi organi in organizacijami civilne družbe, da bi se zagotovilo hitro odkrivanje in odstranjevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu. Spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu je pokazalo, da so podjetja IT na tem področju dosegla izjemen napredek 21 . Komisija je 28. septembra 2017 sprejela sporočilo z naslovom Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam 22 , da bi izvedla več dobrih praks, s katerimi se preprečujejo, odkrivajo in odstranjujejo nezakonite vsebine ter onemogoča dostop do njih. Hkrati je uvedla zaščitne ukrepe za preprečevanje čezmernega odstranjevanja vsebin, zagotavljanje preglednosti in zaščito svobode izražanja 23 .

Skupina na visoki ravni je oblikovala tudi vodilna načela za kazniva dejanja iz sovraštva za organe pregona in kazenskega pravosodja 24 ter za dostop do sodnega varstva, zaščite in podpore za žrtve kaznivega dejanja iz sovraštva 25 . Pripravila je tudi smernice za izboljšanje evidentiranja kaznivih dejanj iz sovraštva za organe pregona 26 , ki se zdaj preskušajo v več državah članicah.

Muslimanske in judovske organizacije so se maja 2017 zbrale na skupni dan ukrepanja proti antisemitizmu ter sovraštvu proti Muslimanom in njihovi diskriminaciji, obravnavale pa so posebne izzive, kot so potrebe judovskih skupnosti po varnosti in stereotipi o Muslimanih v medijih 27 . Ugotovitve o Muslimanih, ki jih je 21. septembra objavila Agencija EU za temeljne pravice 28 , in njen pregled antisemitizma za leto 2017 so pokazali, da je treba obravnavati zaskrbljujoča in pereča vprašanja 29 .

Komisija je 30. avgusta 2017 30 objavila vmesni pregled okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020. V pregledu je obravnavano, kako so bili evropski pravni instrumenti ter instrumenti politike in financiranja 31 uporabljeni za boj proti diskriminaciji in spodbujanje vključevanja Romov. Opazen je napredek v izobraževanju, čeprav je segregacija še vedno prisotna, v nekaterih primerih pa se je celo okrepila. Povečala se je tudi stopnja mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Komisija je leta 2017 začela podrobno oceno in javno posvetovanje o tem okviru, da bi prispevala k razmisleku o možnostih politike po letu 2020.

Komisija je leta 2017 še naprej izvajala seznam ukrepov za spodbujanje enakosti LGBTI 32 . V okviru programa za pravice, enakopravnost in državljanstvo je podprla projekte, ki ozaveščajo ter se borijo proti diskriminaciji in nestrpnosti proti osebam LGBTI.

Spodbujanje dostopa do sodnega varstva in učinkovitega pravnega sredstva

Spodbujanje dostopa do sodnega varstva in pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine je nujen pogoj za dejansko uresničevanje vseh pravic, ki jih določa pravo EU, vključno z Listino. Komisija pomaga državam članicam izpolniti njihovo obveznost, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo EU 33 .

Komisija je po sprejetju sporočila z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov 34 leta 2017 pomagala državam članicam pri njihovih prizadevanjih, da okrepijo izvrševanje prava EU v korist posameznikov in podjetij. Organizirala je dialoge na visoki ravni in izmenjave dobrih praks z nacionalnimi organi in sodišči. Sodelovala je tudi z Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic ter pomagala državam članicam povečati ozaveščenost o pravicah državljanov, ki jih določa pravo EU in o orodjih za reševanje težav, ki so na voljo na nacionalni ravni in ravni EU.

Izboljšanje kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov je prav tako še naprej ostalo ključna prednostna naloga v okviru evropskega semestra, pri čemer je Komisija naslovila priporočila za posamezne države na pet držav članic, da bi jim pomagala izboljšati njihove pravosodne sisteme 35 . Komisija si je tudi prizadevala obravnavati primere, v katerih nacionalna zakonodaja ne zagotavlja učinkovitega pravnega sredstva za kršitev prava EU ali pa nacionalnim pravosodnim sistemom preprečuje, da bi zagotovili učinkovito uporabo prava EU v skladu z načelom pravne države in členom 47 Listine.

Na področju okoljskih vprašanj je Komisija 28. aprila 2017 sprejela sporočilo o dostopu do pravnega varstva 36 , v katerem je pojasnjeno, kako lahko posamezniki in združenja izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve javnih organov v zvezi z okoljsko zakonodajo EU pred nacionalnimi sodišči. Na podlagi sporočila se lahko državljani lažje odločijo, ali naj predložijo zadevo nacionalnemu sodišču ali ne. Vsebuje tudi priporočila za nacionalna sodišča v zvezi z zadevami Sodišča Evropske unije, ki bi jih morala upoštevati pri obravnavanju vprašanj, povezanih z dostopom do sodnega varstva.

2.2 Zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic

Vsi ukrepi institucij, organov, uradov in agencij EU morajo biti skladni z Listino. Vsak primer neskladnosti se lahko predloži Sodišču Evropske unije. Komisija je zavezana, da v celoti zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic v vseh svojih zakonodajnih predlogih in predlogih politike.

Komisija je 12. decembra 2017 sprejela predloga za okvir za interoperabilnost informacijskih sistemov EU 37 , da bi odpravila informacijske vrzeli in bolje zaščitila državljane EU. Cilj je izboljšati učinkovitost in uspešnost orodij za izmenjavo informacij na ravni EU, tako da se omogoči njihovo boljše skupno delovanje. Pooblaščeni uporabniki (kot so policisti, uradniki za migracije in mejni policisti) bodo imeli hitrejši, nemoten in bolj sistematičen dostop do informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela, pri čemer bo ta dostop povsem v skladu s temeljnimi pravicami. Komisija bo v splošno oceno instrumentov zajela pregled njihovega vpliva na temeljne pravice.

Komisija je marca 2017 v ocenjevalnem poročilu 38 o uporabi pravil EU na področju boja proti tihotapljenju migrantov 39 obravnavala zaskrbljenost glede kriminalizacije dejanj organizacij civilne družbe in posameznikov, ki zagotavljajo humanitarno pomoč migrantom brez urejenega statusa. V tem poročilu so izražena mnenja številnih deležnikov in priznano je, da lahko izbirna narava pravil EU, ki državam članicam omogočajo, da ne kriminalizirajo pomoči pri nezakonitem vstopu, kadar se izvaja na podlagi humanitarnih razlogov, povzroči nejasnosti in pomanjkanje pravne varnosti. Komisija trenutno sodeluje z ustreznimi deležniki glede izvajanja tega posebnega vidika pravnega okvira.

Komisija se je po sprejetju direktive o boju proti terorizmu 40 marca 2017 posvetovala s civilno družbo, da bi bolje razumela vprašanja o učinku ukrepov za boj proti terorizmu na temeljne pravice. Državam članicam pomaga ustrezno prenesti in izvajati novo Direktivo, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami. Te izmenjave bodo vključene v oceno Direktive, ki jo bo izvedla Komisija, vključno z njenim učinkom na temeljne pravice in svoboščine (zlasti na nediskriminacijo, načelo pravne države ter stopnjo zaščite in pomoči, zagotovljene žrtvam terorizma) 41 .

Če želijo ljudje v celoti uveljavljati svoje temeljne pravice, morajo vedeti, katere so te pravice in na koga se lahko obrnejo v primeru njihovih kršitev. Na podlagi poročila Komisije o uporabi Listine za leto 2016 je Svet 12. oktobra 2017 sprejel sklepe 42 , v katerih je poudaril potrebo po povečanju ozaveščenosti glede Listine in digitalnih orodij, kot je e-pravosodje. Komisija je leta 2017 izboljšala portal evropskegae-pravosodja 43 . Vanj bo vključen razdelek za temeljne pravice z uporabnikom prijaznimi kontrolnimi seznami ter smernicami v zvezi z Listino in njenim področjem uporabe.

Poleg tega je Komisija v okviru programa za pravosodje 44 še naprej podpirala usposabljanje pravnih strokovnjakov o uporabi Listine.

2.4 Pregled institucij EU, ki ga izvaja Sodišče

Sodišče Evropske unije je v svojem Mnenju 1/15 z dne 26. julija 2017 o osnutku sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu podatkov iz evidence podatkov o letalskih potnikih ugotovilo, da je več določb predlaganega sporazuma nezdružljivih s pravicama do spoštovanja zasebnega življenja (člen 7) in varstva osebnih podatkov (člen 8). Sodišče je izrazilo pomisleke glede sorazmernosti, jasnosti in natančnosti pravil iz sporazuma ter glede neupravičenosti prenosa, obdelave in hrambe občutljivih podatkov. Komisija skrbno ocenjuje najustreznejši način obravnavanja pomislekov Sodišča, da bi zagotovila varnost državljanov EU ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti pravice do varstva podatkov 45 .

V zadevi Aisha Muammer Mohamed El-Qaddafi proti Svetu 46 je Splošno sodišče razglasilo sklep Sveta 47 in uredbo 48 za nična v delu, v katerem je ime Aishe Muammer Mohamed El-Qaddafi ohranjeno na seznamu ljudi, za katere veljajo omejevalni ukrepi zaradi razmer v Libiji 49 . Ukrepi so bili povezani s prepovedjo vstopa na ozemlje Libije in prehoda prek njega ter so določali zamrznitev sredstev in premoženja, ki jih imajo v lasti ali nadzirajo ljudje na seznamu. Splošno sodišče je razsodilo, da na podlagi navedbe razlogov za ukrepe ni bilo mogoče sklepati, zakaj se kljub razvoju razmer v Libiji še vedno upoštevajo prvotni razlogi za uvrstitev imena tožeče stranke na seznam. Ugotovilo je torej, da je Svet kršil svojo obveznost, v skladu s katero mora navesti dejanske in posebne razloge za ohranjanje takih omejevalnih ukrepov – posledica spoštovanja pravice tožeče stranke do obrambe, ki izhaja tudi iz členov 41 in 47 ter člena 48(2) Listine.

3.1 Razvoj na področju temeljnih pravic in pravne države

Komisija je leta 2017 zoper Madžarsko izdala obrazloženo mnenje o uporabi azilnega in migracijskega prava EU, ki se razlaga ob upoštevanju več določb Listine, vključno s pravico do azila, pravico do svobode in varnosti ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva 50 .

Sklicevala se je tudi na tri zadeve pred Sodiščem Evropske unije, v katerih so bili izraženi pomisleki glede spoštovanja temeljnih pravic, ki jih določa Listina. V prvi zadevi je bila obravnavana združljivost obveznosti organizacij civilne družbe, financiranih s tujim kapitalom, glede poročanja in preglednosti s pravico do svobode združevanja, pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov v povezavi z obveznostmi iz Pogodbe glede prostega pretoka kapitala 51 . V drugi zadevi so bile omenjene pravica do akademske svobode, pravica do izobraževanja in svoboda gospodarske pobude v povezavi s pravili, ki vplivajo na svobodo visokošolskih izobraževalnih ustanov do zagotavljanja storitev in njihovo svobodo do ustanavljanja kjer koli v EU, ter v povezavi s pravnimi obveznostmi EU v skladu z mednarodnim trgovinskim pravom 52 . Tretja zadeva se je nanašala na združljivost nacionalnih pravil, ki urejajo podaljšanje mandatov sodnikov na rednih sodiščih, z načelom neodvisnosti sodstva, zlasti z obveznostjo držav članic, da zagotovijo ustrezna pravna sredstva za učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo EU, kot je določeno v členu 19(1) Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, kot je določeno v členu 47 Listine.

Listina se uporablja za države članice samo pri njihovem izvajanju prava Unije. Postopek za ugotavljanje kršitev, ki temelji na Listini, se lahko začne samo, kadar je ugotovljena zadostna povezava s pravom EU. Vendar morajo države članice, tudi kadar delujejo zunaj okvira izvajanja prava EU, spoštovati vrednote, na katerih temelji EU. Ključen pogoj za varstvo temeljnih pravic je spoštovanje načela pravne države. Kar zadeva razmere na Poljskem, je Komisija leta 2016 in 2017 izdala štiri priporočila na podlagi svojega okvira za načelo pravne države 53 v zvezi z več zakoni, ki omejujejo neodvisnost sodstva in delitev oblasti na Poljskem ter vplivajo na celotno strukturo poljskega pravosodnega sistema, zlasti na ustavno sodišče, vrhovno sodišče, redna sodišča in nacionalni sodni svet. Komisija je decembra 2017 ugotovila, da obstaja očitno tveganje za resno kršitev načela pravne države na Poljskem, in Svetu predlagala, da sprejme sklep v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji 54 . Komisija je hkrati sprejela četrto priporočilo na podlagi svojega okvira za načelo pravne države, s katerim je poljske organa pozvala, naj v treh mesecih rešijo ugotovljene težave. Komisija se je tudi odločila, da zoper Poljsko začne postopek pred Sodiščem Evropske unije zaradi kršitev prava EU z zakonom o organizaciji splošnih sodišč.

3.2 Smernice Sodišča za države članice

Sodišče Evropske unije je v zadevah Achbita 55  in  Bougnaoui 56 pojasnilo razlago določb iz direktive o enakosti pri zaposlovanju (2000/78/ES) ob upoštevanju ravnovesja, ki ga je treba doseči med svobodo vere ali prepričanja (člen 10), svobodo gospodarske pobude (člen 16) in načelom prepovedi diskriminacije (člen 21). V obeh zadevah je bila obravnavana prepoved nošenja muslimanske naglavne rute na delovnem mestu v zasebnem podjetju. Sodišče je v zadevi Achbita razsodilo, da je treba notranjo politiko glede nošenja vidnih političnih, filozofskih in verskih znakov oceniti ob upoštevanju svobode gospodarske pobude delodajalca. V skladu s tem je lahko politika politične, filozofske in verske nevtralnosti legitimen cilj, ki utemeljuje drugačno obravnavo, če so ukrepi za uresničitev tega cilja primerni in potrebni, in sicer v skladu z ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice 57 . Sodišče je v zadevi Bougnaoui nadalje pojasnilo, da v primeru, da take politike ni, volje delodajalca upoštevati željo stranke, da ne želi več uporabljati storitev delodajalca, ki jih opravlja delavka z muslimansko naglavno ruto, ni mogoče šteti za bistveno in odločilno poklicno zahtevo, ki bi lahko izključila diskriminacijo v smislu direktive o enakosti pri zaposlovanju.

3.3 Navajanje Listine v nacionalni sodni praksi

4. V žarišču: letni kolokvij o temeljnih pravicah za leto 2017 z naslovom „Napad na pravice žensk“

Letni kolokvij je edinstvena priložnost za dialog med oblikovalci politike in civilno družbo, njegov cilj pa je okrepiti sodelovanje in vključenost za zaščito ter spodbujanje temeljnih pravic v EU. Na tretjem letnem kolokviju, ki je potekal od 20. do 21. novembra 2017, se je razpravljalo o temi „pravice žensk v nemirnem obdobju“ 66 .

Udeleženci so razpravljali o tveganju, da se v družbi ustali sovraštvo do žensk, in njegovem učinku na temeljne pravice žensk v vseh vidikih življenja. Poudarili so, da kljub temu, da so bili napadi na pravice žensk in enakost spolov v javni razpravi nedavno izjemno opazni, so bili prav takšni tudi odzivi (npr. protestni pohodi žensk in spletno gibanje #metoo). Poudarjeni sta bili tudi vloga temeljnih akterjev pri varstvu pravic žensk in vloga moških v gibanju za pravice žensk.

Druga točka razprave so bile ključne ovire za enakost spolov na področju krepitve ekonomske moči in politične udeležbe. Udeleženci so poudarili, da je treba stereotipe o spolih preprečevati od zgodnjega otroštva, da bi se učinkovito obravnavala premajhna udeležba žensk na trgu dela, pri sprejemanju odločitev in v politiki. Nacionalne in evropske politične stranke so bile pozvane, naj se zavežejo k doslednemu vključevanju žensk na sezname strank, na primer z večjo preglednostjo pri izbiri kandidatov in skupinami žensk. Udeleženci so pozvali tudi k večji preglednosti plač ter obravnavanju horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela.

Udeleženci so obravnavali tudi „kulturo nasilja“ v družbi ter povezave med nasiljem nad ženskami in drugimi oblikami nasilja, tudi v okviru populističnih in ekstremističnih gibanj. Poudarili so, da je treba vidik strahu in sramu prenehati povezovati z žrtvami nasilja na podlagi spola, temveč ga je treba povezovati s storilci, in da so potrebne kulturne spremembe, da se bosta nasilje in nadlegovanje šteli za nesprejemljivi.

EU je s pridružitvijo h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Istanbulska konvencija) 67 dala jasno sporočilo. Trenutno potekajo prizadevanja, da bi jo EU čim prej ratificirala. Države članice EU so Istanbulsko konvencijo podpisale konec leta 2017, ratificiralo pa jo je 17 držav članic 68 .

V vseh razpravah so udeleženci poudarili, da se različni razlogi za diskriminacijo (na primer na podlagi spola, rase, priseljenskega statusa in invalidnosti) prepletajo in da bi oblikovalci politike morali to upoštevati. Razprava je potekala na podlagi rezultatov posebne raziskave Eurobarometra o enakosti spolov 69 .

Sklepi kolokvija so bili objavljeni 8. marca 2018 70 . Komisija se je zavezala k številnim ukrepom, ki zajemajo vse od uvrstitve pravic žensk in enakosti spolov med prednostne naloge na najvišji politični ravni, na primer med vsakim srečanjem projektne skupine Komisije o trajnostnem razvoju, do financiranja temeljnih projektov v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo.

Letos, ob 70. obletnici Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah, si bo Komisija prizadevala ščititi in spodbujati temeljne pravice. Odločena je še naprej podpirati skupne vrednote, tudi v okviru prihodnjega finančnega okvira za Unijo.

V središču njenega kolokvija o temeljnih pravicah za leto 2018 bo „demokracija“, saj bo to priložnost, da pred evropskimi volitvami ponovno utrdi eno izmed ključnih vrednot EU. Široka udeležba in zastopanost, zanesljive in pregledne informacije, tudi v digitalnem svetu, ter svobodna in močna civilna družba so ključni elementi vključujočih in zdravih demokratičnih družb. Ta vprašanja bodo v središču razprav kolokvija.

(1)

Na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-17-3165_sl.htm .

(2)

Na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl .

(3)

COM(2017) 835 final, na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5367_en.htm .

(4)

Glej razdelek „V žarišču“ tega poročila.

(5)

Na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl . Podatkovni viri so na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/eurostat/web/european-pillar-of-social-rights.

(6)

Na voljo na naslovu https://composite-indicators.jrc.ec.europa.eu/social-scoreboard/ .

(7)

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, COM(2017) 797 final.

(8)

Sporočilo Komisije z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, COM(2017) 252 final.

(9)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=607452.

(10)

Predlog Sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, COM(2017) 677 final.

(11)

COM(2017) 211 final.

(12)

Na voljo na naslovu http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10085-2017-INIT/sl/pdf .

(13)

COM(2017) 728, na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/home-affairs/news/trafficking-human-beings-commission-adopts-new-communication-and-commits-new-set-priorities_en .

(14)

Glej govor o stanju v Uniji 2017, ki je na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-17-3165_sl.htm .

(15)

Na voljo na naslovu http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0272+0+DOC+XML+V0//SL .

(16)

Komisija je 25. aprila 2018 objavila sporočilo z naslovom Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop (referenca še ni na voljo).

(17)

Na voljo na naslovu http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12671-2017-INIT/sl/pdf.

(18)

Glej poročilo Agencije EU za temeljne pravice, ki je na voljo na naslovu http://fra.europa.eu/en/publication/2018/challenges-facing-civil-society-orgs-human-rights-eu ; glej mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je na voljo na naslovu http://www.european-net.org/2017/11/eesc-adopts-opinion-financing-civil-society-organisations/ ; glej poročilo Sveta Evrope, ki je na voljo na naslovu https://rm.coe.int/...on...impact-of-current-national-legislation-policies.../168073e81e .

(19)

Na voljo na naslovu http://fra.europa.eu/en/publication/2017/eumidis-ii-main-results .

(20)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?&item_id=51025 .

(21)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm?doc_id=49286 ; just/item-detail.cfm?item_id=71674 .

just/item-detail.cfm?item_id=71674 Uspeh je bil potrjen na tretjem spremljanju, ki je bilo objavljeno 19. januarja in je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=612086 .

(22)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam, Povečanje odgovornosti spletnih platform, COM(2017) 555 final.

(23)

Sporočilu je 1. marca 2018 sledilo Priporočilo o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin, C(2018) 1177 final.

(24)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/document.cfm?doc_id=43050 .

(25)

Na voljo na naslovu http://http//ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm?doc_id=48874 .

(26)

Na voljo na naslovu http://fra.europa.eu/en/news/2017/improving-recording-hate-crime-law-enforcement-authorities .

(27)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=50144 .

(28)

Na voljo na naslovu http://fra.europa.eu/en/publication/2017/eumidis-ii-muslims-selected-findings .

(29)

Na voljo na naslovu http://fra.europa.eu/en/publication/2017/antisemitism-overview-2006-2016 . Agencija bo leta 2018 objavila svojo drugo raziskavo o izkušnjah z diskriminacijo in kaznivimi dejanji iz sovraštva proti Judom.

(30)

V ta pregled so bile vključene informacije iz pilotnega projekta za Rome iz leta 2011 in raziskave EU-MIDIS II, ki jo je izvedla Agencija EU za temeljne pravice.

(31)

Direktiva o rasni enakosti, evropski semester ter evropski strukturni in investicijski skladi.

(32)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=615032 .

(33)

Člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji.

(34)

Sporočilo Komisije z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (2017/C 18/02).

(35)

Hrvaška, Italija, Ciper, Slovaška in Portugalska. Glej https://ec.europa.eu/info/publications/2017-european-semester-country-specific-recommendations-commission-recommendations_sl .

(36)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/3/2017/SL/C-2017-2616-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF .

(37)

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) ter spremembi Odločbe Sveta 2004/512/ES, Uredbe (ES) št. 767/2008, Sklepa Sveta 2008/633/PNZ, Uredbe (EU) 2016/399 in Uredbe (EU) 2017/2226, COM(2017) 793 final, na voljo na naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017PC0793&from=EN , ter predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (policijsko in pravosodno sodelovanje, azil ter migracije), COM(2017) 794 final, na voljo na naslovu http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017PC0794&from=SL .

(38)

Na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/10102/2017/EN/SWD-2017-120-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF .

(39)

Direktiva Sveta 2002/90/ES o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (v nadaljnjem besedilu: Direktiva), UL L 328, 5.12.2002, str. 17, in Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ o krepitvi kazenskega okvira na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep), UL L 328, 5.12.2002, str. 1.

(40)

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ.

(41)

Poročilo bo do leta 2021 posredovala Parlamentu in Svetu.

(42)

Na voljo na naslovu http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12913-2017-INIT/sl/pdf .

(43)

Na voljo na naslovu https://beta.e-justice.europa.eu/home?init=true&action=home&plang=sl .

(44)

Letni delovni program za leto 2017 je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/justice/grants1/programmes-2014-2020/files/ awp_2017/2017_justice_work_programme_annex_en.pdf .

(45)

Na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-17-2105_en.htm .

(46)

T-681/14.

(47)

Sklep Sveta 2014/380/SZVP z dne 23. junija 2014 o spremembi Sklepa 2011/137/SZVP.

(48)

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 689/2014 z dne 23. junija 2014 o izvajanju člena 16(2) Uredbe (EU) št. 204/2011.

(49)

Prilogi I in III k Sklepu Sveta 2011/137/SZVP z dne 28. februarja 2011; Priloga II k Uredbi Sveta (EU) št. 204/2011 z dne 2. marca 2011.

(50)

Na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5023_en.htm .

(51)

Na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5003_en.htm .

(52)

Na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5004_en.htm .

(53)

Komisija je leta 2014 uvedla okvir za reševanje razmer nastajajočih sistemskih groženj za pravno državo, ki jih ni mogoče učinkovito reševati z zaščitnimi ukrepi na nacionalni ravni ali veljavnimi instrumenti (zlasti postopki za ugotavljanje kršitev) na ravni EU. Sporočilo z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države, COM(2014) 158 final.

(54)

Na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5367_en.htm.

(55)

C-157/15.

(56)

C-188/15.

(57)

Sodišče Evropske unije se je sklicevalo zlasti na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 15. januarja 2013 v zadevi 48420/10, 36516/10, 51671/10 idr., Eweida in drugi proti Združenemu kraljestvu.

(58)

C-42/17.

(59)

Glej sodbo v zadevi C105/14, Taricco.

(60)

C-403/16.

(61)

Letno poročilo Agencije EU za temeljne pravice za leto 2017, ki bo objavljeno maja 2018.

(62)

Finska, vrhovno upravno sodišče, zadeva 3872/2017, 15. avgust 2017.

(63)

Nemčija, višje upravno sodišče Severno Porenje-Vestfalija, zadeva 13 B 238/17, 22. junij 2017.

(64)

Hrvaška, ustavno sodišče, zadeva U-III-1095/2014, 21. september 2017.

(65)

Bolgarija, ustavno sodišče, zadeva 6/2016, 31. januar 2017.

(66)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=115277 .

(67)

Na voljo na naslovu https://www.coe.int/fr/web/conventions/full-list/-/conventions/rms/090000168008482e .

(68)

BE, DK, DE, EE, ES, FR, IT, CY, MT, NL, AT, PL, PT, RO, SI, FI, SE.

(69)

Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instru ments/SPECIAL/surveyKy/2154 .

(70)

Na voljo na naslovu  http://ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm?doc_id=50219 .