EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.3.2018

COM(2018) 146 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo

1. Uvod

Evropski svet bo 22. in 23. marca 2018 razpravljal o obdavčenju v digitalnem gospodarstvu. V sporočilu Komisije z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg, objavljenem septembra 2017 1 , so opredeljena ključna vprašanja in cilji v zvezi z obdavčenjem v digitalnem gospodarstvu. Komisija je zdaj pripravila predloge za vzpostavitev sodobnega, pravičnega in učinkovitega standarda za digitalno gospodarstvo. Tako se je odzvala na pozive Evropskega sveta in Sveta ECOFIN, v katerih je bila izpostavljena potreba, da se vzpostavi „učinkovit in pravičen davčni sistem, primeren za digitalno dobo“, in izraženo pričakovanje, da bo Komisija predložila predloge do začetka leta 2018 2 . 

Digitalno gospodarstvo spreminja način medsebojnega sporazumevanja, porabe in poslovanja. Digitalna preobrazba prinaša številne prednosti za družbo. Da bi njen potencial v celoti izkoristili, je Komisija enotni digitalni trg uvrstila med svoje glavne prednostne naloge 3 . Z vzpostavitvijo enotnega digitalnega trga bo Evropska unija ohranila vodilni položaj v svetu v digitalnem gospodarstvu, kar bo prineslo nove priložnosti za inovacije in pripomoglo k rasti evropskih podjetij na svetovni ravni. Enotni digitalni trg bi lahko prispeval 415 milijard EUR k evropskemu gospodarstvu ter spodbujal ustvarjanje novih delovnih mest, rast, konkurenco, naložbe in inovacije. Ob predpostavki pravočasne vzpostavitve ustreznega političnega in zakonodajnega okvira bo vrednost podatkovnega gospodarstva v EU do leta 2020 narasla na 739 milijard EUR, kar predstavlja 4 % skupnega BDP EU 4 . Z digitalizacijo se bodo povečale čezmejne priložnosti celo za najmanjša podjetja.

Vstopili smo v obdobje, ko so uporabniki digitalnih storitev vse bolj vključeni v proces ustvarjanja vrednosti, naj bo to zavestno ali ne. Uporabniki zagotavljajo podatke, izmenjujejo znanje in vsebine ter omogočajo široke in raznolike mreže. Vse to v današnjem gospodarstvu ustvarja neizmerno vrednost, ki bo v prihodnje le še naraščala. Intenzivna narava dejavnosti uporabnikov v digitalnem gospodarstvu je prikazana na spodnjem diagramu.

Digitalna podjetja rastejo veliko hitreje kot gospodarstvo na splošno in največja digitalna podjetja imajo ogromne baze uporabnikov in potrošnikov v EU. Na primer, 42 % Evropejcev uporablja Facebook. Čeprav je v digitalnem gospodarstvu večina spletišč lokalnih (do njih dostopajo samo iz ene države), levji delež prometa osvoji mnogo manjše število svetovnih spletišč. V zadnjih 7 letih je povprečna letna rast prihodkov najuspešnejših digitalnih podjetij znašala približno 14 % v primerjavi s približno 3 % pri podjetjih s področja IT in telekomunikacij ter 0,2 % pri drugih multinacionalkah 5 . To je pozitiven znak dinamike in potenciala tega sektorja.

Pravična in učinkovita obdavčitev je bistvenega pomena, da bo enotni digitalni trg lahko uresničil svoj potencial. Pomembno je zagotoviti posodobljeno davčno okolje, v katerem se upošteva prava vrednost digitalnih dejavnosti in v katerem lahko digitalno usmerjena podjetja rastejo ob podpori predvidljivega in pravičnega poslovnega okolja. Obdavčitev ima pomembno vlogo v gospodarskem in socialnem modelu EU. Pravičen in učinkovit davčni sistem zagotavlja prihodke za javne storitve, obenem pa podpira gospodarsko rast in konkurenčnost podjetij EU. Zaradi porasta neenakosti in občutka pomanjkanja socialne pravičnosti državljani EU države članice in Komisijo pozivajo k ukrepanju za večjo pravičnost davčnih sistemov. Vsi davčni zavezanci morajo plačati pravičen delež za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki so ključnega pomena za uspeh enotnega trga, pa tudi za zaščito evropskega socialnega modela, na katerega se zanašajo državljani.

Ta Komisija je že na začetku svojega mandata med svoje prednostne naloge uvrstila povečanje pravičnosti in učinkovitosti davčnih sistemov EU 6 . EU je imela vodilno vlogo pri svetovni revoluciji za davčno preglednost 7 , sprejela zavezujoča pravila za odpravo lukenj, ki omogočajo izogibanje davkom 8 , uvedla ukrepe proti nekooperativnim jurisdikcijam 9 in sprejela posodobljen okvir DDV, primeren za sodobni svet 10 . V skladu s pravili o državni pomoči je Komisija ukrepala proti ugodnejši davčni obravnavi podjetij, ki uporabljajo prakse davčnega načrtovanja. Poleg tega je Komisija predlagala nov konkurenčen, pravičen in trden okvir za obdavčitev podjetij na enotnem trgu 11 . Komisija je predlagala tudi ukrepe za spodbuditev dodatne preglednosti z zahtevo, da morajo multinacionalne družbe objaviti davke, ki jih plačajo v EU (javno poročanje po državah) 12 . Evropski parlament in Svet poziva k nadaljnji odločnosti glede tega pomembnega predloga, da se omogoči njegovo hitro sprejetje.

Vendar pa nekateri izzivi še vedno ostajajo. Zlasti zaradi hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije nastajajo novi pritiski na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni EU in mednarodni ravni. Novi poslovni modeli bi morali podpirati podjetništvo, hkrati pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje. Na vseh ravneh oblikovanja politike bi bilo treba zagotoviti, da je regulativno okolje preprosto in da podpira podjetnike, zlasti mala in srednja podjetja. Kot je bilo poudarjeno v dokumentu Komisije za razmislek o izkoriščanju globalizacije 13 , ki je bil predstavljen maja 2017, to ne pomeni protekcionizma, deregulacije ali tekmovanja v zniževanju standardov, temveč pametno pravno ureditev. Vlade morajo zagotoviti, da bo davčna politika še naprej ustrezna ob upoštevanju digitalizacije in novih poslovnih modelov ter da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti. Danes predstavljeni predlogi Komisije so uravnotežen in sorazmeren odgovor na te izzive.

2. Prilagoditev sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb za 21. stoletje: prihodnji izzivi

2.1 Zastarela pravila o davku od dohodkov pravnih oseb

Podjetja, ki se ukvarjajo z digitalnimi dejavnostmi, morajo tako kot vsa druga podjetja nositi svoj delež davčnega bremena, potrebnega za financiranje javnih storitev, ki so jim na voljo. Vendar v tem trenutku ni tako. Podjetja s pomembno digitalno prisotnostjo v neki državi članici lahko imajo koristi od njenih javnih storitev in tržne infrastrukture, kot je pravosodni sistem in visoka stopnja povezljivosti v državi članici, vendar tam ne plačujejo davka, če tam nimajo tudi pomembne fizične prisotnosti. Podjetja z večinoma digitalnimi dejavnostmi imajo zmanjšano potrebo po fizični prisotnosti pri poslovanju v tujini: samo 50 % podružnic digitalnih multinacionalk je v tujini, pri tradicionalnih multinacionalkah pa je ta delež 80-odstoten 14 .

Mednarodno dogovorjeno načelo je, da bi bilo treba dobičke obdavčiti tam, kjer se ustvari vrednost 15 . Vendar so bila sedanja mednarodna davčna pravila oblikovana za fizična podjetja. Večinoma temeljijo na fizični prisotnost in po svoji zasnovi niso ustrezna za poslovne modele, ki temeljijo predvsem na neopredmetenih sredstvih, podatkih in znanju. Današnja pravila ne upoštevajo poslovnih modelov, pri katerih lahko podjetja ponujajo digitalne storitve v državi, ne da bi bila tam fizično prisotna. Poleg tega ne upoštevajo novih načinov ustvarjanja dobička v digitalnem svetu. Na primer, s težavo zajamejo vrednost, ki se ustvari z neopredmetenimi sredstvi, kot so patenti in algoritmi, ki jih je mogoče brez težav premestiti v jurisdikcije z nizko ali ničto davčno stopnjo. Poleg tega ne priznavajo vloge uporabnikov pri ustvarjanju vrednosti za digitalna podjetja z zagotavljanjem podatkov in vsebin ali kot gradnikov omrežij, ki so v središču številnih digitalnih poslovnih modelov. Vse to pomeni prekinjeno povezavo med krajem ustvarjanja vrednosti na eni strani in krajem plačila davkov na drugi.

Posledično podjetja z digitalnimi poslovnimi modeli plačujejo manj kot polovico davčne stopnje podjetij s tradicionalnimi poslovnimi modeli, in sicer s povprečno dejansko davčno stopnjo v višini 9,5 % v primerjavi s 23,2 % 16 . To je delno posledica zastarelega davčnega sistema, delno pa vgrajenih spodbud vlad za digitalna podjetja za podporo rasti tega v prihodnost usmerjenega sektorja. V nekaterih primerih se s strategijami agresivnega davčnega načrtovanja davčna obremenitev lahko še dodatno zniža. To ustvarja neuravnotežen sistem, ki tradicionalna podjetja postavlja v slabši položaj. Poleg tega ustvarja neravnovesje med povsem domačimi digitalnimi podjetji in tistimi, ki delujejo v različnih jurisdikcijah. To vzbuja dvome v trajnost davčnih osnov držav članic in poraja se tveganje, da bodo zato druga podjetja in davčni zavezanci izpostavljeni večji davčni obremenitvi, in sicer na račun socialne pravičnosti.

Problemi, ki so posledica teh zastarelih davčnih pravil, so javnosti in podjetjem dobro znani. V nedavnem javnem posvetovanju Komisije se je skoraj tri četrtine sodelujočih strinjalo, da sedanja mednarodna davčna pravila digitalnim podjetjem omogočajo izkoriščanje ugodnosti nekaterih davčnih režimov in plačevanje nižjih davčnih prispevkov. Skupaj je 82 % vprašanih menilo, da bi bilo glede sedanjih mednarodnih davčnih pravil v zvezi z digitalnim gospodarstvom treba nekaj ukreniti 17 .

2.2 Potreba po mednarodni rešitvi

Digitalno gospodarstvo presega meje in obstaja vse večje mednarodno priznavanje potrebe po novem davčnem okviru, ki bo ustrezal digitalnim poslovnim modelom. Komisija je trdno prepričana, da potrebujemo končno rešitev na svetovni ravni. To je v skladu s potrebo po boljšem izkoriščanju globalizacije z ustreznim globalnim upravljanjem in globalnimi pravili. Komisija tesno sodeluje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi podprla razvoj mednarodne rešitve. Toda napredek na mednarodni ravni je zahteven zaradi zapletenosti problema in številnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati.

Zato vzporedno z mednarodnimi razpravami in kot naslednji korak po septembrskem sporočilu Komisija zdaj predlaga rešitve na ravni EU. To bo mednarodnim razpravam dalo dodaten zagon, saj bo služilo kot jasen zgled tega, kako je načela, o katerih poteka razprava na mednarodni ravni, mogoče preoblikovati v sodoben, pravičen in učinkovit okvir obdavčitve dohodkov pravnih oseb, prilagojen digitalni dobi. Kot prva predlagateljica celovite rešitve za ta problem in načina za zmanjšanje neposrednih tveganj bo imela EU s svojimi državami članicami vodilno vlogo pri oblikovanju rešitve na svetovni ravni.

3. Vzdržna obdavčitev v digitalni dobi: celostna rešitev v okviru sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb

Enotni digitalni trg EU potrebuje trden davčni okvir, ki bo ustrezal digitalnim poslovnim modelom. To bi moralo spodbuditi inovacije z zagotavljanjem stabilnega okolja za naložbe podjetij. Prav tako bi moral vsem akterjem omogočati izkoriščanje nove tržne dinamike pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji. Davčni okvir bi moral zagotoviti varnost na davčnem področju za poslovne naložbe in preprečevati izkrivljanje konkurence ali nove davčne luknje, ki nastajajo na enotnem trgu. Poleg tega bi moral zagotavljati vzdržne davčne prihodke za države članice.

Iz teh razlogov Komisija predlaga celostno rešitev za izziv obdavčenja v digitalnem gospodarstvu. Ta vsebuje tri glavne elemente.

3.1 Nova direktiva o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

Prvi element celostne rešitve je direktiva o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Direktiva ponuja rešitev v okviru obstoječega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb z obravnavo vprašanj predmeta in kraja obdavčitve v digitalnem gospodarstvu.

V direktivi je predlagano, da bi morala podjetja plačevati davek v državah članicah, v katerih imajo pomembno digitalno prisotnost, tudi če v njih niso fizično prisotna. To bi se opredelilo v skladu s prihodki iz naslova opravljanja digitalnih storitev, številom spletnih uporabnikov ali številom poslovnih pogodb za digitalne storitve. Ti pragovi bi zagotovili, da se pri presoji, kje bi moralo biti podjetje obdavčeno, upoštevajo pomembne ravni digitalne dejavnosti in prepreči nesorazmerna obremenitev MSP.

Direktiva določa tudi nova pravila za pripisovanja dobička digitalnim podjetjem. Direktiva predlaga nadgradnjo sedanjih načel določanja transfernih cen in določa, da bi moralo pripisovanje dobička digitalnim podjetjem odražati konkretne načine, kako digitalne dejavnosti vodijo k ustvarjanju vrednosti, in sicer z uporabo meril, kot so podatki in uporabniki.

3.2 Vključitev načel v predloge o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb

Drugi pomemben element celostne rešitve, ki jo je predlagala Komisija, je vključitev določb iz predlagane direktive v predloge o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB). Komisija je pripravljena na sodelovanje z državami članicami, da se prouči, kako je mogoče to doseči. Spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament v poročilih o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in CCCTB, so dobra podlaga za nadaljnje delo 18 .

S povezovanjem nove direktive o digitalni prisotnosti s spremembami CCCTB bo zagotovljeno, da bodo za sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb v državah članicah in predlagano skupno konsolidirano davčno osnovo na ravni EU veljala pravila, ki bodo reševala izziv obdavčenja v digitalnem gospodarstvu.

3.3 Razširitev rešitve na svetovno raven

Vse predlagane rešitve na ravni EU morajo upoštevati tudi svetovno razsežnost. Ti predlogi so prispevek Komisije k oblikovanju rešitve na podlagi konsenza, ki jo OECD namerava poiskati do leta 2020. Predlogi služijo kot jasen zgled tega, kako je mogoče uresničiti načela, o katerih poteka razprava na mednarodni ravni.

Rešitev na ravni EU bi bilo treba razširiti, kadar je to mogoče, na odnose s tretjimi državami, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med podjetji iz EU in tistimi iz držav zunaj EU. To bi morali doseči s pomočjo sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državami članicami. Zato je skupaj s predlagano direktivo Komisija predstavila tudi priporočilo državam članicam, da prilagodijo svoje sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju z jurisdikcijami zunaj EU, skladno s predlagano direktivo.

Komisija je pripravljena pomagati državam članicam pri sprejemanju skupnega pristopa k pogajanjem o spremembah v njihovih sporazumih o izogibanju dvojnem obdavčevanju z jurisdikcijami zunaj EU. Komisija je pripravljena pomagati Svetu pri določanju prednostnih jurisdikcij za pogajanja in, če Svet tako odloči, opraviti predhodne pogovore z jurisdikcijami zunaj EU o procesu doseganja soglasja o spremembah njihovih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju z državami članicami. To bi preprečilo veliko različnih pristopov, ki bi lahko omajali enake konkurenčne pogoje in ustvarili nove luknje v davčnem sistemu.

Gradniki za pravično obdavčenje v digitalnem gospodarstvu

4. Obvladovanje neposrednega tveganja razdrobljenosti: začasni ukrep obdavčenja prihodkov iz naslova nekaterih digitalnih storitev

Za doseganje soglasja o strukturni rešitvi in njeno izvedbo bo potreben čas, zlasti za razširitev načel na sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju z jurisdikcijami zunaj EU. Vendar so države članice pod vse večjim političnim pritiskom, naj takoj ukrepajo glede obdavčenja v digitalnem gospodarstvu, da se zaščitijo prihodki in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Vse več držav članic je že sprejelo enostranske ukrepe. Enostranski ukrepi na področju posrednega obdavčenja se načrtujejo ali izvajajo v 10 državah članicah. Drugi nacionalni davčni organi menijo, da obstaja tveganje, da bi sedanje razmere lahko izzvale nove neusklajene ukrepe 19 .

Množica različnih pristopov k obdavčenju v digitalnem gospodarstvu pomeni tveganje za nadaljnjo razdrobljenost enotnega trga EU, kar bi povzročilo nastanek dodatnih ovir in pravno negotovost za podjetja ter izkrivljanje konkurence na enotnem trgu. Poleg tega lahko povzroči nastanek novih lukenj, ki bi lahko omogočile izogibanje davkom. Vse to bi imelo škodljive posledice za konkurenčnost EU in davčno pravičnost. Poleg tega neusklajeni nacionalni ukrepi zmanjšujejo možnosti zbliževanja v smeri skupnega celostnega pristopa EU.

Iz tega razloga je treba najti tudi začasno rešitev na ravni EU. To bi moralo preprečiti razdrobljenost enotnega trga in izboljšati pravičnost, državam članicam pa obenem omogočiti, da zaščitijo svoje prihodke, ter sprožiti premik v smeri bolj celostne rešitve. Začasni ukrep bi bilo treba uporabljati samo do sprejetja celostne rešitve na mednarodni ravni.

Komisija zato predlaga začasni davek na digitalne storitve na ravni EU. Predlagani ukrep ima zelo natančno določeno področje uporabe. Osredotoča se na dejavnosti, pri katerih obstaja velika vrzel med ustvarjeno vrednostjo in sposobnostjo držav članic, da jo obdavčijo – kjer imajo osrednjo vlogo pri ustvarjanju vrednosti udeležba uporabnikov in njihovi prispevki. Predlagani davek na digitalne storitve bi se uporabljal v višini 3 % bruto letnih prihodkov v EU iz opravljanja določenih digitalnih storitev, plačal pa bi se v državi članici ali državah članicah, v katerih so udeleženi uporabniki. Ocenjuje se, da bi se z davkom na digitalne storitve na letni ravni zbralo približno 5 milijard EUR prihodkov znotraj EU, s čimer bi se izboljšala vzdržnost javnih financ na ravni EU in na nacionalni ravni 20 .

Davek na digitalne storitve bi se uporabljal za prihodke iz dveh glavnih vrst digitalnih storitev. Skupna lastnost teh storitev je, da so močno odvisne od izkoriščanja udeležbe uporabnikov ali pridobljenih podatkov o uporabnikih kot načina ustvarjanja prihodkov. Ker se take storitve običajno izvajajo na daljavo, ponudnik storitev ne rabi biti fizično ustanovljen v jurisdikciji, v kateri so uporabniki in v kateri se torej ustvari vrednost. S tem novim davkom bi torej pravice do obdavčitve dobile te jurisdikcije. Vanj bi bile zajete storitve, ki vsebujejo oglaševanje na digitalnih vmesnikih. Poleg tega bi bili zajeti posredniški digitalni vmesniki ali tržnice, katerih glavni namen je omogočiti neposredno interakcijo med uporabniki (kot so aplikacije ali spletna mesta za medsebojno prodajo). Za preprečevanje negativnega učinka na mala ali nastajajoča podjetja bi se uporabljali pragovi. Direktiva predlaga tudi ustanovitev enotne točke za poenostavitev postopka za podjetja.

Komisija je pri oblikovanju začasnega ukrepa upoštevala elemente, opredeljene v vmesnem poročilu OECD 21 , ki je bilo predstavljeno finančnim ministrom držav skupine G20, in obstoječe prakse v državah članicah.

5. Zaključek

Digitalizacija prinaša hitre in korenite spremembe v svetovnem gospodarstvu. Da bi v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, in se soočili z izzivi, ki jih predstavlja za davčne sisteme držav članic, je bistveno, da sprejmemo ukrepe, s katerimi bo naš sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb postal primeren za digitalno dobo.

Predlogi, ki jih je danes predstavila Komisija, vsebujejo celostno strukturno rešitev problema obdavčenja v digitalnem gospodarstvu v EU in podpirajo države članice pri njeni razširitvi na jurisdikcije zunaj EU. Poleg tega prinašajo preprosto začasno rešitev za odpravo sedanjih tveganj razdrobljenosti enotnega trga in preprečujejo nadaljnja razhajanja, dokler ne bo sprejet in izveden dogovor o celostni rešitvi.

Komisija zato države članice poziva k hitremu dogovoru o danes predstavljenih predlogih, da bi podjetja, uprave, državljani in evropsko gospodarstvo lahko imeli koristi od enotnega in sodobnega davčnega okvira za digitalno gospodarstvo. Ti predlogi bi morali biti skupna podlaga, ki bi jo EU in njene države članice uporabile za okrepitev mednarodnega tekočega dela na področju obdavčenja v digitalnem gospodarstvu ter prispevek k uspešnemu dokončanju tega dela.

(1)

COM(2017) 547 final.

(2)

Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dokument EUCO 14/17); in

Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).

(3)

  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/shaping-digital-single-market

(4)

  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/building-european-data-economy  

(5)

SWD(2018) 81 final.

(6)

Glej prilogo za povzetek pobud v zvezi z obdavčitvijo.

(7)

Direktiva Sveta (EU) 2015/2376; Direktiva Sveta (EU) 2016/881; Direktiva Sveta (EU) 2016/2258; COM(2016) 198 final in COM(2017) 335 final.

(8)

Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 in Direktiva Sveta (EU) 2017/952.

(9)

  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/12/05/taxation-council-publishes-an-eu-list-of-non-cooperative-jurisdictions/

http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/01/23/taxation-eight-jurisdictions-removed-from-eu-list/

(10)

Direktiva o DDV pri e-trgovanju, predlog katere je Komisija sprejela 1. 12. 2016 (COM(2016) 757 final), Svet pa ga je sprejel 5. 12. 2017. (DIREKTIVA SVETA (EU) 2017/2455).

(11)

COM(2016) 685 final in COM(2016) 683 final.

(12)

 COM(2016) 198 final.

(13)

  https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-globalisation_sl.pdf  

(14)

Po metodologiji iz poglavja IV iz poročila UNCTAD o naložbah po svetu za leto 2017  (strani 174–175).

(15)

Projekt OECD in skupine G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (2013).

(16)

SWD(2018) 81 final.

(17)

Priloga 2 k oceni učinka, ki je priložena predlogom (SWD(2018) 81 final), vsebuje podroben povzetek rezultatov.

(18)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016) 0685 – C8-0472/2016 – 2016/0337(CNS)) in

zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016) 0683 – C8-0471/2016 – 2016/0336(CNS)).

(19)

15 od 21 držav članic, ki so odgovorile na posvetovanje Komisije, je bilo mnenja, da bi sedanje razmere lahko privedle do sprejetja enostranskih ukrepov v nekaterih državah članicah.

(20)

Del prihodkov bi lahko namenili za prihodke proračuna EU, na primer v okviru sklepa o virih lastnih sredstev za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira.

(21)

 OECD (2018), Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018: Inclusive Framework on BEPS („Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018: Vključujoči okvir o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička“), OECD Publishing, Pariz. http://dx.doi.org/10.1787/9789264293083-en.  

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.3.2018

COM(2018) 146 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo

Priloga – Pobude v zvezi z obdavčitvijo: trenutno stanje