Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Enotni trg v spreminjajočem se svetu – Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezanost

(COM(2018) 772 final)

(2019/C 240/11)

Poročevalec: Gonçalo LOBO XAVIER

Soporočevalec: Juan MENDOZA CASTRO

Zaprosilo	Komisija, 18.2.2019
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2.4.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15.5.2019
Plenarno zasedanje št.	543
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	153/1/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja jasno sporočilo Komisije o krepitvi enotnega trga in potrebi po zavezanosti vseh držav članic in državljanov. V zvezi z enotnim trgom je potrebno ravnovesje med pričakovanji ljudi in usklajenimi politikami za prilagajanje Evrope različnim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, nove usmeritve in tehnološki napredek.

1.2

EESO poziva k enotnemu trgu, ki bo v vseh državah članicah EU enak in se ga bo dojemalo kot priložnost za potrditev evropskih vrednot, temeljnih pravic ter dolžnosti, da bi dosegli napredek in blaginjo za vse države članice in državljane.

1.3

Nemoten, a konkreten proces povezovanja je izrednega pomena za preprečevanje groženj protekcionizma, individualizma in ekstremističnih družb ter boj proti tem pojavom. Državljane in države članice je treba bolje obveščati o temeljnih dosežkih enotnega trga.

1.4

Obstajajo dobri primeri koristi, ki jih imajo evropski državljani od enotnega trga zaradi prizadevanj in zavezanosti različnih akterjev. Državljani se morajo zavedati vrednot, kot so svoboda, gospodarska rast, demokracija, mir, znanost in inovacije, politična stabilnost, varstvo potrošnikov in socialne pravice, ki so rezultat procesa, ki se je začel pred 60 leti. Težave pri doseganju teh vrednot se ne smejo pozabiti, temveč bi jih bilo treba kot pridobljena spoznanja uporabljati v prihodnosti.

1.5

EESO ponovno izraža podporo omejevanju državne pomoči in boju proti zlorabam prevladujočega položaja, pri čemer opozarja na težave, ki jih imajo evropska podjetja, kadar na svetovnih trgih konkurirajo podjetjem z oligopolnim ali monopolnim položajem, ki so v nekaterih primerih v državni lasti.

1.6

EESO poudarja tudi ključno vlogo, ki jo ima enotni trg kot orodje za spodbujanje bolj ambiciozne evropske industrijske strategije z jasnimi cilji za leto 2030. Bolj vključujoče in širše povezovanje enotnega trga na podlagi resnično evropske industrijske strategije bi morala biti tudi glavna prednostna naloga za naslednjo Evropsko komisijo. Poudarek bi moral biti na večjem obsegu naložb v inovacije in tehnologije ter prožnejšem in uporabniku prijaznejšem regulativnem okviru za konkuriranje na svetovni ravni ob spoštovanju pravil in trajnostnih postopkov zdrave svetovne konkurence.

1.7

EESO ponovno poziva k razvoju socialne razsežnosti Evropske unije, da se tako spodbudijo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, izboljšanje znanj, spretnosti in kompetenc, povečanje socialnih naložb in razvoj socialnega gospodarstva s poudarkom na družbeno odgovornih podjetjih ter prizadevanja za preprečevanje revščine, neenakosti, diskriminacije in socialne izključenosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti vključenosti mladih v družbo. Po mnenju EESO bi bilo primerno, da bi se izvajale socialne politike za obravnavo teh razmer, ki povzročajo nezadovoljstvo z EU, porast populizma in širjenje ksenofobije v nekaterih skupinah prebivalstva.

1.8

EESO ugotavlja, da kljub velikim prizadevanjem v zvezi z izvajanjem in uporabo pravil enotnega trga dejstva kažejo (1), da utegnejo nacionalni ukrepi nesorazmerno obremeniti državljane in podjetja. Po mnenju EESO je države članice nujno treba pozvati, naj se takšnim praksam izognejo.

1.9

EESO že nekaj časa podpira digitalno gospodarstvo, saj se zaveda, da je z njim povezana prihodnost enotnega trga. Strinja se s Komisijo, da je splošna uredba o varstvu podatkov (2) bistvenega pomena za zagotavljanje zaupanja v enotni trg za osebne podatke, vendar je treba sprejeti dodatne ukrepe za oblikovanje boljšega, jasnega in uporabniku prijaznega okvira, da se preprečijo nepotrebne obremenitve in nesporazumi. To je ključnega pomena tudi za povečanje mobilnosti in izboljšanje storitvenega sektorja, ki je v porastu in ima velik pomen za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Zaradi cvetočega storitvenega sektorja ob hkratnem vse večjem pomanjkanju kompetenc je potreben bolje delujoči enotni trg.

1.10

EESO podpira cilj vzpostavitve okvira, ki omogoča prehod na krožni model, in ponavlja, da je trden in dolgoročno zastavljen sistem financiranja trajnostne rasti ključen dejavnik za povrnitev zaupanja v trge in usmerjanje prihrankov v trajnostne naložbe.

1.11

EESO pozdravlja jasen napredek pri preoblikovanju evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v Evropski denarni sklad, ki bi lahko previdnostno zagotavljal likvidnost, kar bi omejilo programe pogojevanja. Vendar pa za spoprijemanje s prihodnjimi nevarnostmi v finančnem sistemu podpira prizadevanja za dosego soglasja med državami članicami o dokončanju bančne unije. Visoko na dnevnem redu bi morala ostati tudi vzpostavitev popolnoma povezanih finančnih trgov in unije kapitalskih trgov.

2.   Ozadje mnenja

2.1

S strategijo za enotni trg (3), unijo kapitalskih trgov (4) in strategijo za enotni digitalni trg (5) je Komisija v zadnjih štirih letih predstavila ambiciozen in uravnotežen sklop ukrepov za poglobitev enotnega trga in njegovo večjo pravičnost.

2.2

Več predlogov je bilo že sprejetih, o 20 od 67 predlogov, ki so navedeni v teh strategijah, pa morata Evropski parlament in Svet še doseči dogovor.

2.3

Evropski svet je marca 2018 Komisijo pozval, naj oceni stanje na enotnem trgu pri izvajanju, uporabi in izvrševanju obstoječe zakonodaje ter preostale ovire in priložnosti za popolnoma delujoč enotni trg.

2.4

To sporočilo je bilo sprejeto v povezavi z letnim pregledom rasti (6) in sporočilom o stanju izvajanja naložbenega načrta (7).

2.5

Komisija je v okviru strategije za enotni digitalni trg predlagala številne pobude za odpravo največjih ovir za e-trgovanje. Več pobud je bilo že sprejetih: o geografskem blokiranju (8), storitvah čezmejne dostave paketov (9), davku na dodano vrednost za e-trgovanje (10) in sodelovanju na področju varstva potrošnikov (11).

2.6

Spletne platforme so postale pomembni akterji na enotnem trgu in več kot milijonu podjetij omogočajo, da dosežejo stranke po vsej Uniji. Komisija je predstavila predlog za nova harmonizirana pravila za prakse v odnosih med platformami in podjetji (12), o katerem sta se februarja 2019 na politični ravni dogovorila Evropski parlament in Svet.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO podpira jasno sporočilo Komisije o krepitvi enotnega trga, ki je velik dosežek in ključni element procesa evropskega povezovanja. Enotni trg bi moral biti temelj blaginje v Evropi.

3.2

Za dokončno vzpostavitev enotnega trga sta bila zelo pomembna uvedba eura in Schengenski sporazum. Vendar med državami članicami še vedno obstaja veliko razlik, ki jih je treba odpraviti. Vse države članice se morajo trdno zavezati k temu, da se sedanje stanje odpravi in vzpostavi povezanost.

3.3

V zvezi z enotnim trgom je potrebno ravnovesje med pričakovanji ljudi in usklajenimi politikami za izpolnjevanje stalne potrebe po tem, da se Evropa prilagaja različnim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, nove usmeritve, tehnološki napredek in digitalizacija.

3.4

Enotni trg, ki omogoča dostop do trga z več kot 512 milijoni potrošnikov, je nedvomno zgodba o uspehu: s sprejetjem skupnih pravil so bile odstranjene regulativne ovire za več kot 80 % industrijskih proizvodov, vendar pa ta proces ni samoumeven. Obravnavanje razlik v zavezanosti držav članic in potreba po boljšem izvajanju povezane zakonodaje morata biti politična prioriteta. Določbe enotnega trga morajo veljati tudi za spletne prodajalce.

3.5

Dober znak je priznanje Komisije, da je treba doseči dogovor o zakonodajnih predlogih ter odpraviti razkorak med besedami in dejanji. Države članice se morajo zavedati, da gre za „vsakodnevni proces“.

3.6

Popolne povezanosti enotnega trga ne bomo nikoli dosegli, če države članice ne bodo doumele resnične vrednosti tega procesa in če o njej ne bodo obveščale svojih državljanov. Politični voditelji morajo poudarjati dosežke procesa s pozitivnimi sporočili o koristih za državljane.

3.7

Evropski projekt temelji na miru, blaginji in socialnem razvoju. Stroške neukrepanja na ravni EU je treba predstaviti v opozorilo tistim, ki dvomijo. Evropski državljani morajo dosežke ceniti, da bi lahko dejavno sodelovali v tem procesu ter preprečevali nesporazume in radikalizem. Proces enotnega trga prispeva k evropskemu razvoju in bi ga bilo mogoče uporabiti kot dober zgled za spodbujanje evropskih vrednot.

3.8

Enotni trg ni mogoč, če se na njem prodajajo proizvodi z „dvojno kakovostjo“, tj. če so proizvodi, ki se pod isto blagovno znamko prodajajo v novih državah članicah EU, drugačne kakovosti (z manjšo količino kakovostnih surovin) kot proizvodi, ki se prodajajo v starih članicah EU. Po mnenju EESO takšna praksa ni sprejemljiva.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Enotni trg kot komunikacijsko orodje za promocijo evropskih vrednot in dosežkov

4.1.1

EESO meni, da je treba za boljše obveščanje o dosežkih enotnega trga uporabljati skupni jezik. Ovrednotiti bi bilo treba vidike, kot so mobilnost državljanov zaradi dela in preživljanja prostega časa, finančne storitve ali celo socialni vidiki v zvezi z varnostjo in priložnostmi za delo ter varstvom potrošnikov.

4.1.2

EESO meni, da nekatera stališča, ki ogrožajo proces evropskega razvoja, temeljijo na izpostavljanju razlik med državami članicami in posameznih dejstev, ki pa ne odražajo popolne stvarnosti enotnega trga. Bistveno je, da se tovrstni diskurz med državljani preprečuje in da se proti njemu borimo, saj je politika povezovanja zelo dinamična in se izvaja različno hitro. Poudariti je treba splošni rezultat, pri čemer je treba prednostno obravnavati potrebo po preprečevanju neenakosti na različnih ravneh (gospodarski, socialni, izobraževalni itd.).

4.2   Več priložnosti in koristi za državljane

4.2.1

Pri razvoju enotnega trga sta imeli pomembno vlogo politika konkurence in politika za varstvo potrošnikov v EU. Da bi potrošniki lahko izkoristili vse prednosti enotnega trga, bi moral ta delovati učinkovito, potrošniki pa bi morali imeti zaupanje v blago in storitve, tako na spletu kot drugje, lokalno in v drugih državah članicah. Države članice morajo zagotoviti, da podjetja ravnajo v skladu s pravili konkurence in varstva potrošnikov ter da tekmeci niso diskriminirani na škodo potrošnikov.

4.2.2

Pri razvoju enotnega trga je imela pomembno vlogo politika konkurence EU, ki uživa svetovni ugled. Kot EESO poudarja že nekaj časa, je trg EU zaradi omejevanja državne pomoči in boja proti zlorabam prevladujočega položaja postal dinamičen, od česar imajo koristi potrošniki in podjetja.

4.2.3

V okviru pravil o konkurenci morajo tudi spletni prodajalci spoštovati enotni trg in opredeliti bi bilo treba položaj mednarodnih podjetij na tem trgu.

4.3   Koristi za podjetja

4.3.1

Enotni trg podjetnikom ponuja odprt in multilateralen trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, ter zagotavlja dostop do mednarodnih vrednostnih verig.

4.3.2

Cilj unije kapitalskih trgov je pomagati zagotoviti kapital v Evropi in ga usmeriti v vsa podjetja, infrastrukturo in vzdržne dolgoročne projekte s pozitivnimi učinki na zaposlovanje (13).

4.3.3

Vendar je potrebnega še veliko dela: evropska podjetja so v primerjavi z ameriškimi podjetji precej bolj odvisna od bančnih posojil.

4.3.4

Unija je zaradi obsega enotnega trga zmožna oblikovati odprt in multilateralen trgovinski sistem, ki bo temeljil na pravilih. Podjetja iz tretjih držav morajo za dostop do enotnega trga spoštovati zakonodajo Unije, med drugim na področju zdravja, okolja, varnosti hrane in proizvodov ter varstva potrošnikov.

4.3.5

EESO opozarja na težave, ki jih imajo evropska podjetja, kadar na svetovnih trgih konkurirajo podjetjem z oligopolnim ali monopolnim položajem, ki so v nekaterih primerih v državni lasti. Primeri tega so med drugimi železniška industrija, letalski promet in vetrne elektrarne, kjer se evropska podjetja srečujejo z neizprosno konkurenco (podjetij iz tretjih držav, zlasti Kitajske).

4.4   Socialna razsežnost

4.4.1

EESO je Komisijo že pozval, naj razvije socialno razsežnost EU ter tako spodbudi ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, izboljšanje znanj, spretnosti in kompetenc, povečanje socialnih naložb in razvoj socialnega gospodarstva ter prizadevanja za preprečevanje revščine, neenakosti, diskriminacije in socialne izključenosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti družbeni vključenosti mladih.

4.4.2

Obstaja prepričanje, da so jo v gospodarski krizi najslabše odnesli zaposleni, saj je kriza povzročila večjo brezposelnost in revščino, stagnacijo ali realno znižanje plač in znižanje socialnih prejemkov. Po mnenju EESO bi bilo primerno, da bi se izvajale socialne politike za obravnavo teh razmer, ki povzročajo nezadovoljstvo z EU, porast populizma in širjenje ksenofobije v nekaterih skupinah prebivalstva. Posledice krize še zdaleč niso odpravljene. Iz raziskave Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) (14) je razvidno, da so delavci v devetih državah članicah EU leta 2017 zaslužili manj kot leta 2010. EESO opozarja, da v šestih državah članicah EU ni določena obvezna minimalna plača, v drugih pa je zelo nizka (15).

4.4.3

EESO je zadovoljen z napredkom, doseženim pri prilagajanju evropskega akta o dostopnosti, da se promovirajo pravice invalidov, in države članice spodbuja, naj bodo v fazi prenosa ambiciozne in uravnotežene. EESO tudi poziva naslednjo sestavo Komisije, naj pripravi evropski akcijski načrt za sektor socialne ekonomije, ki bo ustvaril enake konkurenčne pogoje za socialna podjetja in spodbudil razvoj tega sektorja.

4.5   Učinkovitejše izvajanje in uporaba pravil enotnega trga

4.5.1

EESO ugotavlja, da kljub velikim prizadevanjem v zvezi z izvajanjem direktiv o enotnem trgu dejstva kažejo (16), da utegnejo nacionalni ukrepi nesorazmerno obremeniti državljane in podjetja (17). To je vidik, ki ga morajo države članice posebej obravnavati, pri čemer mora biti prednostna naloga oblikovanje novih orodij za preprečevanje takih ukrepov.

4.5.2

EESO poudarja, da nedavni znaki v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU niso bili le spodbudni, zato je potrebna večja zavezanost držav članic.

4.6   Izkoriščanje celotnega potenciala enotnega trga

4.6.1   Enotni digitalni trg in storitveno gospodarstvo

4.6.1.1

EESO že več let podpira digitalno gospodarstvo, saj se zaveda, da je z njim povezana prihodnost enotnega trga (18).

4.6.1.2

Zato EESO toplo pozdravlja politični dogovor (19) o sploh prvem programu za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (20), ki bo s proračunom v višini 9,2 milijarde EUR oblikoval in podpiral digitalno preobrazbo evropskih družb in gospodarstev ter zagotavljal široko uporabo in uvedbo digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi, da okrepimo evropsko industrijsko tehnološko vodstvo.

4.6.1.3

Storitveni sektor prispeva vse več h globalnemu gospodarstvu EU (21) in ustvarjanju delovnih mest v EU, zato je vse bolj nujno, da se izkoristi ves njegov potencial, še zlasti, ker je ocenjeni dobiček tega sektorja precejšen (22).

4.6.2   Evropsko podatkovno gospodarstvo

4.6.2.1

Glavni cilj enotnega trga je vzpostavitev evropskega podatkovnega ekosistema kot nepogrešljivega nosilca gospodarskega in družbenega napredka ter doseganje zanesljive konkurenčnosti v svetu, ki je sredi radikalne preobrazbe, ob močni konkurenci v Združenih državah Amerike in Aziji. Da bi izboljšali zmogljivosti za povezljivost in hrambo podatkov, so po vsej celini nujno potrebne javno-zasebne naložbe v infrastrukturo (23).

4.6.2.2

EESO se strinja s Komisijo, da je splošna uredba o varstvu podatkov (24) bistvenega pomena za zagotavljanje zaupanja v enotni trg za osebne podatke (25), vendar je treba predlagano uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (26) razjasniti, da bi se zagotovilo spoštovanje Listine o temeljnih pravicah in človekovih pravic (členi 5, 8 in 11) ter možnosti za omejitve, ki se lahko določijo v nacionalnih predpisih (27).

4.6.3   Krožno gospodarstvo in trajnostno financiranje

4.6.3.1

Odbor podpira cilj vzpostavitve okvira, ki omogoča prehod na krožni model za celotni življenjski cikel proizvodov (28).

4.6.3.2

Trden in dolgoročno zastavljen sistem financiranja trajnostne rasti je pomemben dejavnik za povrnitev zaupanja v trge in usmerjanje prihrankov v trajnostne naložbe. Akcijski načrt EU (29) v zvezi s tem vprašanjem mora spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse (cilj trajnostnega razvoja 8) (30).

4.6.4   Trgi proizvodov in storitev

4.6.4.1

EU je s svojim standardizacijskim modelom vodilna v svetu. EESO izpostavlja delo Komisije na tem področju. Enotnost in doslednost korpusa evropskih standardov se zagotavlja s temeljnim načelom „en standard, en preskus – sprejet povsod v Evropi“. S tem se podjetjem omogočajo naložbena, pravna in finančna varnost (31).

4.6.4.2

Cilj svežnja o čisti energiji za vse Evropejce je pospešiti, preoblikovati in utrditi prehod gospodarstva EU na čisto energijo, hkrati pa ohraniti pomembna cilja gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest (32).

4.6.4.3

Po četrtem železniškem svežnju (2013) (33) je iz šestega poročila o spremljanju trga storitev v železniškem prometu (RMMS) (34) razvidno, da se je skupna dolžina železniškega omrežja EU povečala.

4.6.4.4

V Akcijskem načrtu za 5G v Evropi (35) so obravnavani eni od najbolj ključnih elementov digitalnega gospodarstva in družbe; komercialne storitve se bodo začele izvajati leta 2020. Po mnenju EESO bosta odločilna dejavnika uspeh projektov v okviru javno-zasebnih partnerstev za infrastrukturo 5G (5G-PPP) v raziskovalni fazi in integracija omrežij fronthaul z omrežji backhaul za prenos podatkov s pomočjo stikal velikih zmogljivosti, heterogenih povezav za prenos in procesorjev v oblaku, ki jih uporablja več ponudnikov internetnih storitev (36).

4.6.5   Bolj povezani kapitalski trgi in popolnoma delujoča bančna unija

4.6.5.1

Po ukrepih, sprejetih zaradi finančne krize, so zdaj evropske banke bolje pripravljene na prihodnje nemirne čase. EESO pozdravlja jasen napredek pri preoblikovanju evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v Evropski denarni sklad, ki bi lahko previdnostno zagotavljal likvidnost, kar bi omejilo programe pogojevanja. Vendar pa za spoprijemanje s prihodnjimi nevarnostmi v finančnem sistemu EESO podpira prizadevanja za dosego soglasja med državami članicami o vzpostavitvi močne bančne unije, osredotočene na ukrepe, ki bi vlivali več zaupanja državljanom in podjetjem.

4.6.6   Zmanjšanje upravnega bremena in olajšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti

4.6.6.1

Sodobna pravila o pravu gospodarskih družb v EU so odločilnega pomena za enotni trg. V tem smislu je sveženj o evropskem pravu gospodarskih družb del celovitega pristopa za uravnoteženje in zaščito legitimnih interesov in potreb vseh zainteresiranih strani, MSP, manjšinskih delničarjev, upnikov in zaposlenih (37).

4.6.6.2

Ker je v Svetu nujno soglasje, je sprejemanje skupnih pravil glede določenih vidikov obdavčevanja težje, zlasti glede skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in uvedbe enotnega evropskega davka na dodano vrednost (DDV). EESO podpira tudi sveženj o reformi DDV (38).

4.6.7   Trajnostna mobilnost

4.6.7.1

Štirje od desetih anketiranih evropskih voznikov (39) so navedli, da bo naslednji avtomobil, ki ga bodo kupili, najverjetneje električen. Standardi za čiste avtomobile in spodbude za električna vozila bodo pripomogli k temu, da bodo evropski proizvajalci avtomobilov ostali konkurenčni na svetovnem trgu, ki se v segmentu električnih vozil hitro razvija.

4.6.7.2

EESO pozdravlja evropsko zavezništvo za akumulatorje kot dober primer strateške vrednostne verige v Evropi. Vendar so potrebna veliko večja prizadevanja, da bi postali vodilni v sektorju priključnih vozil za množični trg, saj evropske blagovne znamke na tem področju večinoma zaostajajo za azijskimi in ameriškimi proizvajalci.

4.7   Nadaljnji koraki

4.7.1

Proces evropskega semestra bi bilo treba uporabiti kot enega od instrumentov za učinkovitejši in hitrejši prehod na boljši enotni trg, kjer je to primerno.

4.7.2

Države članice imajo lahko koristi od bolj vključujočega dialoga na podlagi pričakovanj civilne družbe. Evropski semester je del tega dialoga, pri čemer se zdi, da je ključni korak do uspeha in vključevanja družbe zmožnost držav članic, da ukrepajo na podlagi priporočil za posamezne države. Z njimi je mogoče izboljšati nacionalne reforme, ni pa jih mogoče zahtevati.

4.7.3

Prizadevanja v podporo dosežkom enotnega trga morajo biti del vseh politik in zavez držav članic, pri čemer morajo sodelovati državljani in družba. Bistveno je zagotoviti, da je prednostna naloga držav članic učinkovita komunikacija med državljani in „evropskim projektom, ki temelji na enotnem trgu“. Evropski voditelji bodo tako prispevali k preprečevanju ekstremizma in radikalnih ukrepov proti enotnemu trgu.

4.7.4

EESO pozdravlja pozive Komisije Evropskemu svetu, zlasti poziv, naj zagotovi, da bo Svet pospešeno sodeloval z Evropskim parlamentom za čimprejšnje sprejetje zakonodajnih pobud v okviru strategije za enotni trg, strategije za enotni digitalni trg, unije kapitalskih trgov in bančne unije (40).

---

(1)  COM(2018) 772 final, točka 2.1.

(2)  UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(3)  COM(2015) 550 final, UL C 177, 18.5.2016, str. 1.

(4)  COM(2015) 468 final, UL C 133, 14.4.2016, str. 17.

(5)  COM(2015) 192 final, UL C 71, 24.2.2016, str. 65.

(6)  COM(2018) 770 final.

(7)  COM(2018) 771 final.

(8)  Uredba (EU) 2018/302.

(9)  Uredba (EU) 2018/644.

(10)  Direktiva (EU) 2017/2455.

(11)  Uredba (EU) 2017/2394.

(12)  COM(2018) 238 final.

(13)  UL C 81, 2.3.2018, str. 117.

(14)  Benchmarking Working Europe 2018.

(15)  Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer.

(16)  COM(2018) 772 final, točka 2.1.

(17)  Glej francosko pobudo https://ue.delegfrance.org/suppression-de-sur-transpositions.

(18)  UL C 71, 24.2.2016, str. 65; UL C 440, 6.12.2018, str. 57; UL C 75, 10.3.2017, str. 119; UL C 125, 21.4.2017, str. 51; UL C 288, 31.8.2017, str. 1; UL C 81, 2.3.2018, str. 102.

(19)  IP/19/528.

(20)  COM(2018) 434 final, UL C 62, 15.2.2019, str. 292.

(21)  Storitveni sektor je trenutno največji sektor v EU, saj ustvarja približno 75 % BDP EU.

(22)  Glej COM(2018) 772 final: sporočilo Komisije Enotni trg v spreminjajočem se svetu, točka 3.4.

(23)  UL C 345, 13.10.2017, str. 130.

(24)  UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(25)  UL C 229, 31.7.2012, str. 90.

(26)  COM(2017) 010 final.

(27)  UL C 345, 13.10.2017, str. 138.

(28)  UL C 230, 14.7.2015, str. 91.

(29)  COM(2018) 97 final; UL C 62, 15.2.2019, str. 73; UL C 62, 15.2.2019, str. 103; UL C 62, 15.2.2019, str. 97.

(30)  UL C 62, 15.2.2019, str. 73.

(31)  UL C 197, 8.6.2018, str.17.

(32)  UL C 246, 28.7.2017, str. 64.

(33)  UL C 327, 12.11.2013, str. 122.

(34)  COM(2019) 51 final.

(35)  COM(2016) 588 final.

(36)  UL C 125, 21.4.2017, str. 74.

(37)  UL C 62, 15.2.2019, str. 24.

(38)  UL C 237, 6.7.2018, str. 40.

(39)  https://www.euractiv.com/section/electric-cars/opinion/dont-let-european-automakers-lose-the-race-to-electrification.

(40)  COM(2018) 772 final.