EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AE3954

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe (EU) 2018/… (uredba o interoperabilnosti) in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (COM(2018) 302 final)

EESC 2018/03954

UL C 440, 6.12.2018, p. 154–157 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/154


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe (EU) 2018/… (uredba o interoperabilnosti) in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ

(COM(2018) 302 final)

(2018/C 440/26)

Glavni poročevalec:

Ionuţ SIBIAN

Zaprosilo

Evropski parlament, 2. 7. 2018

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Sklep predsedstva

10. 7. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

19. 9. 2018

Plenarno zasedanje št.

537

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

97/3/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira vizumsko politiko, ki bi morala biti tudi v prihodnje orodje za spodbujanje turizma in podjetništva, hkrati pa preprečevati varnostna tveganja in tveganja za nedovoljene migracije v EU.

1.2

EESO podpira nadaljnji razvoj vizumskega informacijskega sistema (VIS) kot najboljše tehnološke rešitve, ki lajša postopek za vizum za kratkoročno bivanje ter organom, pristojnim za izdajo vizumov, mejnim organom, organom, pristojnim za odločanje o azilu, in migracijskim organom omogoča hitro in učinkovito preverjanje potrebnih informacij o državljanih tretjih držav, ki za potovanje v EU potrebujejo vizum.

1.3

EESO meni, da bi moral biti eden od ključnih ciljev ukrepanja na tem področju uskladitev postopkov, praks in izidov držav članic EU v zvezi z vizumsko politiko.

1.4

V zvezi z oblikovanjem kazalnikov posebnih tveganj za obravnavo vlog za izdajo vizumov EESO meni, da bi to lahko omejilo pravice prosilcev. Institucije EU in organe držav članic poziva, naj ustrezno obveščajo in usposabljajo osebje na terenu in vodstveno osebje, da se prepreči morebitno profiliranje na podlagi rase, spola, narodnosti, vere, spolne usmerjenosti in drugih osebnih značilnosti.

1.5

EESO podpira cilj, da se olajša ugotavljanje istovetnosti pogrešanih oseb, vendar pa je znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov otrok prosilcev z dvanajst na šest let lahko problematično. Predlog ne vključuje prispevkov in mnenj agencij in organizacij za zaščito otrok, zato EESO ne more celovito presoditi vpliv predloga na otroke in njihovo zaščito.

1.6

Medtem ko je v zvezi z istim ciljem shranjevanje kopije biometrične strani potne listine prosilca v VIS sprejemljivo in potrebno, je vprašljiva vzpostavitev tega novega podatkovnega orodja v podporo postopkom vračanja, kot je navedeno v predlogu. EESO meni, da ni nujno, da bodo predlagane spremembe privedle do vračanja državljanov tretjih držav. Namesto tega bi to moralo biti orodje, ki bi države članice spodbujalo k ukrepanju, in sicer ob ustreznem upoštevanju zakonitosti bivanja ter interesa in dobrega počutja zadevnih posameznikov. Organi bi morali državljane tretjih držav spodbujati in jim pomagati, da si uredijo bivanje in razmislijo o vrnitvi v državo izvora.

1.7

Kar zadeva dodatni cilj tega predloga, da se nacionalnim organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Europolu pod strogimi pogoji omogoči dostop do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, EESO poudarja pomembnost strogih pogojev dostopa. Idealno bi morale biti za dostop potrebne sodne odločbe, ki bi zagotavljale, da je takšen dostop nujna omejitev načela varstva osebnih podatkov.

1.8

EESO izraža pohvalo za obsežna posvetovanja, organizirana v zvezi s tem predlogom. Obenem bi bilo za EESO, druge institucije in širšo javnost zelo koristno, če bi predlog vseboval več prispevkov in vpogledov zainteresiranih strani, s katerimi je potekalo posvetovanje. Ni jasno, kakšna je bila vrsta predloženih prispevkov in v kolikšnem obsegu so ti vplivali na končno različico predloga.

1.9

Kar zadeva varstvo temeljnih pravic, EESO pozdravlja poudarek, ki ga Evropska komisija namenja temu vidiku. Priporoča, naj se dodatna pozornost nameni načinu, kako države članice uporabljajo osebne podatke prosilcev za izdajo vizuma. Kot je že bilo navedeno, so potrebni dodatni zaščitni ukrepi pred ravnanjem, ki privede do diskriminacije državljanov tretjih držav, ki vložijo vlogo za vizum za kratko- ali dolgoročno bivanje.

1.10

Koristno bi bilo, če bi predlog vključeval podrobnejše in konkretnejše podatke o vizumih za kratko- in dolgoročno bivanje ter dovoljenjih za prebivanje po posameznih državah, in sicer državah članicah EU in tretjih državah. V zvezi s trgovino z otroki bi bilo poleg tega zelo koristno, če bi bilo na voljo več informacij o prekoračitvah obdobja dovoljenega bivanja. Podatki so nujni za presojo narave in strukture mobilnosti ter ustreznosti uporabljenih instrumentov.

1.11

EESO poleg tega priporoča trdnejšo zavezanost sodelovanju z vladami in organizacijami civilne družbe tretjih držav, da bodo njihovi državljani v celotnem postopku za izdajo vizuma obveščeni in pripravljeni ter da jim bo zagotovljena ustrezna pomoč.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO podpira vizumsko politiko, ki bi morala biti tudi v prihodnje orodje za spodbujanje turizma in podjetništva, hkrati pa preprečevati varnostna tveganja in tveganja za nedovoljene migracije v EU.

2.2

Čeprav se EESO zaveda izzivov v zvezi z migracijami in varnostjo iz zadnjih let, države članice in institucije EU spodbuja k sprejetju enotnega, uravnoteženega in sorazmernega pristopa, da bi bila EU še naprej čim bolj odprta, odgovorna, privlačna in inovativna.

2.3

EESO podpira nadaljnji razvoj vizumskega informacijskega sistema (VIS) kot najboljše tehnološke rešitve, ki lajša postopek za vizum za kratkoročno bivanje ter organom, pristojnim za izdajo vizumov, mejnim organom, organom, pristojnim za odločanje o azilu, in migracijskim organom omogoča hitro in učinkovito preverjanje potrebnih informacij o državljanih tretjih držav, ki za potovanje v EU potrebujejo vizum.

2.4

EESO podpira splošne cilje te pobude: izboljšanje varnosti v EU in na njenih mejah, olajšanje izvajanja pravice zakonitih potnikov do prečkanja zunanjih meja, svobodnega gibanja in bivanja na območju brez nadzora na notranjih mejah ter olajšanje upravljanja zunanjih schengenskih meja.

2.5

EESO podpira posebne cilje te pobude, in sicer olajšati postopek za izdajo vizuma, olajšati in okrepiti preverjanja na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemelj držav članic ter izboljšati notranjo varnost schengenskega območja z olajšanjem izmenjave informacij med državami članicami o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje in dovoljenje za prebivanje.

2.6

EESO podpira tudi odpravo preostalih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja in varnosti: v VIS je treba vključiti vizume za dolgoročno bivanje in dokumente za prebivanje.

2.7

Kar zadeva boljše preverjanje v okviru obravnave vlog za izdajo vizumov z uporabo interoperabilnosti, preverjanje in ocenjevanje informacij, ki jih predložijo prosilci, ter samodejno preverjanje vsako vloge v vsakem od razpoložljivih sistemov, ki ga bo opravil VIS, EESO meni, da je to dobrodošel postopkovni in tehnološki dosežek.

2.8

V zvezi z oblikovanjem kazalnikov posebnih tveganj za obravnavo vlog za izdajo vizumov EESO meni, da bi to lahko omejilo pravice prosilcev. Čeprav kazalniki tveganja ne bi vsebovali nobenih osebnih podatkov, bi temeljili na statističnih podatkih in informacijah, ki bi jih države članice predložile o grožnjah, neobičajni stopnji zavrnitev ali prekoračitvi obdobja dovoljenega bivanja nekaterih kategorij državljanov tretjih držav in tveganju za javno zdravje. Obstaja precejšnje tveganje, da bodo organi za obravnavo vlog za izdajo vizumov te podatke in kazalnike uporabili za zavrnitev vlog za izdajo vizumov na podlagi profilov, vgrajenih v sistem, ne pa na podlagi individualnih okoliščin prosilca. Institucije EU in organe držav članic poziva, naj ustrezno obveščajo in usposabljajo osebje na terenu in vodstveno osebje, da se prepreči morebitno profiliranje na podlagi rase, spola, narodnosti, vere, spolne usmerjenosti in drugih osebnih značilnosti.

2.9

EESO podpira cilj, da se olajša ugotavljanje istovetnosti pogrešanih oseb, vendar pa je znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov otrok prosilcev z dvanajst na šest let lahko problematično. Predlog ne vključuje prispevkov in mnenj agencij in organizacij za zaščito otrok, kar EESO onemogoča celovito presojo vpliva predloga na otroke in njihovo zaščito.

2.10

Medtem ko je v zvezi z istim ciljem shranjevanje kopije biometrične strani potne listine prosilca v VIS sprejemljivo in potrebno, je vprašljiva vzpostavitev tega novega podatkovnega orodja v podporo postopkom vračanja, kot je navedeno v predlogu. EESO meni, da ni nujno, da bodo predlagane spremembe privedle do vračanja državljanov tretjih držav. Namesto tega bi to moralo biti orodje, ki bi države članice spodbujalo k ukrepanju, in sicer ob ustreznem upoštevanju zakonitosti bivanja ter interesa in dobrega počutja zadevnih posameznikov. Organi bi morali državljane tretjih držav spodbujati in jim pomagati, da si uredijo bivanje in razmislijo o vrnitvi v državo izvora.

2.11

Kar zadeva dodatni cilj tega predloga, da se nacionalnim organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Europolu pod strogimi pogoji omogoči dostop do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, EESO poudarja pomembnost strogih pogojev dostopa. Idealno bi morale biti za dostop potrebne sodne odločbe, ki bi zagotavljale, da je takšen dostop nujna omejitev načela varstva osebnih podatkov.

2.12

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija naročila tri neodvisne študije, in sicer eno o izvedljivosti, nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku ter o shranjevanju kopije potne listine prosilcev za izdajo vizuma v VIS ter dve o izvedljivosti, nujnosti in sorazmernosti razširitve VIS, tako da bi zajemal tudi vizume za dolgoročno bivanje in dokumente za prebivanje.

2.13

EESO izraža pohvalo za obsežna posvetovanja, ki so zajemala vse zadevne zainteresirane strani, vključno z nacionalnimi organi, ki lahko vnašajo, spreminjajo ali brišejo podatke v VIS oziroma imajo vanje vpogled, nacionalnimi organi, odgovornimi za migracije in vračanje, organi za varstvo mladoletnih oseb, policijo in organi za preprečevanje trgovine z ljudmi, organi, odgovornimi za konzularne zadeve, in nacionalnimi organi, odgovornimi za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z več organi iz držav zunaj EU in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito otrokovih pravic. Obenem bi bilo za EESO, druge institucije in širšo javnost zelo koristno, če bi predlog vseboval več prispevkov in vpogledov zainteresiranih strani, s katerimi je potekalo posvetovanje. Ni jasno, kakšna je bila vrsta predloženih prispevkov in v kolikšnem obsegu so ti vplivali na končno različico predloga.

2.14

Kar zadeva varstvo temeljnih pravic, EESO pozdravlja poudarek, ki ga Evropska komisija namenja temu vidiku. Pozdravlja tudi dodatne zaščitne ukrepe, uvedene s predlogom, ki pokrivajo posebne potrebe novih kategorij podatkov, obdelave podatkov in posameznikov, na katere se podatki nanašajo in ki bodo zajeti v VIS, kot del širših prizadevanj za varstvo pravic posameznikov do dostopa, popravkov, izbrisa in pravnega varstva osebnih podatkov. Priporoča, naj se dodatna pozornost nameni načinu, kako države članice uporabljajo osebne podatke prosilcev za izdajo vizuma. Kot je že bilo navedeno, so potrebni dodatni zaščitni ukrepi pred ravnanjem, ki privede do diskriminacije državljanov tretjih držav, ki vložijo vlogo za vizum za kratko- ali dolgoročno bivanje.

2.15

Koristno bi bilo, če bi predlog vključeval podrobnejše in konkretnejše podatke o vizumih za kratko- in dolgoročno bivanje ter dovoljenjih za prebivanje po posameznih državah, in sicer državah članicah EU in tretjih državah. V zvezi s trgovino z otroki bi bilo poleg tega zelo koristno, če bi bilo na voljo več informacij o prekoračitvah obdobja dovoljenega bivanja. Podatki so nujni za presojo narave in strukture mobilnosti ter ustreznosti uporabljenih instrumentov.

2.16

EESO poleg tega priporoča trdnejšo zavezanost sodelovanju z vladami in organizacijami civilne družbe tretjih držav, da bodo njihovi državljani v postopku za izdajo vizuma obveščeni in pripravljeni ter da jim bo zagotovljena ustrezna pomoč.

V Bruslju, 19. septembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


Top