Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52018AE2511

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (COM(2018) 149 final – 2018/0074 (COD))

EESC 2018/02511

UL C 440, 6.12.2018, p. 171–173 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/171

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008

(COM(2018) 149 final – 2018/0074 (COD))

(2018/C 440/29)

Samostojni poročevalec:

Gabriel SARRÓ IPARRAGUIRRE

Zaprosilo

Svet, 12. 4. 2018

Evropski parlament,

16. 4. 2018

Pravna podlaga

člena 43(2) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Sklep predsedstva Odbora

17. 4. 2018

Pristojnost

strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

5. 9. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

19. 9. 2018

Plenarno zasedanje št.

537

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

182/1/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 EESO meni, da je vzpostavitev večletnega načrta ustrezen ukrep za gospodarjenje v zahodnih vodah, čeprav bi bilo treba upoštevati posebnosti ribištva v severozahodnih in jugozahodnih vodah.

1.2

 Po mnenju EESO bi bilo treba to uredbo uskladiti s cilji skupne ribiške politike (SRP) in zato pri dodeljevanju ribolovnih možnosti navesti pomen socialno-ekonomskega vidika.

1.3

 EESO poziva k posodobitvi seznama vrst, na katere se nanaša ta uredba, na podlagi regionalnega pristopa, saj nekatere od teh vrst otežujejo upravljanje mešanega ribolova zaradi nizke ravni ulova, prilova ali nedoločenih kvot v nekaterih državah članicah. Glede na bližnjo uvedbo obveznosti iztovarjanja in nastanek pojava vrst, ki omejujejo ribolov (angl. choke species), kar bi lahko v nekaterih primerih povzročilo prekinitev ribolovne dejavnosti, je to še toliko bolj pomembno.

1.4

 Po mnenju EESO je treba s sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) okrepiti znanstvene raziskave, da bi bili bolje seznanjeni z dejanskim stanjem ribjih staležev in se s tem čim bolj izognili uporabi previdnostnega pristopa ter dosegli trajnostno izkoriščanje teh virov na dolgi rok.

2.   Povzetek predloga Komisije

2.1

 Namen predloga uredbe, ki je predmet tega mnenja, je vzpostavitev enotnega načrta upravljanja za pridnene staleže rib, vključno s tistimi v globokih vodah, ki se lovijo v zahodnih vodah.

2.2

 S tem načrtom naj bi se zagotovilo, da se ti staleži izkoriščajo po načelu največjega trajnostnega donosa na podlagi ekosistemskega pristopa in v skladu s previdnostnim pristopom. Namen tega je zagotoviti stabilne ribolovne možnosti na podlagi najnovejših znanstvenih podatkov in olajšati uvedbo obveznosti iztovarjanja.

2.3

 Staleže je treba upravljati v skladu z razponi FMSY (pri čemer F pomeni ribolovno umrljivost), ki jih priporoča Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), da bodo ribolovne možnosti za posamezno vrsto znotraj najnižjega razpona FMSY, ki je na voljo, lahko pa tudi nižje od tega razpona ali – v določenih pogojih, ko je zadevni stalež nad vrednostjo MSY Btrigger (referenčna točka za biomaso drstitvenega staleža) – v skladu z največjim razponom FMSY, ki je takrat na voljo.

2.4

 Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da bi biomasa drstitvenega staleža padla pod spodnjo mejo biomase (Blim).

2.5

 Države članice pri dodeljevanju teh ribolovnih možnosti upoštevajo verjetno sestavo ulova plovil, ki izvajajo tak ribolov.

2.6

 Komisija ima pooblastilo za sprejemanje tehničnih ukrepov v obliki delegiranih aktov, ki se nanašajo na lastnosti ali omejitve ribolovnega orodja, da se izboljša selektivnost in zmanjša neželeni ulov in njegov vpliv na ekosistem, ter za določanje najmanjših velikosti z vidika ohranjanja in obveznosti iztovarjanja.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

 Po mnenju EESO je vzpostavitev večletnega načrta ustrezen ukrep za srednje- in dolgoročno izkoriščanje ribolovnih virov v zahodnih vodah.

3.2

 Kljub temu EESO meni, da je treba pri pripravi načrta upoštevati posebnosti in razlike med ribolovnimi območji v severozahodnih in jugozahodnih vodah, tj. različne značilnosti flot, njihove ribolovne dejavnosti (vrsto ribolova) in trajanje ribolovnih potovanj.

3.3

 EESO odločno poudarja, da bi moral načrt prispevati k uresničitvi vseh ciljev skupne ribiške politike, zato bi bilo treba pri določanju ribolovnih možnosti upoštevati tudi študije o socialno-ekonomskih učinkih in prag rentabilnosti za vsako regulirano vrsto ribolova, česar v normativnem delu predloga uredbe trenutno ni.

3.4

 EESO je zaskrbljen zaradi posledic uporabe previdnostnega pristopa, kadar ni znanstvenih podatkov za določene vrste ribolova, in njihovega učinka na neposredno zmanjšanje ribolovnih možnosti. EESO zato države članice in Komisijo poziva, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju raziskav, da bi bili bolje seznanjeni s temi staleži. Poleg tega meni, da se v primeru znanstvenih ocen staležev rib, ki ne temeljijo na analizi, celotni dovoljeni ulov ne bi smel bistveno zmanjšati, dokler se ne izboljša ocena.

3.5

 V primerih mešanega ribolova, kjer se pojavlja problem z vrstami, ki omejujejo ribolov in so vključene v ta načrt, kar bi lahko ohromilo ribolov glavnih ciljnih vrst, EESO meni, da je treba preučiti možnost, da se jih izključi iz sistema celotnega dovoljenega ulova (TAC), in da se za dobro stanje njihovih staležev sprejmejo alternativni ukrepi upravljanja procesa na podlagi regionalnega pristopa.

3.6

 Zaradi posebnosti nekaterih vrst in območij je za učinkovito upravljanje ribištva treba olajšati določanje podobmočij znotraj posameznih območij ICES. EESO poziva Komisijo, naj to možnost vključi v uredbo.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

 Člen 1 določa seznam vrst, ki otežujejo upravljanje mešanega ribolova, vključno z globokomorskimi vrstami, za katere veljajo poseben sistem TAC, ki je poleg tega omejen na dve leti, in drugačne kvote, zato po mnenju EESO vključitev teh vrst povzroča zmedo. V nekaterih državah članicah je ulov teh vrst majhen ali ga ni in je del prilova, kot v primeru sluzoglavke (Beryx spp.). Poleg tega za ribolov okatega ribona (Pagellus bogaraveo) v razdelku 9a veljajo številne posebnosti, povezane z ribolovnimi območji (v Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju brez sistema TAC in kvot) in udeležbo ribiških flot tretjih držav, zato po mnenju EESO ni smiselna njegova vključitev v ta seznam, saj ni znano, ali so te države pripravljene uskladiti svoje predpise z načeli in interesi EU.

4.2

 Obstajajo tudi vrste, kot sta brancin (Dicentrarchus labrax) in mol (Merlangius merlangus) v razdelku 9a, ki nista predmet sistema TAC in kvot, zato bi ju bilo treba po mnenju EESO črtati s tega seznama. Druge vrste, kot so trska (Gadus morhua) in mol (Merlangius merlangus) na podobmočju 7 ter vahnja (Melanogrammus aeglefinus), predstavljajo zelo majhne kvote za nekatere države, zaradi česar bi lahko očitno omejevale nekatere flote in bile označene kot vrste, ki omejujejo ribolov. EESO zato meni, da jih je treba odstraniti s seznama.

4.3

 Opaziti je tudi številne napake pri določanju in obsegu funkcionalnih enot v primeru škampa (Nephrops norvegicus), zato EESO priporoča, da je treba to preveriti.

4.4

 Po mnenju EESO ocena ribolovnih možnosti na podlagi največjega trajnostnega donosa, določena v členih 3, 4 in 5, upošteva samo spremenljivke, povezane z ohranjanjem ribjih staležev. Načrt bi moral prispevati k uresničitvi vseh ciljev skupne ribiške politike v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se ne osredotočati zgolj na okoljske elemente, temveč upoštevati tudi socialne in gospodarske vidike, da bi se preprečile nenadne spremembe ribolovnih možnosti iz enega leta na drugo.

4.5

 Da vsakoletno upravljanje ribolovnih možnosti ne bi oviralo vzpostavitve večletnega upravljanja in da se spodbudi udeležba zainteresiranih strani v postopku odločanja, bi morala sozakonodajalca spremeniti člen 4 predlaganega načrta upravljanja in vključiti pravno podlago za določitev pravil uporabe v skladu z načeli skupne ribiške politike in na podlagi regionalnega pristopa.

4.6

 Člen 5(2) določa, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva v primerih, ko ni na voljo dovolj znanstvenih podatkov. EESO predlaga, da se v okviru ESPR v načrt vključijo učinkoviti mehanizmi, ki bi lahko povečali pravočasno in dovolj pogosto pridobivanje znanstvenih podatkov, potrebnih zato, da ne pride do prekinitve ribolovnih dejavnosti.

4.7

 Člen 9 določa, da države članice pri dodeljevanju teh ribolovnih možnosti upoštevajo verjetno sestavo ulova plovil, ki izvajajo mešani ribolov. Po mnenju EESO to načelo daleč presega to, kar določa člen 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 glede meril za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam.

V Bruslju, 19. septembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

Top