Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017AR5833

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

COR 2017/05833

UL C 361, 5.10.2018, pp. 72–77 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

5.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 361/72

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

(2018/C 361/09)

Poročevalec:

Mauro D’ATTIS (IT/EPP), član občinskega sveta, Roccafiorita (Messina)

Referenčni dokument:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

COM(2017) 660 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ta direktiva si prizadeva odpraviti preostale ovire za dokončno oblikovanje notranjega trga zemeljskega plina zaradi neuporabe tržnih pravil Unije za plinovode v tretje države in iz njih. Spremembe, ki jih uvaja ta direktiva, bodo zagotovile, da se bodo pravila, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, ki povezujejo dve ali več držav članic, uporabljala tudi za plinovode v tretje države in iz njih znotraj Unije. S tem bo dosežena usklajenost pravnega okvira v Uniji ter se izognili izkrivljanju konkurence na notranjem trgu energije v Uniji. Povečala se bo tudi preglednost in zagotovila pravna varnost v zvezi z veljavno pravno ureditvijo za udeležence na trgu, zlasti za vlagatelje v plinske infrastrukture in uporabnike omrežja.

Ta direktiva si prizadeva odpraviti morebitne preostale ovire za dokončno oblikovanje notranjega trga zemeljskega plina zaradi neuporabe tržnih pravil Unije za plinovode v tretje države in iz njih. Spremembe, ki jih uvaja ta direktiva, bodo zagotovile, da se bodo pravila, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, ki povezujejo dve ali več držav članic, uporabljala tudi za plinovode v tretje države in iz njih znotraj Unije , vključno s teritorialnimi vodami in izključnimi ekonomskimi conami držav članic . S tem bo dosežena usklajenost pravnega okvira v Uniji ter se izognili izkrivljanju konkurence na notranjem trgu energije v Uniji. Povečala se bo tudi preglednost in zagotovila pravna varnost v zvezi z veljavno pravno ureditvijo za udeležence na trgu, zlasti za vlagatelje v plinske infrastrukture in uporabnike omrežja.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da v skladu z načeli nujnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti ter glede na splošni cilj EU, da se zagotovi zanesljiva oskrba s plinom, razširitev določb tretje direktive ne bi smela biti omejena na primere, ko se to šteje za resnično nujno.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ob upoštevanju prejšnjega pomanjkanja posebnih predpisov Unije, ki bi se uporabljali za plinovode v tretje države in iz njih, bi morale države članice imeti možnost, da odobrijo odstopanja od nekaterih določb Direktive 2009/73/ES za take plinovode, ki so dokončani do začetka veljavnosti te direktive. Ustrezni datum za uporabo modelov ločevanja razen ločevanja lastništva bi bilo treba prilagoditi za plinovode v tretje države in iz njih.

Ob upoštevanju prejšnjega pomanjkanja posebnih predpisov Unije, ki bi se uporabljali za plinovode v tretje države in iz njih, bi morale države članice imeti možnost, da odobrijo odstopanja od nekaterih določb Direktive 2009/73/ES za take plinovode, ki so dokončani do začetka veljavnosti te direktive. Takšno odstopanje mora odobriti Komisija. Ustrezni datum za uporabo modelov ločevanja razen ločevanja lastništva bi bilo treba prilagoditi za plinovode v tretje države in iz njih.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 3

Člen 1

Točka 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

v členu 2 se točka 17 nadomesti z naslednjim:

„(17)

‚povezovalni plinovod‘ pomeni prenosni plinovod, ki prečka ali povezuje meje med državami članicami ali med državami članicami in tretjimi državami do meje pristojnosti Unije ;“

(1)

v členu 2 se točka 17 nadomesti z naslednjim:

„(17)

‚povezovalni plinovod‘ pomeni prenosni plinovod, ki prečka ali povezuje meje med državami članicami ali – izključno tam, kjer zagotovljena dnevna tehnična zmogljivost celotnega sklopa obstoječe infrastrukture, ki Evropsko unijo povezuje s tretjo državo, iz katere izvira ustrezna infrastruktura (dokončana po sprejetju te direktive), kot jo je potrdila Agencija, že sama (ali skupaj z zmogljivostjo ustrezne nove infrastrukture) presega 40 % zagotovljene dnevne tehnične zmogljivosti infrastrukture (vključno s terminali za UZP v Evropski uniji), ki povezuje Evropsko unijo ali ustrezno rizično skupino, kot je opredeljena v Prilogi I Uredbe (EU) 2017/1938, s tretjimi državami, kot jo je potrdila Agencija, – med državami članicami in tretjo državo ;“

Obrazložitev

Kot pri uvodni izjavi 3. 40-odstotni prag se v skladu s prakso Komisije, ki so jo potrdila evropska sodišča, običajno uporablja za ugotavljanje prevladujočega položaja (pri čemer je to predpostavko mogoče izpodbijati). S tem pristopom se tudi bolje upoštevajo drugi odstavek člena 194(2) in člen 3(2) PDEU, ki določata različne pristojnosti Evropske komisije in držav članic na področju energetike, in načelo subsidiarnosti. Rizične skupine, opredeljene v Prilogi I Uredbe (EU) 2017/1938, ostajajo jedro zanesljive oskrbe s plinom v EU, saj so zasnovane za obravnavo večjih nadnacionalnih tveganj. Projekt Severni tok lahko vpliva zlasti na dve rizični skupini (Ukrajino in Belorusijo).

Predlog spremembe 4

Člen 1

Točka 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)

člen 36 se spremeni: (a) v odstavku 3 se doda naslednji drugi stavek: „Kadar je zadevna infrastruktura v pristojnosti države članice in ene (ali več) tretjih držav, se nacionalni regulativni organ pred sprejetjem odločitve posvetuje z ustreznimi organi tretjih držav .“ (b) v drugem pododstavku odstavka 4 se doda drugi stavek: „Kadar je zadevna infrastruktura v pristojnosti ene ali več tretjih držav, se nacionalni regulativni organi držav članic pred sprejetjem odločitve posvetujejo z ustreznimi organi tretjih držav, da v zvezi z zadevno infrastrukturo zagotovijo usklajeno uporabo določb te direktive do meje pristojnosti Unije.“

(4)

člen 36 se spremeni: (a)  besedilo točke (a) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: „(a) z investicijo se morata povečati konkurenca pri oskrbi s plinom in zanesljivost oskrbe, pri čemer se pri infrastrukturi, ki vodi v tretje države in iz njih, upošteva tudi struktura ustrezne ponudbe in dostop do izvozno-uvoznih plinovodov v teh tretjih državah“; (b) v odstavku 3 se doda naslednji drugi stavek: „Kadar je zadevna infrastruktura v pristojnosti države članice in ene (ali več) tretjih držav, se nacionalni regulativni organ pred sprejetjem odločitve posvetuje z ustreznimi organi tretjih držav “; (c) v drugem pododstavku odstavka 4 se doda drugi stavek: „Kadar je zadevna infrastruktura v pristojnosti ene ali več tretjih držav, se nacionalni regulativni organi držav članic pred sprejetjem odločitve posvetujejo z ustreznimi organi tretjih držav, da v zvezi z zadevno infrastrukturo zagotovijo usklajeno uporabo določb te direktive do meje pristojnosti Unije.“

Obrazložitev

Cilj te spremembe je omogočiti, da se lahko pri ocenjevanju morebitnih odobritev izjeme bolje in podrobneje obravnavajo tudi dejavniki (v zvezi s primarnimi proizvodi/zmogljivostjo) v tujini, ki so pomembni za preverjanje uvozno-izvozne infrastrukture v skladu s členom 36, tj. obstoj prevladujočega položaja pri oskrbi ali prenosu.

Predlog spremembe 5

Člen 1

Točka 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(7)

v členu 49 se doda naslednji odstavek 9: V zvezi s plinovodi v tretje države in iz njih, ki so bili dokončani pred [UP: začetek veljavnosti te direktive], se države članice lahko odločijo za odstopanje od členov 9, 10, 11 in 32 ter člena 41(6), (8) in (10) za dele takšnih plinovodov med mejo pristojnosti Unije in prvo povezovalno točko, v kolikor navedeno odstopanje ne bi škodljivo vplivalo na konkurenco ali učinkovito delovanje notranjega trga zemeljskega plina v Uniji ali zanesljivost oskrbe v Uniji. Odstopanje mora biti časovno omejeno in zanj lahko veljajo pogoji, ki prispevajo k doseganju zgoraj navedenih pogojev. Kadar je zadevni plinovod v pristojnosti več kot ene države članice, se o odstopanju za plinovod odloči država članica, v pristojnosti katere je prva povezovalna točka. Države članice objavijo vsako odločitev o odstopanju v skladu s tem odstavkom v roku enega leta po začetku veljavnosti te direktive.“

(7)

v členu 49 se doda naslednji odstavek 9: V zvezi s plinovodi v tretje države in iz njih, ki so bili dokončani pred [UP: začetek veljavnosti te direktive], se države članice lahko odločijo za odstopanje od členov 9, 10, 11 in 32 ter člena 41(6), (8) in (10) za dele takšnih plinovodov med mejo pristojnosti Unije in prvo povezovalno točko, v kolikor navedeno odstopanje ne bi škodljivo vplivalo na konkurenco ali učinkovito delovanje notranjega trga zemeljskega plina v Uniji ali zanesljivost oskrbe v Uniji. Odstopanje mora biti časovno omejeno , najpozneje do … [3 leta po začetku veljavnosti te spremembe direktive] se mora nehati uporabljati in zanj morajo veljati pogoji, ki prispevajo k doseganju zgoraj navedenih pogojev. Kadar je zadevni plinovod v pristojnosti več kot ene države članice, se o odstopanju za plinovod odloči država članica, v pristojnosti katere je prva povezovalna točka. Pristojni organ Komisijo nemudoma uradno obvesti o odločitvi in ji pošlje vse ustrezne informacije, ki se nanašajo na odločitev. Komisija lahko v roku dveh mesecev od uradnega obvestila odloči, ali naj država članica spremeni ali umakne odločitev o odobritvi odstopanja. Države članice objavijo vsako odločitev o odstopanju v skladu s tem odstavkom v roku enega leta po začetku veljavnosti te direktive.“

Obrazložitev

Zaradi pravne varnosti je pomembno, da se za odstopanja določi jasen rok.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

 želi spomniti, da imajo lokalne in regionalne oblasti v številnih primerih glavno odgovornost za zagotavljanje in/ali distribucijo energije, načrtovanje in okoljsko zaščito ter krepitev zanesljive oskrbe z energijo, prav tako pa so sogovornice državljanov, podjetij in nacionalnih organov pri dobavi energije;

2.

 uvodoma ugotavlja, da je razpoložljivost zadostnih količin zemeljskega plina po razumnih cenah od zanesljivih dobaviteljev prek sodobne, varne in odporne uvozne infrastrukture podlaga za trajnosten življenjski standard v lokalnih in regionalnih skupnostih ter temeljni vir za podjetniške dejavnosti, ki prispevajo k zagotavljanju delovnih mest in dostojanstva članom teh skupnosti, in da je Evropska unija v svojih političnih ciljih zavezana zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2050 na 80–95 % pod ravnmi iz leta 1990 (1);

3.

 opozarja, da se bo potreba EU po uvoženem zemeljskem plinu v prihodnjih letih še povečala, saj se na eni strani pričakuje povečanje domačega povpraševanja, na drugi strani pa zmanjšanje njegovega pridobivanja v EU. Poudarja, da infrastrukturni projekti, ki enemu dobavitelju zagotavljajo dostop do več kot 40 % uvozne zmogljivosti EU ali ustrezne rizične skupine, kot je opredeljena v Prilogi I Uredbe (EU) 2017/1938, npr. Severni tok 2, ogrožajo energetsko varnost in razvoj notranjega trga. Za zmanjšanje tveganj je potrebna popolna skladnost z zahtevami iz direktive o zemeljskem plinu, zlasti kar zadeva dostop tretjih strani, ločevanje lastništva ter pregledne in nediskriminatorne tarife, ki odražajo stroške;

4.

 poudarja, da razvoj notranjega trga z zemeljskim plinom v EU še vedno poteka in je odvisen od odločitev, sprejetih za izboljšanje likvidnosti trgov primarnih proizvodov, diverzifikacije zadevnih virov in razvoja uvoznih zmogljivosti, s čimer se bo znižala tudi raven cen zemeljskega plina za prebivalce lokalnih in regionalnih skupnosti po vsej EU;

5.

 ugotavlja, da je za trg z zemeljskim plinom značilna močna medsebojna odvisnost trga primarnih proizvodov in trga zmogljivosti: za oba trga je značilno isto povpraševanje, in sicer povpraševanje pošiljateljev, ki zagotavljajo povezavo med viri primarnih proizvodov (nahajališča znotraj ali zunaj EU in terminali za utekočinjanje zemeljskega plina) ter ustreznim lokalnim povpraševanjem v EU;

6.

 zato znova poudarja, da bi bilo treba o novih zakonskih ureditvah – ob upoštevanju značilnosti trga v povezavi z razvojem ustrezne infrastrukture v evropski energetski uniji, ki bi bila namenjena zanesljivi, konkurenčni in trajnostni oskrbi z energijo (Evropa z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050) ter bi temeljila na načelih prostega trga in solidarnosti – skrbno razmisliti ob upoštevanju dolgoročnega vidika, ne pa jih priložnostno obravnavati;

7.

 navaja, da je to še toliko potrebnejše zaradi učinka v smislu naložb in industrijskih pobud na lokalne in regionalne skupnosti, kjer so podvodni plinovodi iz tretjih držav napeljani na ozemlje EU;

8.

 opozarja, da bi lahko okoljske spremembe vplivale tudi na lokalne in regionalne skupnosti, čeprav se za podvodne plinovode uporabljajo strogi evropski in mednarodni okoljski predpisi, vključno s Konvencijo iz Espooja, in čeprav je tveganje za nesreče pri infrastrukturi za zemeljski plin v primerjavi z drugo energetsko infrastrukturo posebej majhno;

Posebna priporočila

9.

 poudarja, da mora EU v takih okoliščinah za izpolnitev navedenih ciljev: (i) plin pridobiti iz tretjih držav (od sedanjih dobaviteljev, v prihodnosti pa tudi od potencialnih dobaviteljev, povezavo s katerimi je treba spodbujati) in (ii) poskrbeti, da ne bo odvisna od posameznih proizvajalcev/držav, saj mora kot pri vsaki zakonodajni pobudi upoštevati obe objektivni omejitvi;

10.

 ponavlja (2) svoje stališče, da bi morali biti novi energetski projekti osredotočeni na diverzifikacijo oskrbe z energijo in ne bi smeli spodkopati statusa tranzitnih držav, med katere sodijo tudi države evropske sosedske politike;

11.

 priznava, da bi lahko nekatere nedavne infrastrukturne pobude za uvoz zemeljskega plina (zlasti Severni tok 2), ki sicer prispevajo k povečanju števila poti oskrbe, pomenile težavo za zanesljivost oskrbe nekaterih drugih držav članic ter zlasti nekaterih lokalnih in regionalnih skupnosti; opozarja, da je treba te težave reševati v skladu z načeli solidarnosti, notranjega trga na ravni EU in regionalnih ravneh ter na podlagi ocen tveganja, in sicer tako z vidika zanesljivosti oskrbe kot varnosti samih obratov, v skladu z ustreznimi pravili EU;

12.

 opozarja, da so bile v zvezi s tem izražene zlasti bojazni glede okrepitve prevladujočega položaja nekaterih dobaviteljev zemeljskega plina iz tretjih držav, kar bi privedlo do izkrivljanja cen in dejstva, da bi lahko bila zaradi pobud, kot je Severni tok 2, ogrožena nujna diverzifikacija virov energije, ki jih EU uvaža iz tretjih držav;

13.

 zato pozdravlja zadevno zakonodajno pobudo, ki jo je predložila Komisija, čeprav opozarja na pomembnost potrebne ocene učinka v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje (3);

14.

 navaja, da je treba pri ukrepih vseeno nujno upoštevati skupni interes EU in vzpostavitev energetske unije, kar ostaja najpomembnejše za vse države članice, ter da je treba poleg načela solidarnosti spoštovati tudi načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, pri čemer za slednjo senat ene od držav članic EU meni, da je v tem primeru ogrožena;

15.

 ugotavlja, da je treba v skladu s tem in ob upoštevanju navedene povezave med zmogljivostjo (uvozno infrastrukturo) in primarnim proizvodom (zemeljskim plinom) dati prednost rešitvam, ki preprečujejo odvračanje od naložb v novo uvozno infrastrukturo (na primer podvodno infrastrukturo od Bližnjega vzhoda proti Grčiji, ki bi lahko prispevala k diverzifikaciji oskrbe za države članice na jugovzhodu Evrope) ali oteževanje upravljanja obstoječih zmogljivosti, saj bi lahko to paradoksalno zmanjšalo možnosti za uvoz, zaradi česar bi bila EU še bolj odvisna od sedanjih dobaviteljev;

16.

 ugotavlja, da bi lahko s sprejetjem navedenega pristopa, ki ne odvrača od novih naložb in ne pomeni čezmernega dodatnega bremena pri upravljanju obstoječe uvozne infrastrukture, lažje odpravili pomisleke glede morebitnih negativnih in neželenih vplivov predlagane direktive na trg in udeležence na trgu, ki so bili izraženi med posvetovanjem, ki ga je začela Komisija;

17.

 zlasti opozarja, da je deležniška organizacija, kakršno je združenje Eurogas, o tem vprašanju izrazila nezadovoljstvo glede: (i) vpliva retroaktivnih učinkov predloga na varnost že izvedenih naložb (glede na pravni okvir in časovno obdobje, ki bi se spremenila naknadno) v obstoječo infrastrukturo in na upravičena pričakovanja vlagateljev; (ii) pravne (na podlagi mednarodnega prava) in politične težavnosti vnovičnih pogajanj o zadevnih obstoječih medvladnih sporazumih, sklenjenih s tretjimi državami, brez njihovega soglasja; (iii) nevarnosti, ki izhajajo iz navedenega, in težav – tudi za nove plinovode –, ki bi lahko nastale v zvezi z zanesljivostjo prihodnje oskrbe v EU;

18.

 glede na navedeno ter ob upoštevanju načel solidarnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti, ki so neločljivo povezana, predlaga spremembe: (i) ki institucijam EU omogočajo, da preprečujejo ali rešujejo težave, ki bi v nekaterih državah članicah lahko nastale zaradi infrastrukturnih pobud drugih držav članic, ki bi morda okrepile prevladujoče položaje ali zmanjšale diverzifikacijo virov iz tretjih držav, kot je navedeno v točki 10 zgoraj; (ii) ki bi EU kot celoto obvarovale pred tveganjem nezanesljive oskrbe; (iii) ki bi bile v skladu z veljavnim pravnim okvirom in mednarodnimi obveznostmi EU;

19.

 glede tega od Komisije zahteva, naj v zvezi z ozemeljsko razširitvijo predloga direktive na vode preveri potrebno skladnost (in nato to razširitev natančno prilagodi) glede na določbe Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS);

20.

 ugotavlja, da navedeni pristop omogoča soglasno uskladitev potrebnih ukrepov politike in nujnega upoštevanja pravnih obveznosti na podlagi prava Unije na področju pretoka kapitala in mednarodnega prava (UNCLOS, Svetovna trgovinska organizacija, predpisi glede zaščite naložb);

21.

 poudarja, da si bo OR pri opravljanju vloge, ki jo je prevzel na tem področju, prizadeval poiskati rešitve za navedene težave na ravni Unije, in se zavzema, da bi si za to enako prizadevale tudi druge institucije EU, ter jih poziva k sprejetju spremembe direktive.

V Bruslju, 16. maja 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1)  Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011) 885 final).

(2)  CIVEX-VI/011.

(3)  Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

Top