(-1)

Ker je Unija odvisna od uvoza surovin in ker se velika količina naravnih virov kratkoročno hitro izčrpava, je eden od ključnih izzivov, da se viri v EU v čim večji meri ponovno uporabijo in da se okrepi prehod na krožno gospodarstvo.

(-1a)

Ravnanje z odpadki bi bilo treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Dobra priložnost za to je revizija Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) .

(1)

Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.

(1)

Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, preudarne in učinkovite rabe naravnih virov, spodbujanja načel krožnega gospodarstva , širše rabe energije iz obnovljivih virov, večje energetske učinkovitosti, manjše odvisnosti Unije od uvoženih virov ter zaradi zagotavljanja novih gospodarskih priložnosti in dolgoročne konkurenčnosti. Da bi gospodarstvo postalo resnično krožno, je treba sprejeti dodatne ukrepe za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, s takim poudarkom na vsem življenjskem ciklu proizvodov, da bomo ohranjali vire in „zaprli zanko“. Učinkovitejša raba virov bi prinesla tudi znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v Uniji ter pomagala zmanjšati skupne letne emisije toplogrednih plinov .

(1a)

Pri političnem in družbenem spodbujanju ponovne uporabe in recikliranja kot trajnostnega načina ravnanja z naravnimi viri v krožnem gospodarstvu bi morali upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki, določeno v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , ter dosledno uporabljati pristop, da ima preprečevanje nastajanja odpadkov prednost pred recikliranjem.

(1b)

Smetenje in neprimerno odstranjevanje embalaže in odpadne embalaže negativno vpliva na morsko okolje in gospodarstvo Unije ter prinaša nepotrebna tveganja za javno zdravje. Med najpogosteje najdenimi predmeti na plažah je odpadna embalaža, ki ima dolgoročne posledice za okolje, to pa negativno vpliva na turizem in uživanje teh naravnih območij. Poleg tega odpadna embalaža, ki pride v morsko okolje, spodkopava prednostni vrstni red v hierarhiji ravnanja z odpadki, predvsem zato, ker je zaradi te nepravilne odstranitve ne moremo pripraviti za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave. Da bi zmanjšali nesorazmerni delež odpadne embalaže v morskih smeteh, bi bilo treba določiti zavezujoč cilj, ki bi ga podpirali namenski ukrepi držav članic.

(2)

Cilje iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES (13) glede predelave in recikliranja embalaže in odpadne embalaže bi bilo treba spremeniti tako, da se poveča priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže, s čimer bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo.

(2)

Cilje iz Direktive 94/62/ES glede predelave in recikliranja embalaže in odpadne embalaže bi bilo treba spremeniti tako, da se poveča recikliranje odpadne embalaže, s čimer bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo.

(2a)

Določiti bi bilo treba ločene količinske cilje za ponovno uporabo, ki bi si jih države članice prizadevale doseči, zato da bi spodbujali uporabo embalaže za ponovno uporabo, hkrati pa prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest in prihranku virov.

(2b)

Z večjo ponovno uporabo embalaže bi lahko zmanjšali skupne stroške v dobavni verigi in vpliv odpadne embalaže na okolje. Države članice bi morale podpirati uvajanje take embalaže za ponovno uporabo na trg, ki je po poteku življenjske dobe primerna za recikliranje.

(2c)

V nekaterih okoliščinah, na primer za strežbo hrane, je potrebna embalaža za enkratno uporabo, ki zagotavlja higieno živil ter zdravje in varnost potrošnikov. Države članice bi morale to upoštevati pri zasnovi preventivnih ukrepov in spodbujati boljši dostop do recikliranja tovrstne embalaže.

(3)

Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo tudi treba opredelitve iz Direktive 94/62/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (14), ki se uporablja za odpadke na splošno.

(3)

Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, ne da bi to vplivalo na specifičnost embalaže in odpadne embalaže, bi bilo tudi treba opredelitve iz Direktive 94/62/ES po potrebi uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES, ki se uporablja za odpadke na splošno.

(4)

Nadaljnje povišanje ciljev iz Direktive 94/62/ES glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže bi zagotovilo jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi.

(4)

Nadaljnje povišanje ciljev iz Direktive 94/62/ES glede recikliranja odpadne embalaže bi zagotovilo jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi.

(4a)

Preprečevanje nastajanja odpadkov je najboljši način za učinkovitejšo rabo virov, zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje ter spodbujanje recikliranja visokokakovostnih materialov. Zato bi morale države članice privzeti pristop, na podlagi katerega bi upoštevale življenjski cikel proizvodov in zmanjšale njihov vpliv na okolje. Sprejeti bi morale ukrepe za spodbujanje uveljavljanja embalaže za ponovno uporabo ter za zmanjšanje porabe embalaže, ki je ni mogoče reciklirati, in prekomerne embalaže. Za to bi morale uporabiti ustrezne ekonomske instrumente ter druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Države članice bi morale imeti možnost uporabljati instrumente in ukrepe iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES. Prizadevanja za preprečevanje nastajanja odpadkov pa ne bi smela ogroziti vloge embalaže pri zagotavljanju higiene in varnosti za potrošnike.

(4b)

Države članice bi morale zagotoviti zadostne spodbude za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v smislu finančnih in fiskalnih spodbud, namenjenih doseganju ciljev za preprečevanje odpadne embalaže in recikliranje odpadkov iz te direktive, kot so dajatve za odlaganje na odlagališča in sežiganje, sheme „odvrzi in plačaj“, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in spodbude za lokalne oblasti. Ti ukrepi bi morali biti sestavni del programov za ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja v vseh državah članicah.

(4c)

V veliki večini primerov zagotavljanje embalaže ni odvisno od odločitve ali izbire končnega potrošnika, marveč od proizvajalca. Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so primerno sredstvo za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in za vzpostavitev sistemov, ki bodo zagotovili vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnikov, drugih končnih uporabnikov ali iz tokov odpadkov, potem pa ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.

(4d)

Da se spodbudi preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in zmanjša njen vpliv na okolje, obenem pa spodbuja recikliranje visokokakovostnih materialov, bi bilo treba pregledati in po potrebi revidirati bistvene zahteve te direktive in njeno Prilogo II ter tako okrepiti zahteve, ki bodo spodbudile oblikovanje za ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje embalaže.

(4e)

Nacionalne strategije držav članic bi morale vključevati tudi ozaveščanje javnosti v obliki različnih spodbud in koristi od proizvodov iz recikliranih odpadkov, kar bo spodbudilo naložbe v sektor recikliranih proizvodov.

(4f)

Spodbujanje trajnostnega biogospodarstva lahko prispeva k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvoženih surovin. Izboljšanje tržnih razmer za embalažo na biološki osnovi, ki jo je mogoče reciklirati, in biološko razgradljivo embalažo, primerno za kompostiranje, ter pregled obstoječe zakonodaje, ki ovira uporabo teh materialov, bi bila priložnost za spodbujanje nadaljnjih raziskav in inovacij ter za to, da bi surovine iz fosilnih goriv nadomestili z obnovljivimi viri za proizvodnjo embalaže, če bi bilo to koristno z vidika življenjskega cikla, in še dodatno podprli organsko recikliranje.

(5)

S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže bi bilo treba zagotoviti, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo . Na ta način bi moralo biti zagotovljeno, da se dragocene surovine v odpadkih vrnejo v evropsko gospodarstvo, s čimer bi se zagotovil napredek pri izvajanju pobude za surovine (15) in vzpostavitvi krožnega gospodarstva.

(5)

S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev glede recikliranja odpadne embalaže bi bilo treba zagotoviti, da se bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v vse večjem obsegu in učinkovito predelali . Na ta način bi moralo biti zagotovljeno, da se bodo dragocene surovine v odpadkih vrnile v evropsko gospodarstvo, s čimer bi se zagotovil napredek pri izvajanju pobude za surovine (15) in vzpostavitvi krožnega gospodarstva , ne da bi to posegalo v zakonodajo o varnosti hrane, zdravju potrošnikov in materialih, namenjenih za stik z živili .

(5a)

Pri krožnem gospodarstvu bi bilo treba izvajati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.

(5b)

Ko se reciklirani materiali vrnejo v gospodarski cikel, ker nimajo več statusa odpadka, bodisi ker izpolnjujejo posebna merila za to ali ker postanejo del novega proizvoda, morajo biti popolnoma skladni z zakonodajo Unije o kemikalijah.

(5c)

Med gospodinjsko ter komercialno in industrijsko odpadno embalažo so velike razlike. Zaradi jasnega in točnega vpogleda bi morale države članice ločeno poročati o teh dveh tokovih odpadkov.

(6)

Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Zato je treba nujno določiti jasne cilje politike, da materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ne bi ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.

(6)

Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki , namenjene za recikliranje . Zato je treba nujno določiti jasne cilje politike za gradnjo objektov za obdelavo odpadkov in naprav, potrebnih za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje , da materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ne bi ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki in da se uvedejo spodbude za naložbe v inovativno infrastrukturo za ravnanje z odpadki, namenjeno za recikliranje .

(6a)

Da bi dosegli cilje te direktive in podprli prehod na krožno gospodarstvo, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami in med različnimi gospodarskimi sektorji. Izmenjavo bi lahko pospešili s komunikacijskimi platformami, ki bi pripomogle k ozaveščanju o novih industrijskih rešitvah in omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi ter prispevale k povezovanju industrije odpadkov in drugih sektorjev pa tudi podprle industrijsko simbiozo.

(7)

Zaradi kombinacije ciljev recikliranja in omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča, določenih v  direktivah 2008/98/ES in 1999/31/ES, cilji Unije za energetsko predelavo in cilji recikliranja odpadne embalaže iz Direktive 94/62/ES niso več potrebni.

(7)

Zaradi kombinacije ciljev recikliranja in omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča, določenih v  Direktivi 2008/98/ES in Direktivi Sveta 1999/31/ES (1a), cilji Unije za energetsko predelavo odpadne embalaže iz Direktive 94/62/ES niso več potrebni.

(8)

Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s  spodbujanjem preprečevanja , priprave za ponovno uporabo in recikliranja odpadkov .

(8)

Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki ter načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo bi morale države članice smotrno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in te strategije in načrte naložb zasnovati tako, da bi bili skladno s  hierarhijo ravnanja z odpadki usmerjeni predvsem v spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in nato recikliranja .

(9a)

Pravila o nadaljnjem višanju ciljev za recikliranje po letu 2030 bi bilo treba pregledati na podlagi izkušenj z uporabo te direktive.

(11)

Za namen izračuna, ali so bili cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje doseženi , bi bilo državam članicam treba omogočiti, da v teh količinah upoštevajo proizvode in sestavne dele proizvodov , ki jih za ponovno uporabo pripravijo priznani izvajalci dejavnosti priprave na ponovno uporabo in kavcijski sistemi. Da se zagotovijo usklajeni pogoji za navedene izračune , bo Komisija sprejela podrobna pravila za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo in kavcijskih sistemov ter pravila v  zvezi z zbiranjem, potrjevanjem in sporočanjem podatkov .

(11)

Da bi zagotovili enotne izračune podatkov za cilje recikliranja , bi morala Komisija sprejeti podrobna pravila za določitev izvajalcev recikliranja pa tudi za zbiranje , potrjevanje in sporočanje podatkov. Po sprejetju harmonizirane metodologije bi morale imeti države članice možnost, da za namen izračunavanja , ali so cilji recikliranja doseženi, upoštevajo tudi recikliranje kovin, ki poteka v  okviru sežiganja ali sosežiganja .

(12)

Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o  pripravi za ponovno uporabo in recikliranje , je nujno treba določiti skupna pravila za poročanje . Prav tako je pomembno natančneje določiti pravila, v skladu s katerimi bi države članice morale poročati o tem, kaj se dejansko reciklira in kaj je mogoče upoštevati pri količinah, za katere se šteje, da prispevajo k doseganju ciljev recikliranja. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja praviloma temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Da se omeji upravno breme, bi bilo državam članicam ob upoštevanju strogih pogojev treba omogočiti, da o  stopnjah recikliranja poročajo na podlagi izhodnih količin iz sortirnic odpadkov . Izguba mase materialov ali snovi zaradi procesov fizične in/ali kemične pretvorbe, ki je neločljivo povezana s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smela odšteti od sporočene mase recikliranih odpadkov.

(12)

Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o  recikliranju , je nujno treba določiti skupna pravila za zbiranje, sledljivost, potrjevanje in sporočanje podatkov . Prav tako je pomembno natančneje določiti pravila, v skladu s katerimi bi države članice morale poročati o tem, kaj se dejansko reciklira in kaj je mogoče upoštevati pri doseganju ciljev recikliranja. Izračunavanje doseganja ciljev bi moralo temeljiti na zanesljivi in harmonizirani metodi, ki bi preprečevala, da bi o odvrženih odpadkih poročali kot o recikliranih odpadkih. V ta namen mora poročanje o  izpolnjevanju ciljev recikliranja temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja . Izguba mase materialov ali snovi zaradi procesov fizične in/ali kemične pretvorbe, ki je neločljivo povezana s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smela odšteti od sporočene mase recikliranih odpadkov.

(14)

Statistični podatki , ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov.

(14)

Podatki in informacije , ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistven element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost sporočenih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov.

(16)

Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 94/62/ES uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.

(16)

Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 94/62/ES uporabljajo skupno metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov , ki jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in nacionalnimi organi, pristojnimi za ravnanje z odpadki .

(16a)

Države članice bi morale na zahtevo Komisiji nemudoma predložiti vse podatke, ki jih potrebuje za oceno izvajanja te direktive kot celote in njenega vpliva na okolje in človekovo zdravje.

(17)

Zaradi dopolnjevanja ali spreminjanja Direktive 94/62/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s  členi 6a(2) , 6a(5) , 11(3) , 19(2) in 20 . Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti , da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno , pravočasno in na ustrezen način .

(17)

Zaradi dopolnjevanja Direktive 94/62/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s  pravili za izračun doseganja ciljev recikliranja , nekaterih izjem v zvezi z najvišjimi ravnmi koncentracije težkih kovin v nekaterih recikliranih materialih , proizvodnih verigah in vrstah embalaže , v zvezi s pravili o skupni metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov ter s formatom za sporočanje podatkov o doseganju ciljev recikliranja in spremembami k seznamu ponazoritvenih primerov za opredelitev embalaže ter v zvezi z morebitnimi tehničnimi težavami, ki bi se pojavile pri uporabi te direktive . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov .

(18)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v  zvezi s členoma 12(3d) in 19 . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(18)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila , da se bo sistem za identifikacijo narave uporabljenih materialov v  embalaži ustrezno prilagodil znanstvenemu in tehničnemu napredku . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(21a)

Države članice bi morale zagotoviti, da bo za vse delavce Unije v skladu z veljavnim pravom Unije in v skladu s posebnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni delavci v nekaterih vrstah proizvodnje, recikliranja in ravnanja z odpadki, veljala visoka raven zdravja in varnosti.

(-1)

(ba)

doda se naslednja točka:

(c)

točke od 3 do 10 se črtajo;

(c)

točke 3 in 4 ter od 6 do 10 se črtajo;

(2a)

V členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(2b)

V členu 4 se vstavi naslednji odstavek:

(2c)

V členu 5 se vstavi naslednji naslov:

„Ponovna uporaba“

(2d)

V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(2e)

V členu 5 se vstavi naslednji odstavek:

(2f)

V členu 5 se vstavi naslednji odstavek:

(2 g)

V členu 5 se vstavi naslednji odstavek:

(a)

naslov se nadomesti s „Predelava , ponovna uporaba in recikliranje“;

(a)

naslov se nadomesti s „Predelava in recikliranje“;

(aa)

V členu 6 se vstavi naslednji odstavek - 1:

(f)

najpozneje do 31. decembra 2025 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 65 masnih % vse odpadne embalaže;

(f)

najpozneje do 31. decembra 2025 se bo recikliralo vsaj 70 % masnega deleža vse nastale odpadne embalaže;

(g)

najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(g)

najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni cilji, izraženi v masnih deležih, glede recikliranja naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(h)

najpozneje do 31. decembra 2030 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 75 masnih % vse odpadne embalaže;

(h)

najpozneje do 31. decembra 2030 se bo recikliralo vsaj 80 % masnega deleža vse nastale odpadne embalaže;

(i)

najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i)

najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni cilji, izraženi v masnih deležih, glede recikliranja naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(ca)

V členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(a)

izboljšajo tržne pogoje za tovrstne materiale;

(a)

izboljšajo tržne pogoje za tovrstne materiale;

(b)

preverjajo veljavne predpise, ki preprečujejo uporabo navedenih materialov;

(b)

preverjajo veljavne predpise, ki preprečujejo uporabo navedenih materialov;

(ba)

uporabljajo ustrezne ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe sekundarnih surovin, ki lahko vključujejo ukrepe za spodbujanje reciklirane vsebine proizvodov in uporabo meril za trajnostna javna naročila;

(bb)

promovirajo materiale, ki po tem, ko se reciklirajo v materiale, namenjene za stik z živili, ne ogrožajo zdravja ljudi.“

(d)

odstavki 5 , 8 in 9 se črtajo .

(d)

odstavka 5 in 9 se črtata ;

(da)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

(a)

ocene učinkovitosti, izvajanja in izvrševanja bistvenih zahtev;

(a)

ciljev za druge tokove odpadne embalaže;

(b)

dodatnih preventivnih ukrepov za čim večje zmanjševanje vpliva embalaže na okolje, ne da se pri tem ogrozilo njene osnovne funkcije;

(b)

različnih ciljev za gospodinjsko odpadno embalažo in trgovinsko ter industrijsko odpadno embalažo.

(c)

morebitnega razvoja okoljskega embalažnega indikatorja, s katerim bi laže in učinkoviteje preprečevali nastajanje odpadne embalaže;

(d)

načrti za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže;

(e)

spodbude za ponovno uporabo ter zlasti primerjava stroškov in koristi ponovne uporabe v primerjavi z recikliranjem;

(f)

odgovornost proizvajalca, vključno s finančnimi vidiki;

(g)

prizadevanja za dodatno zmanjšanje in, če je primerno, dokončno opustitev težkih kovin in drugih nevarnih snovi v embalaži do 2010.

(a)

se masa reciklirane odpadne embalaže razume kot masa odpadne embalaže, vnesene v končni postopek recikliranja;

(b)

se masa odpadne embalaže, pripravljene na ponovno uporabo, razume kot masa odpadne embalaže, ki jo je predelal ali zbral priznan izvajalec dejavnosti priprave za ponovno uporabo in v zvezi s katero so bile opravljene vse potrebne dejavnosti pregledovanja, čiščenja in popravil, da bi se omogočila ponovna uporaba brez nadaljnjega sortiranja ali predhodne obdelave;

(c)

države članice lahko vključijo proizvode in sestavne dele proizvodov, ki so jih za ponovno uporabo pripravili priznani izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo ali kavcijski sistemi. Za izračun prilagojene stopnje odpadne embalaže, pripravljene za ponovno uporabo in recikliranje, ob upoštevanju mase proizvodov in sestavnih delov proizvodov, pripravljenih za ponovno uporabo, države članice uporabijo verificirane podatke, ki jih zagotovijo izvajalci dejavnosti, in enačbo iz Priloge IV.

(a)

se takšni izhodni odpadki pošljejo v končni postopek recikliranja,

(b)

je masa materialov ali snovi, ki se ne pošljejo v končni postopek recikliranja in se odstranijo ali se uporabijo za energijsko predelavo, manjša od 10 % skupne mase, ki se sporoči kot reciklirana.

(ba)

primere dobre prakse, ki se uporabljajo po Uniji in ki bi lahko usmerjali napredek pri doseganju ciljev.

(5a)

Člen 7(1) se nadomesti:

(a)

vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnika, drugega končnega uporabnika ali iz sicer zbranih odpadkov, zato da se jo usmeri v drugačne oblike najprimernejšega ravnanja z odpadki;

(a)

vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnika, drugega končnega uporabnika ali iz sicer zbranih odpadkov, zato da se jo usmeri v drugačne oblike najprimernejšega ravnanja z odpadki;

(b)

ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže,

(b)

ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.

(5b)

Vstavi se naslednji člen:

(a)

ločeno zbiranje vsaj embalaže ali embalažnih odpadkov iz papirja, kovine, plastike ali stekla;

(b)

sestavljena embalaža, kot je opredeljena v Odločbi Komisije 2005/270/ES se zbira znotraj obstoječih sistemov zbiranja; ti izpolnjujejo merila kakovosti, ki se zahtevajo za končni postopek recikliranja;“

(5c)

V členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(12a)

Priloga II k Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži se nadomesti v skladu s Prilogo k tej direktivi.

(14)

K Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži se doda Priloga IV v skladu s Prilogo k tej direktivi.

(-1)

V točki 1 Priloge II se prva alinea spremeni:

—

Embalaža se oblikuje, izdela in prodaja tako, da jo je mogoče ponovno uporabiti ali predelati, vključno z recikliranjem, in se njen vpliv na okolje čim bolj zmanjša, kadar se odpadna embalaža ali ostanki iz postopkov ravnanja z odpadno embalažo odstranijo.

(-1a)

V Prilogi II, točka 1, se vstavi naslednja alinea 1a:

(-1b)

V Prilogi II se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

Embalaža, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem

„(c)

Embalaža, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem

(-1c)

V Prilogi II se točka (c) spremeni:

(d)

Biološko razgradljiva odpadna embalaža

„(d)

Biološko razgradljiva embalaža