30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/60

Poročevalec:

Jan SIMONS

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da se ukrepi iz skupnega sporočila nanašajo tako na upravljanje oceanov kot morij, zato predlaga, da bi bilo treba naslov sporočila spremeniti v „prispevek EU k odgovornemu upravljanju oceanov in morij“.

1.2

Strinja se, da sta zaradi vse večjih pritiskov potrebna boljše upravljanje in zaščita oceanov. Stoletja je veljalo, da so oceani v našem svetu preprosto preveliki, da bi nanje vplivalo kar koli, vendar pa so zaradi povečane človeške dejavnosti ogroženi. Naši oceani se soočajo s problemi zaradi netrajnostnih ribolovnih praks, nezadostne zaščite, turizma, gostega prometa, onesnaževanja in učinkov podnebnih sprememb, kot so dviganje morske gladine in spreminjajoča se porazdelitev vrst. S trenutnim okvirom za mednarodno upravljanje oceanov ni mogoče zagotoviti trajnostnega upravljanja oceanov in njihovih virov, zato je nujno takojšnje ukrepanje.

1.3

EESO pozdravlja skupno sporočilo Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoka predstavnica) o boljšem upravljanju oceanov. V njem je določena agenda za prihodnost naših oceanov: prihodnost, ki je ogrožena. Vendar pa Komisija in visoka predstavnica še vedno nista ustrezno opredelili groženj, ki pretijo našim oceanom, da bi bilo jasno, da je potrebno nujno ukrepanje.

1.4

Eden od razlogov za neučinkovito mednarodno upravljanje oceanov so vrzeli v sedanjem okviru za upravljanje. EESO priporoča Komisiji in visoki predstavnici, naj se zavzameta za odpravo teh vrzeli in protislovij, hkrati pa povečata upoštevanje veljavnih predpisov, na primer z boljšim izvajanjem okvirne direktive o morski strategiji. V primerih, ko bi bilo učinkovitejše boljše ali bolje usklajeno izvajanje veljavnih predpisov, EU ne bi smela uvajati nove zakonodaje.

1.5

EESO podpira ukrepe iz skupnega poročila, s katerimi naj bi povečali poznavanje oceanov v Evropi. Pri izboljšanju njihovega upravljanja bi lahko EU imela pomembno vlogo, zlasti pri podpori znanstvenim raziskavam v svetovnih oceanih. Podatke, ki so trenutno na voljo, je treba uporabiti dobro in učinkovito; o naših morjih imamo veliko informacij, ki pa so precej razdrobljene. EESO se zato močno zavzema, da bi EU iz evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke oblikovala svetovno mrežo morskih podatkov, lahko pa bi na ravni EU takšne raziskave tudi usklajevali.

1.6

EESO poziva EU, naj si skupaj s partnerskimi državami prizadeva za zmanjšanje groženj in tveganj, povezanih s pomorsko varnostjo, na primer piratstva in nezakonite trgovine z ljudmi, orožjem in mamili, ter se pri tem opre na novo Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA) in Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA). Z uporabnim skupnim okoljem za izmenjavo informacij bi zagotovili enkratno zbiranje podatkov in njihovo učinkovito izmenjavo med državami članicami EU.

1.7

Za doseganje trajnostnega razvoja in omogočanje državam v razvoju, da oceane in njihove vire uporabljajo v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), je po mnenju EESO treba okrepiti zmogljivosti za boljše upravljanje oceanov. Zato so ukrepi EU, določeni v skupnem sporočilu, dobrodošli, vendar pa morata Komisija in visoka predstavnica določiti še specifične ukrepe in orodja za takšno okrepitev zmogljivosti.

1.8

EESO močno podpira vzpostavitev foruma za deležnike EU, namenjenega vsem oceanom in morjem na svetu, zlasti zato, ker je upravljanje oceanov medsektorsko vprašanje, ki vključuje številne deležnike. Vendar pa se v okviru tega foruma ne bi smele podvajati razprave, ki so že v teku na mednarodni ravni. EESO poziva Komisijo, naj sodeluje z vsemi deležniki; angažirati bi bilo treba celotno civilno družbo, če želimo učinkovito upravljati naše oceane.

1.9

EESO poudarja, da so za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova potrebni učinkovit nadzor države zastave in orodja za izvrševanje, obenem pa je treba izvajati tudi ukrepe za spremljanje, nadzor in preverjanje. Poskrbeti bi bilo treba za boljše zbiranje in ustrezno izmenjavo podatkov o ribolovu iz vseh držav članic EU, kar bi bilo mogoče doseči z uporabo razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF).

1.10

EESO meni, da bi bilo treba pri upravljanju oceanov uravnovesiti družbeno-gospodarski razvoj in ohranjanje morskega okolja. Tehnologije za izkoriščanje virov oceanskega dna je treba uporabljati skrbno in preudarno. Njihova inovativnost in pomen za gospodarski razvoj ne sme zakriti možnosti tveganj za okolje, v katerem se izvajajo te dejavnosti. Ugotovitve presoj vplivov na okolje za dejavnosti na kopnem bi bilo treba uporabiti za pripravo enakovrednih ocen glede izkoriščanja oceanskih virov.

2.1

Države članice Generalne skupščine ZN so se junija 2015 formalno dogovorile, da bodo v okviru UNCLOS oblikovale pravno zavezujoč instrument za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ) (1). Države se pri razvoju svojih gospodarstev vedno bolj ozirajo k oceanom, vendar pa netrajnostne dejavnosti na morju ali na kopnem negativno vplivajo na velik del oceanov, stanje pa še poslabšujejo vplivi podnebnih sprememb in učinki zakisljevanja oceanov.

2.2

Evropska unija je določila agendo za boljše upravljanje oceanov, ki temelji na mednarodnem medsektorskem pristopu na podlagi pravil. Sporočilo je tudi odziv EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti pa na cilj za trajnostni razvoj št. 14, tj. ohraniti in trajnostno izkoriščati oceane, morja in morske vire za doseganje trajnostnega razvoja, kar je del medsebojno zelo povezanih načrtov. Temelji na političnem mandatu za sodelovanje pri oblikovanju mednarodnega upravljanja oceanov, ki ga je predsednik Komisije Juncker podelil komisarju Velli.

2.3

V skupnem sporočilu Komisije in visoke predstavnice je določenih 14 sklopov ukrepov na treh prednostnih področjih: 1) izboljšanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov, 2) zmanjševanje pritiskov s strani človeka na oceane in ustvarjanje pogojev za trajnostno modro gospodarstvo ter 3) krepitev mednarodnega raziskovanja in podatkov o oceanih.

2.3.1.1

Komisija in visoka predstavnica sta oblikovali ukrepe za reševanje vprašanj, kot sta ohranjanje in trajnostna raba morske biotske raznovrstnosti na območjih, ki ne sodijo pod nacionalno jurisdikcijo, uresničitev 10-odstotnega cilja glede zaščitenih morskih območij do leta 2020 ter zmanjšanje groženj in tveganj, povezanih s pomorsko varnostjo, na primer piratstva in nezakonite trgovine z ljudmi, orožjem in mamili.

2.3.2.1

Komisija in visoka predstavnica sta predlagali ukrepe za izvajanje Pariškega sporazuma s poudarkom na ukrepanju, povezanem z oceani, za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov in pripravo mednarodnih smernic o pomorskem prostorskem načrtovanju.

2.3.3.1

Komisija in visoka predstavnica sta oblikovali ukrepe za izboljšanje našega razumevanja in znanstvenega poznavanja oceanov, s tem pa trajnostno upravljanje oceanskih virov in zmanjšanje pritiskov s strani človeka.

3.1

EESO ugotavlja, da se ukrepi iz skupnega sporočila nanašajo tako na upravljanje oceanov kot morij. Glede na to, da so te vode v veliki meri medsebojno povezane, EESO predlaga, da se naslov skupnega sporočila spremeni v „prispevek EU k odgovornemu upravljanju oceanov in morij“ ter s tem razjasni področje uporabe te pobude.

3.2

EESO se zaveda pomembnega prispevka UNCLOS h krepitvi miru, varnosti in sodelovanja med vsemi narodi ter k spodbujanju gospodarskega in socialnega napredka vseh ljudi na svetu, v skladu z načeli Združenih narodov, pa tudi njenega prispevka k trajnostnemu razvoju oceanov in morij.

3.3

EESO ugotavlja, da Generalna skupščina Združenih narodov vsako leto opravi pregled razvoja na področju oceanov in pomorskega prava ter sprejme dve resoluciji z globalnimi celostnimi političnimi smernicami: eno o oceanih in pomorskem pravu, drugo o trajnostnem ribolovu. EU bi morala okrepiti sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter s tem pripomoči k izvajanju ukrepov, ki so jih določili Združeni narodi.

3.4

EESO meni, da bi bilo treba pri upravljanju oceanov uravnovesiti družbeno-gospodarski razvoj in ohranjanje morskega okolja. Osnovni cilj upravljanja bi moral biti omogočanje večkratne uporabe morskih virov in okolij, tudi za prihodnje generacije. S pridobivanjem virov ne bi smeli ogrožati ekosistema; ravno nasprotno, eno in drugo bi moralo biti združljivo, kar je mogoče odgovorno doseči s pravimi politikami in strukturami upravljanja.

3.4.1

Tehnologije za izkoriščanje virov oceanskega dna je treba uporabljati skrbno in preudarno. Njihova inovativnost in pomen za gospodarski razvoj ne sme zakriti možnosti tveganj za okolje, v katerem se izvajajo te dejavnosti. Ugotovitve presoj vplivov na okolje za dejavnosti na kopnem bi bilo treba uporabiti za pripravo enakovrednih ocen glede izkoriščanja oceanskih virov.

3.5

EESO močno podpira vzpostavitev foruma za deležnike EU, namenjenega oceanom in morjem, vendar opozarja, da bi na njem morala sodelovati tudi civilna družba. Tak forum bi bil lahko platforma za izmenjavo znanja, izkušenj in dobre prakse glede boljšega upravljanja oceanov. Prav tako bi lahko z njim izpopolnili razdeljevanje sredstev EU za boljše upravljanje oceanov ter omogočili stopnjevanje prizadevanj za oceno gospodarske učinkovitosti javnih naložb v pomorske raziskave in opazovanje.

3.6

EESO meni, da bi morala Evropska unija pri pripravi vseh novih predlogov za izboljšanje upravljanja oceanov upoštevati celostno sliko, da ne bi nehote negativno vplivali na tista področja upravljanja, ki so že uveljavljena in delujejo brez težav. Evropska unija bi poleg tega morala preprečiti podvajanje razprav, ki so že v teku na mednarodni ravni.

3.7

EESO ugotavlja, da lahko zaradi regulativnih vrzeli prihaja do nereguliranih in neprijavljenih dejavnosti, prekomernega izkoriščanja morskih virov in uničevanja ekosistemov na Zemlji. Zato so izjemnega pomena znanstvene študije, pomembno pa je tudi boljše razumevanje trenutne strukture upravljanja, kar bi omogočilo odpravo teh vrzeli. EESO meni, da bi lahko EU postala vodilna na področju znanstvenih raziskav v svetovnih oceanih ter se uveljavila kot središče za usklajevanje takih raziskav.

3.8

Eden od ciljev Komisije in visoke predstavnice bi moralo biti predvsem večje spoštovanje veljavnih pravil, ne zgolj ugotavljanje regulativnih vrzeli in protislovij. To bi bilo mogoče doseči z uveljavitvijo vpliva trga EU na nekaterih področjih politike, kot je ribištvo, da bi na svojo stran pridobili pomembne akterje, kar je poudaril komisar Vella v pripombah na ukrepanje EU v boju proti nezakonitemu ribolovu (2).

3.9

EESO se strinja, da si morajo vsi sektorji nenehno prizadevati za boljši model upravljanja oceanov, saj so pritiski na naše oceane vedno večji. Ugotavlja, na primer, da si organizacije, kot so regionalne organizacije za upravljanje ribištva in Mednarodna pomorska organizacija (IMO), prizadevajo za izboljšanje svojih načel upravljanja, saj želijo okrepiti sedanji regulativni okvir.

3.10

EESO meni, da bi morali Komisija in visoka predstavnica oceniti vse potrebe glede znanj in spretnosti, kompetenc in usposabljanja, ter s tem olajšati ustvarjanje pričakovanih novih delovnih mest v pomorski industriji, kar v sporočilu ni obravnavano.

4.1.1

EESO pozdravlja pripravljenost Komisije in visoke predstavnice za sodelovanje z državami članicami in mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili sprejetje, ratifikacijo in izvajanje ključnih veljavnih svetovnih instrumentov za upravljanje oceanov, kot je Konvencija Mednarodne organizacije dela o delu na področju ribolova, pa tudi, da bi zagotovili razvoj potrebnih novih instrumentov, kot je načrtovani izvedbeni sporazum UNCLOS o biotski raznovrstnosti območij zunaj nacionalne jurisdikcije. EESO poleg tega spodbuja Komisijo in visoko predstavnico, naj sodelujeta z Mednarodno pomorsko organizacijo in s tem prispevata k lažjemu in pravilnemu izvajanju njenih instrumentov. Komisija mora opredeliti praktične ukrepe in orodja za doseganje tega cilja.

4.1.2

EESO pozdravlja zavezo Komisije in visoke predstavnice, da bosta izboljšali usklajevanje in sodelovanje med svetovnimi in regionalnimi organizacijami ter vzpostavili partnerstva s ključnimi akterji na področju oceanov. To je dokaz, da si EU pri upravljanju dejavnosti, povezanih z oceani, ki je sicer še vedno večinoma sektorsko, prizadeva za uvedbo celostnega medsektorskega pristopa. EESO se močno zavzema za vključitev Komisije in visoke predstavnice v mehanizem UN-Oceans, s katerim naj bi izboljšali usklajenost, doslednost in učinkovitost pristojnih organizacij v sistemu Združenih narodov.

4.1.3

Za doseganje trajnostnega razvoja in omogočanje državam v razvoju, da oceane in njihove vire uporabljajo trajnostno ter v skladu s konvencijo UNCLOS, je bistvenega pomena krepitev zmogljivosti. Vendar pa morata Komisija in visoka predstavnica v zvezi s tem še določiti specifične ukrepe EU.

4.1.3.1

EESO ugotavlja, da so v skupnem sporočilu omenjena sredstva za krepitev zmogljivosti, s katerimi naj bi izboljšali trajnostni razvoj in modro gospodarstvo v Sredozemlju. Vendar pa bi bilo treba podobna sredstva aktivirati za vsa evropska morja, tudi za arktično regijo.

4.1.4

EESO se zavzema za boljšo zaščito arktičnih virov, ki so naravni kapital prihodnjih generacij, in za to, da se sedanje okoljske spremembe na Arktiki dojema kot merilo evropskega in globalnega napredka pri zaščiti podnebja. EESO meni, da bi lahko Komisija izboljšala ozaveščenost akterjev na Arktiki o tem, kako občutljivo je to območje in kako vse bolj nujen je njegov trajnostni razvoj. Ohranjanje arktičnih regij in boj proti segrevanju podnebja nista možna, ne da bi pri tem upoštevali prebivalce ali morebitne posledice zanje. Lokalno prebivalstvo želi ohranjati svojo kulturo, hkrati pa hoče izkoristiti tudi možnosti, ki jih nudi trajnostni gospodarski in družbeni razvoj.

4.1.4.1

EESO se zavzema, da bi imela civilna družba aktivno vlogo pri seznanjanju z interesi in pomisleki lokalnih prebivalcev. EU bi poleg tega lahko organizirala javne razprave, na katerih bi lahko glavni akterji predstavili svoje prispevke k trajnostnemu razvoju tega območja, sodelovali pa bi tudi predstavniki domorodnih ljudstev. Lahko bi razmislili o ustanovitvi arktičnega informacijskega centra v Bruslju (3).

4.1.5

Glede na to, da je vedno več nevarnih migracij po morju, je nujno potrebno takojšnje ukrepanje, da bi pri tem preprečili smrtne žrtve. Zato EESO pozdravlja sprejetje nove uredbe o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Uredba (EU) 2016/1624), čeprav se je močno zavzemal za to, da bi se agencija imenovala „Evropska agencija za mejno stražo“. EESO odobrava tudi spremenjeni uredbi o Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) in Evropski agenciji za nadzor ribištva (EFCA).

4.1.5.1

EESO je v svojem mnenju o spremembi uredbe o ustanovitvi EMSA (4) navedel, da pozdravlja vlogo agencije pri izboljševanju pomorske varnosti v državah članicah. Že takrat je tudi poudaril, da bi bilo nujno razmisliti o preudarni razširitvi obsega nalog in pristojnosti agencije.

4.1.6

EESO je seznanjen z ukrepi EU za boj proti nezakonitemu ribolovu ter za izboljšanje trajnostnega upravljanja virov hrane iz oceanov. Skupna ribiška politika je bila uvedena v 60. letih prejšnjega stoletja in jo je treba nenehno revidirati. EESO pozdravlja posodabljanje politike, da bi ostali v koraku s tehnološkim napredkom ter s tem izboljšali ohranjanje in zaščito staležev rib.

4.1.6.1

EESO poudarja, da so za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova potrebni učinkovit nadzor in orodja za izvrševanje, obenem pa je treba izvajati tudi ukrepe za spremljanje, nadzor in preverjanje. Komisijo in visoko predstavnico opozarja, da so Združeni narodi z zaskrbljenostjo ugotovili, da je učinkovito upravljanje morskega ribolova na nekaterih območjih oteženo zaradi nezanesljivih informacij. Zato bi si morale vse države članice EU prizadevati za boljše poznavanje ribjih staležev in izmenjavo podatkov o ribolovu v svojih vodah, kar bi bilo mogoče doseči z uporabo razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF).

4.1.6.2

EESO spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje delovanja regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Na podlagi celostnega pristopa k pomorskim zadevam bi si morala poleg tega prizadevati za boljšo usklajenost različnih forumov, na primer med regionalnimi pomorskimi konvencijami in globalnimi organizacijami.

4.2.1

EESO močno podpira ukrepe EU, vključno s sporočilom o izvajanju sporazuma COP 21 ter blaženjem škodljivih posledic segrevanja morja, dviganja morske gladine in zakisljevanja. Komisijo in visoko predstavnico poleg tega spodbuja, naj bosta proaktivni in ocenita, kakšen je vpliv takšnih posledic na modro gospodarstvo, ne le za uveljavljene, temveč tudi za nove panoge.

4.2.2

EESO podpira ukrepe Komisije, da bi spodbudila izvajanje sporazuma o ukrepih države pristanišča, ki je kot zavezujoč mednarodni sporazum, namenjen boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, začel veljati junija 2016. S pravilnim izvajanjem tega sporazuma naj bi postal ta sektor bolj trajnosten ter naj bi pomembno vplival na celotno dobavno verigo v ribištvu.

4.2.3

EESO meni, da bi morale za kršitve ribolovne zakonodaje veljati stroge kazni. Da bi preprečili izkoriščanje delavcev na ribiških plovilih in nelojalno konkurenco zaradi kršitev temeljnih načel in pravic pri delu, je nujno izvajanje konvencije ILO o delu na področju ribolova. Življenjske razmere in delovni pogoji na morju morajo ustrezati najvišjim mednarodnim standardom in standardom EU.

4.2.4

EESO ugotavlja, da je škodljivo subvencioniranje ribolova, pa naj bo za povečanje zmogljivosti flot ali za ribiče, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, eden glavnih razlogov za prelov, zato pozdravlja zavezo EU, da bo pospešila prizadevanja za dokončanje trenutnih pogajanj o tem vprašanju v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

4.2.5

EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vse več dokazov o škodljivih posledicah morskih odpadkov za prostoživeče vrste in habitate ter za morsko biotsko raznovrstnost in okolje. Še posebej opozarja na problem mikroplastike, ki je v morsko okolje vnesena bodisi neposredno bodisi z razkrojem večjih odpadkov in ki doseže tudi najbolj oddaljena – oziroma v tem primeru najgloblja – območja ter iz katere se sprostijo nevarne kemikalije, ki lahko onesnažijo prehransko verigo.

4.2.5.1

EESO pozdravlja prizadevanja v okviru posamičnih regionalnih pomorskih konvencij za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov in zmanjšanje njihovega obsega, na primer z oblikovanjem posebnih regionalnih akcijskih načrtov. Države članice EU spodbuja, naj izboljšajo izvajanje okvirne direktive o morski strategiji ter s tem omogočijo in ohranijo dobro okoljsko stanje v morjih. Komisija bi poleg tega morala spodbuditi regije zunaj EU k pripravi podobnih akcijskih načrtov.

4.2.5.2

EESO priznava pomen mednarodnih mehanizmov, kot je konvencija MARPOL, za preprečevanje morskih odpadkov, ki nastajajo na ladjah, ter poziva Komisijo, naj v letu 2017 predlaga spremembo direktive o pristaniških sprejemnih zmogljivostih ter jo tako še bolje uskladi s področjem uporabe in opredelitvami v konvenciji MARPOL.

4.2.5.3

EESO poudarja, da bi morala EU bolje razumeti tako regionalne značilnosti kot vire, količine, poti in trende porazdelitve, naravo ter učinke morskih odpadkov, vključno z mikroplastiko, ter poziva Komisijo in visoko predstavnico, naj poleg morskih virov odpadkov v morju preučita tudi kopenske vire.

4.2.6

EESO podpira ukrepe Komisije in visoke predstavnice, da bi z vključevanjem vseh najpomembnejših deležnikov omogočili in še pospešili uspešno pomorsko prostorsko načrtovanje na svetovni ravni (5).

4.2.7

EESO spodbuja Komisijo in visoko predstavnico, naj pospešita regionalno in mednarodno sodelovanje za razvoj dolgoročnih, trajnostnih mehanizmov financiranja za zaščitena morska območja, s tem pa poskrbita, da bodo dobro upravljana in da bodo del ekološko usklajene mreže.

4.3.1

EESO podpira ukrepe iz skupnega poročila, s katerimi naj bi izboljšali poznavanje evropskih oceanov. Zato se močno zavzema, da bi EU iz evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke oblikovala svetovno mrežo morskih podatkov, lahko pa bi na ravni EU takšne raziskave tudi usklajevali. Preden pa se začnejo zbirati in analizirati nadaljnje informacije, je treba dobro in učinkovito uporabiti podatke, ki so trenutno na voljo. O naših morjih imamo veliko informacij, ki pa so precej razdrobljene.

4.3.2

EESO spodbuja Komisijo, naj se skladno s priporočilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zavzame za večje mednarodno sodelovanje na področju pomorske znanosti in tehnologije, s čimer bi spodbudili inovacije ter okrepili trajnostni razvoj modrega gospodarstva.

4.3.3

EESO predlaga tudi, naj si Komisija in države članice prizadevajo za izboljšanje statistične in metodološke osnove na evropski in nacionalni ravni, na podlagi katere se merijo obseg in uspešnost uveljavljenih in novih industrijskih panog, ki temeljijo na dejavnostih v oceanih, pa tudi njihov prispevek h gospodarstvu na splošno.