14.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/318

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2014,

—

ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0096/2016),

A.

ker računovodski izkazi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljevanju: organ) kažejo, da je proračun organa v proračunskem letu 2014 znašal 33 267 143 EUR, kar je 18,02 % več kot leta 2013 zaradi dodatnih nalog, ki so mu bile zaupane;

B.

ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2014 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

1.

opozarja, da je bil Parlament ključna gonilna sila pri prizadevanjih za vzpostavitev novega in celovitega Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) takoj po finančni krizi ter – v sklopu teh prizadevanj – pri ustanavljanju organa leta 2011;

2.

poudarja, da je vloga organa pri spodbujanju skupne nadzorne ureditve na notranjem trgu bistvena za zagotavljanje finančne stabilnosti, tesneje povezanega, preglednejšega, učinkovitejšega in varnejšega finančnega trga ter višje stopnje varstva potrošnikov v Uniji;

3.

poudarja, da je delo organa zgolj tehnične narave in da ključne politične odločitve sprejema zakonodajalec Unije;

4.

je seznanjen z informacijo v poročilu Računskega sodišča, da so pristojbine, ki jih je organ zaračunal nadzorovanim subjektom in so v začasnem izkazu poslovnega izida prikazane kot prihodki, obračunane na osnovi predvidenih, in ne dejanskih stroškov opravljenih nadzornih dejavnosti; je seznanjen, da je organ v letu 2014 razvil stroškovni model, ki temelji na dejavnostih in omogoča natančno spremljanje odhodkov za nadzorne dejavnosti; ugotavlja tudi, da organ ta model uporablja od leta 2015 in da po novem pristojbine za nadzor izračunava glede na dejanske stroške;

5.

je seznanjen z navedbo v poročilu Računskega sodišča, da je organ od svojega predhodnika, Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), „podedoval“ več okvirnih pogodb o informacijski tehnologiji; ugotavlja, da so se te pogodbe nanašale na gostovanje podatkovnih centrov organa, pa tudi na razvoj in vzdrževanje njegovih sistemov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pogodbe za informacijsko tehnologijo niso bile pravočasno nadomeščene z javnim razpisom, tako da sta bili dve pogodbi po izteku prvotnega pogodbenega obdobja podaljšani; je zaskrbljen, ker je tako organ prek osrednjega nabavnega organa v Franciji (Union de Groupements d’Achats Publics, UGAP) za leto 2014 naročil storitve IT, pohištvo in pisarniški material v znesku 956 000 EUR; poudarja, da sodelovanje z UGAP ni bilo v skladu s finančno uredbo; potrjuje, da je organ opustil javna naročila prek okvirnih pogodb z UGAP in da je okvirne pogodbe za informacijsko tehnologijo, ki jih je podedoval od odbora CESR, nadomestil s svojimi;

6.

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2014 znašala 98,89 %, kar je 5,71 % več kot leta 2013, torej so bile obveznosti prevzete bolj pravočasno; ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja plačil 81,16 %;

7.

ugotavlja, da je bilo storniranih 19 % odobrenih sredstev, za katera so bile že prevzete obveznosti, prenesenih iz leta 2013; priznava, da so bile glavni razlog za storniranje zamude pogodbenih izvajalcev pri opravljanju zahtevanih storitev, preklic nakupa licenc, ker je bil projekt opuščen, težave pri izvajanju pogodbe za začasno osebje, pa tudi prehod na novo okvirno pogodbo o svetovanju IT;

8.

na osnovi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je bilo v naslovu III (odhodki za poslovanje) v leto 2015 prenesenih 45 % odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bil že prevzete obveznosti, kar je 13 % manj kot v letu 2013; ugotavlja, da so se prenesena sredstva v glavnem nanašala na storitve IT in druge storitve, ki so bile opravljene v letu 2014, vendar do konca leta še niso bile plačane, na storitve, ki naj bi bile opravljene v letu 2015, pa tudi na večletno naravo podpisanih pogodb;

9.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ v letu 2014 zmanjšal obseg prerazporeditev s temeljitim četrtletnim proračunskim pregledom, pa tudi z mesečnim poročanjem izvršni direktorici in četrtletnim poročanjem upravnemu odboru, da bi zagotovil boljše in preglednejše proračunsko spremljanje;

10.

ugotavlja, da je organ ob koncu leta zaposloval 167 uslužbencev, v primerjavi s 139 leto prej; je seznanjen s pojasnilom organa, da si prizadeva za najboljše geografsko ravnovesje in uravnoteženost spolov, tako da zaposluje pripadnike 24 držav Unije in Evropskega gospodarskega prostora, razmerje med moškimi in ženskami pa je 55% in 45 %;

11.

je seznanjen, da je organ skupaj z Evropskim bančnim organom (EBA) in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) oblikoval politiko za obvladovanje navzkrižja interesov za zaposlene; ugotavlja, da je bila ta politika sprejeta marca 2015; ugotavlja tudi, da je nadzorni svet organa septembra 2014 sprejel politiko za obvladovanje navzkrižja interesov za zunanje sodelavce; potrjuje, da bo organ enkrat letno zbral in ocenil izjave o interesih zaposlenih, organiziral usposabljanje za zaposlene in novince ter ocenjeval ad hoc izjave, ki jih pošljejo uslužbenci, da bi ozaveščal o pomembnosti preprečevanja navzkrižij interesov;

12.

ugotavlja, da so življenjepisi in izjave o interesih najvišjega vodstva organa, članov nadzornega sveta z glasovalno pravico ter članov interesne skupine za vrednostne papirje in trge objavljeni na spletnem mestu organa;

13.

potrjuje, da je organ leta 2014 v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA oblikoval strategijo za boj proti goljufijam za obdobje 2015–2017, ki bo izboljšala zmogljivosti organa za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in kaznovanje goljufij;

14.

poziva organ, naj po zgledu Evropskega bančnega organa poveča preglednost in razkrije vsa svoja srečanja s tretjimi deležniki;

15.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo revidirala upravljanje informacijske tehnologije in vodenje projektov ter začela revizijo upravljanja deležnikov in zunanje komunikacije; ugotavlja, da je junija 2014 znova obiskala organ in pregledala izvajanje njegovih standardov notranje kontrole; je seznanjen z njeno oceno, da je sedem izmed 14 priporočil uresničenih, medtem ko ji je bilo nekaj od preostalih priporočil že poslanih v zaključitev in čakajo na naslednji pregled;

16.

ugotavlja, da je organ uvedel več ukrepov zaradi prepoznih plačil, ki so v letu 2013 predstavljala 27 % vseh plačil za blago in storitve; ugotavlja, da se je zaradi teh ukrepov delež prepoznih plačil v letu 2015 zmanjšal na manj kot 1 %;

17.

izjavlja, da bi lahko imela letna poročila organa pomembno vlogo pri ravnanju v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in integritete; poziva organ, naj v svoja letna poročila vključi standardno poglavje o teh sestavinah;

18.

ugotavlja, da je organ po razpravah z državo gostiteljico začel pošiljati zahtevke za vračilo DDV v skladu s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije in direktivo Sveta o DDV (1); je seznanjen, da je bil leta 2013 uveden postopek za zahtevke za vračilo DDV, ki predvideva sodelovanje finančnih udeležencev že v zgodnji fazi ustreznih verig; ugotavlja, da je bil kot rezultat tega ukrepa leta 2014 uveden četrtletni postopek za zahtevke in vračilo DDV, ki je uspešno odpravil težave;

19.

opozarja, da mora organ pri opravljanju svojih dejavnosti posebno pozornost nameniti varnosti in preudarnosti v finančnem sektorju, zagotavljanju skladnosti z zakonodajo Unije, spoštovanju načela sorazmernosti ter upoštevanju temeljnih načel notranjega trga finančnih storitev; poudarja, da si mora organ na podlagi tega prizadevati za nedvoumne, skladne, jasne in dovolj preproste rezultate;

20.

poudarja, da je zelo pomembno, da organ določbe oblikuje tako, da jih bodo lahko v enaki meri uporabljali tudi manjši subjekti;

21.

poudarja, da je treba pri vseh vprašanjih, povezanih s sredstvi organa, zagotoviti, da bo mogoče vselej izpolnjevati mandat in da proračunske omejitve ne bodo določale dejanskih omejitev glede neodvisnega, zanesljivega in učinkovitega nadzora;

22.

ugotavlja, da faza vzpostavljanja ESFS še vedno ni končana, in poudarja, da naloge, ki so že bile zaupane organu EBA, pa tudi dodatne naloge, predvidene v potekajočem zakonodajnem delu, zahtevajo primerno raven kadrovskih virov, tako v smislu števila kot kvalifikacij, in sredstev, da se omogoči zadovoljiv nadzor; poudarja, da mora razširitev nalog pogosto pospremiti ustrezno povečanje sredstev, če želimo ohraniti kakovost nadzornega dela; vendar poudarja, da mora biti vsakršno morebitno povečanje sredstev organa podrobno pojasnjeno in po možnosti pospremljeno z ukrepi za racionalizacijo;

23.

poudarja, da mora organ sicer v celoti izvajati vse zadolžitve, vendar se mora natančno držati nalog, ki mu jih je naložil zakonodajalec Unije, in ne sme de facto širiti svojega mandata; poudarja, da mora organ pri opravljanju svojega dela in še zlasti pri pripravi tehničnih standardov in nasvetov o svojih dejavnostih pravočasno, redno in izčrpno obveščati Parlament; obžaluje, da tega v preteklosti ni vedno počel;

24.

poudarja, da mora organ pri pripravi izvedbene zakonodaje, smernic, vprašanj in odgovorov ali podobnih ukrepov vedno spoštovati mandat, ki mu ga je podelil zakonodajalec Unije, in ne sme poskušati določati standardov na področjih, za katera zakonodajni postopki še potekajo;

25.

obžaluje, da organu ni uspelo dovolj pogosto in razumljivo seznanjati zakonodajalca Unije z vsemi podrobnostmi o delu, ki ga opravlja;

26.

obžaluje, da so bile informacije organa v več primerih na voljo državam članicam oziroma tretjim deležnikom, niso pa bile posredovane Parlamentu; poziva organ, naj sprejme učinkovite ukrepe, da bi odpravil takšno slabo upravljanje, in naj Parlament in države članice obravnava enakovredno, kar zadeva čas razkritja informacij in njihovo vsebino;

27.

zaključuje, da je mešana shema financiranja organa, ki se močno opira na prispevke pristojnih nacionalnih organov, nezadostna, neprilagodljiva, predstavlja veliko breme in morebiti ogroža neodvisnost organa; zato poziva Komisijo, naj v beli knjigi, predvideni za drugo četrtletje 2016, in v zakonodajnem predlogu, ki ga bo predstavila do leta 2017, uvede novo finančno ureditev, temelječo na ločeni proračunski vrstici v proračunu Unije in na popolni nadomestitvi prispevkov nacionalnih organov s pristojbinami, ki jih plačujejo tržni udeleženci;

28.

poziva organ, naj komunikacijo s Parlamentom o osnutkih nasvetov ali tehničnih standardov v zvezi s kalibracijo bonitetnih formul dopolni s popolnim opisom podatkov in metodologije, uporabljene pri kalibraciji;

29.

sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 28. aprila 2016 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.