21.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 125/27

Poročevalec:

Juan MENDOZA CASTRO

1.1

EESO pozdravlja sveženj ukrepov za prilagoditev avtorskih pravic zahtevam digitalnega gospodarstva.

1.2

EU nima celovitega sistema avtorskih pravic. Da bi bilo mogoče tak sistem vzpostaviti, je osrednjega pomena, da se odpravi razdrobljenost in hkrati bolje zaščitijo ustvarjalci, tudi pred velikimi tehnološkimi podjetji, ki obvladujejo trge.

1.3

Področje avtorskih pravic je zelo kompleksno zaradi velikega števila deležnikov z različnimi interesi, ki pa drug drugega potrebujejo. S predpisi je treba zagotoviti ravnovesje med pravicami vseh deležnikov ter preprečiti birokracijo in nepotrebne zahteve.

1.4

EESO glede na postopen pristop Komisije predlaga, da se revidira in konsolidira veljavna zakonodaja, vključno s spremembami drugih direktiv, razmisli o možnosti sprejetja ukrepov glede internetnih iskalnikov in brezplačnega prenosa vsebin prek brezžičnih omrežij ter da se določeni vidiki uredijo v obliki uredbe.

1.5

Odbor poudarja, da je pomembno in nujno, da EU hitro ratificira Marakeško pogodbo o avtorskih pravicah v povezavi z dostopom slepih do objavljenih del.

1.6

Spletni prenosi radiodifuzijskih hiš ter retransmisije televizijskih in radijskih programov: po mnenju EESO je predlog Komisije ustrezen in bo spodbujal distribucijo evropske filmske produkcije. Načelo „države izvora“ ni v nasprotju z načeloma ozemeljskosti pravice in pogodbene svobode.

1.7

Prilagajanje izjem digitalnemu in čezmejnemu okolju: v predlogih Komisije so sicer pravilno opredeljene težave, vendar EESO predlaga vrsto sprememb teh predlogov za boljšo prilagoditev avtorskih pravic trenutnim zahtevam, in sicer:

1.8

Sodišče je s sodbo, v kateri navaja, da se posojanje digitalnih knjig pod določenimi pogoji lahko enači s posojanjem tradicionalnih knjig (5), ugodilo stalnim zahtevam uporabnikov knjižnic in izobraževalnih ustanov.

1.9

Predlog za digitalizacijo, distribucijo in čezmejno uporabo razprodanih del (naslov III, poglavje 1) velja pozdraviti.

1.10

Primerno bi bilo, da se v okviru evropske zakonodaje harmonizira „panoramska izjema“.

1.11

EESO podpira izključno pravico založnikov, da v obdobju 20 let dovoljujejo ali prepovedujejo digitalno uporabo svojih medijskih publikacij.

1.12

EESO se strinja z uvedbo obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejmejo primerne in sorazmerne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvajanje sporazumov z imetniki pravic ali preprečijo dostop do teh del ali predmetov urejanja ( vrednostna vrzel ).

1.13

EESO meni, da ta predlog Komisije pomeni napredek na področju varstva pravic avtorjev, ki jim je treba zagotoviti pošteno plačilo za njihova ustvarjalna prizadevanja in ki morajo imeti koristi od komercialnega uspeha svojih del, pri tem pa je treba ohraniti visoko raven zaščite in financiranja del.

1.14

Treba bi bilo izpostaviti, da morajo institucije civilne družbe prispevati h krepitvi ozaveščenosti uporabnikov glede upoštevanja zakonodaje na področju avtorskih pravic. EESO podpira prizadevanja Komisije v boju proti piratstvu in vsem oblikam nedovoljene uporabe zakonsko zaščitenih vsebin.

2.1

Z razvojem digitalnih tehnologij se je spremenil tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije ter izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Pojavili so se tudi novi akterji in novi poslovni modeli. V digitalnem okolju se je okrepila tudi čezmejna uporaba avtorsko zaščitenih vsebin, potrošnikom pa so se ponudile nove priložnosti za dostopanje do njih.

2.2

Cilji in načela zakonodaje EU na področju avtorskih pravic so še vedno trdni, vendar je treba zakonodajo prilagoditi tem novim okoliščinam. Posredovanje na ravni EU je potrebno tudi zato, da se prepreči razdrobljenost na notranjem trgu.

2.3

Ob upoštevanju tega je bilo maja 2015 v strategiji za enotni digitalni trg (6) ugotovljeno, da je treba pripraviti predloge „za zmanjšanje razlik med nacionalnimi ureditvami avtorskih pravic in za širši spletni dostop uporabnikov v EU do avtorskih del“, poudarjen je bil pomen izboljšanja čezmejnega dostopa do avtorsko zaščitenih vsebin ter jasno opredeljena vloga spletnih storitev pri distribuciji del in drugih zaščitenih predmetov urejanja.

2.4

Komisija je decembra 2015 objavila sporočilo (7), v katerem so opisani specifični ukrepi in dolgoročna vizija, ki odraža potrebo po napredovanju enotnega trga na tem področju, posodobitvi pravil v skladu z digitalno stvarnostjo, po tem, da evropske ustvarjalne industrije ostanejo konkurenčne in da se ohrani dobro ravnovesje med avtorskimi pravicami in drugimi cilji javnih politik.

2.5

Po nedavnem predlogu o čezmejni prenosljivosti (8) Komisija zdaj predlaga sklop zakonodajnih ukrepov s tremi cilji:

2.6

Cilj predloga uredbe (9) je ustvariti ugodne pogoje za nove spletne in digitalne načine za distribucijo televizijskih in radijskih programov, primerljive s tistimi, ki veljajo za tradicionalne prenose prek satelita in kabelske retransmisije. Zgled za nova pravila so bila tista, ki že obstajajo v direktivi o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (10) in bodo poenostavila ter pospešila prenos pravic, ki so potrebne za določene spletne storitve radiodifuzijskih hiš in storitve retransmisije. S temi pravili naj bi se olajšala razvoj trga in širše razširjanje evropske radijske in televizijske produkcije. To posledično povečuje izbiro za potrošnike in kulturno raznolikost.

2.7

Sočasno predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (11) uvaja nov pogajalski mehanizem, ki bo olajšal sklepanje sporazumov o licenciranju za dajanje avdiovizualnih del na voljo na platformah videa na zahtevo. Je del širšega prizadevanja politike za obravnavanje številnih dejavnikov, ki povzročajo omejeno razpoložljivost evropskih avdiovizualnih del, zlasti filmov, po vsej EU.

2.7.1

Vprašanja v zvezi z licenciranjem in s tem povezane zakonske in pogodbene težave pri izkoriščanju evropskih avdiovizualnih del na storitvah videa na zahtevo bodo prav tako obravnavana v okviru strukturiranega dialoga z deležniki, katerega namen je poenostaviti postopke licenciranja in olajšati panožne sporazume, kar bo vodilo v bolj trajnostno izkoriščanje ter širšo razpoložljivost evropskih del. Komisija bo poročala o rezultatih dialoga do konca leta 2018.

2.7.2

Predlog direktive uvaja tudi rešitve za lažje licenciranje pravic s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine, kot se zahteva za digitalizacijo in razširjanje del, ki so razprodana, a imajo veliko kulturno vrednost. Dostop do del v nekomercialnih okoljih, npr. v izobraževalnih organizacijah, javnih knjižnicah, negledaliških prostorih, je prav tako zelo pomemben za negovanje kulturne raznolikosti, izobraževanje in udeležbo v družbi. Komisija poleg tega skupaj z Združenjem direktorjev agencij za film (EFAD) in avdiovizualno industrijo preučuje možnost, da bi v letu 2017 pripravili in financirali katalog evropskih filmov za namene izobraževanja.

2.8

Hkrati sta bila sprejeta dva zakonodajna predloga (12) za izvajanje Marakeške pogodbe v pravu Unije, ki od pogodbenic zahteva, da uvedejo izjeme, na podlagi katerih osebe z motnjami branja tiskanega besedila lahko dostopajo do knjig in drugega tiskanega gradiva v formatih, ki so jim dostopni. Predlog direktive bo uvedel obvezno izjemo in zagotovil njeno spoštovanje za izdelavo ter izmenjavo takšnih izvodov v dostopnem formatu na enotnem trgu. Predlog uredbe bo omogočil čezmejno izmenjavo takšnih izvodov med EU in tretjimi državami, ki so pogodbenice pogodbe.

3.1

EESO pozdravlja sveženj ukrepov za prilagoditev avtorskih pravic zahtevam digitalnega gospodarstva.

3.2

Evropska umetnost je sicer vodilna v svetu, vendar se morajo filmska produkcija, založništvo ter glasbeno in umetniško ustvarjanje spoprijemati z razdrobljenostjo trga, izredno bogato kulturno in jezikovno raznolikostjo, digitalnim prehodom in finančnimi težavami.

3.3

Poenostavitev sistema odobritev bi morala prispevati k zmanjšanju razdrobljenosti, zagotavljanju lažjega čezmejnega dostopa do spletnih vsebin in vzpostavitvi boljšega ravnovesja na področju zaščite avtorjev, zlasti pred velikimi podjetji, ki obvladujejo trge.

3.4

Področje avtorskih pravic je zelo kompleksno zaradi velikega števila deležnikov z različnimi interesi, ki pa drug drugega potrebujejo. S predpisi je treba zagotoviti ravnovesje med pravicami vseh deležnikov.

3.5

Komisija je uporabila „postopen“ pristop (13) in ni predlagala celovite revizije, ampak zgolj pomembne dopolnitve obstoječe zakonodaje. EESO predlaga, da se preuči možnost:

4.1.1

Sektor radijskih in televizijskih programov in prenosov v EU zajema skoraj 12 000 podjetij, zaposluje 255 000 oseb, njegov promet pa znaša 66,5 milijarde EUR (19). Potrebne so spremembe, ker obstoječi mehanizmi za lažjo odobritev avtorskih in sorodnih pravic ne zajemajo spletnega prenosa niti določenih digitalnih retransmisij.

4.1.2

EESO pozdravlja vključitev načela „države izvora“, ki se že uporablja na področju satelitskega radiodifuznega oddajanja (20) in ni v nasprotju z načeloma ozemeljskosti pravice in pogodbene svobode.

4.1.3

EESO meni, da bi morali s tehnološko nevtralno spremembo zakonodaje o digitalni retransmisiji poenostaviti pridobivanje pravic za nove ponudnike, s čimer bi tudi izboljšali dostop potrošnikov do pomembnih vsebin.

4.1.4

S spremembami se ustrezno zagotavlja, da države članice v primeru težav pri izdajanju licenc poskrbijo, da „nepristranski organ“ pomaga pri sklepanju sporazumov o dostopu in razpoložljivosti avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo.

5.1

Knjižnice, muzeji in arhivi v Evropi so kulturni prostor za evropske državljane in so bistvenega pomena za prenos znanja, izobraževanje in raziskave. Hkrati dajejo pomemben finančni prispevek na področju avtorskih pravic (22).

5.2

Zaradi neusklajenosti, kompleksne zakonodaje, geografskih ovir in jezikovnih razlik so evropski raziskovalci v slabšem položaju v primerjavi z raziskovalci iz vodilnih držav, na primer Združenih držav Amerike. Zato bi morali s spremembami na tem področju izpolniti tri cilje: širitev in prilagoditev novi tehnološki stvarnosti, usklajeno in zavezujoče izvajanje izjem ter omejitev v zakonodaji z zagotovljeno pravno varnostjo (23).

5.3

V Haaški izjavi (2014) je izpostavljen velik potencial besedilnega in podatkovnega rudarjenja za inovacije in raziskave. To je temeljno orodje za raziskovalce, MSP in velika tehnološka podjetja, ki pa se v EU zaradi pravnih, tehnoloških in pogodbenih omejitev premalo uporablja.

5.4

Komisija predlaga, da se določijo obvezne izjeme za različne primere:

5.5

EESO sicer meni, da so v predlogu Komisije težave pravilno opredeljene, vendar predlaga spremembe za boljšo prilagoditev zakonodaje sedanjim potrebam (glej sklepe). Med drugim je pomembno, da se veljavne izjeme od avtorskih pravic ne izključijo iz pogodbenih sporazumov ali tehnoloških orodij. Po drugi strani pa je treba spremeniti izjemo od avtorskih pravic na področju znanstvenega raziskovanja za nekomercialne namene (člen 5(3)(a)), ker naj bi jo bilo zelo težko uporabljati (24).

5.6

EESO poziva tudi k harmonizaciji „panoramske izjeme“, ki posameznikom omogoča ustvarjanje posnetkov del, kot so stavbe ali kipi, ki so razstavljeni na javnih mestih, in njihovo spletno razširjanje. Komisija je sicer potrdila pomen te izjeme, vendar je kljub temu sklenila, da ohrani možnost njene uporabe, ki bi bila za države članice neobvezna.

5.7.1

EESO opozarja na pomen in nujnost tega, da EU hitro ratificira Marakeško pogodbo o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ki je začela veljati 30. septembra 2016. Pogodba bo številnim evropskim slepim in slabovidnim državljanom omogočila dostop do večjega števila razpoložljivih del in s tem dostop do kulture, izobraževanja, zaposlitve ter tako spodbudila resnično socialno vključenost.

5.7.2

Predloga uredbe (25) in direktive (26) bosta Uniji omogočila izpolnitev mednarodne obveznosti, h kateri se je zavezala v okviru Marakeške pogodbe. To je tudi v skladu z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

5.8

Izdajanje licenc in širši dostop do vsebin. Primerno je, da bosta dovoljeni digitalizacija in distribucija razprodanih del, ki so bila prvič objavljena v EU (člen 7), izdane licence v eni državi članici pa se bodo uporabljale po vsej EU (člen 8).

5.9.1

V skladu s členom 11(1) in (4) predloga direktive (27) države članice založnikom zagotovijo izključno pravico, da v obdobju 20 let dovoljujejo ali prepovedujejo digitalno uporabo svojih medijskih publikacij.

5.9.2

EESO podpira ta ukrep, da se zagotovi poštena delitev vrednosti med založniki medijskih publikacij, ki te publikacije pripravljajo, in spletnimi platformami, ki jih uporabljajo.

5.9.3

EESO opozarja, da so številni založniki medijskih publikacij, ki so za demokracijo zelo pomembni, zaradi finančne krize morali ustaviti izdajanje publikacij in odpustiti veliko število zaposlenih, medtem ko imajo uporabniki njihovih informacij čedalje višje prihodke (28).

5.10.1

Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki in so zaščiteni z avtorskimi pravicami, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Predvideni so ukrepi, kot je na primer uporaba „učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine“, hkrati pa morajo ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljati „ustrezne informacije“ in vzpostaviti mehanizme za pritožbe in odškodnine. Države članice bodo olajšale sodelovanje med ponudniki storitev in imetniki pravic (29).

5.10.2

S tem ukrepom, ki je po mnenju EESO ustrezen, naj bi premostili obstoječo vrednostno vrzel (v angl. value gap ) med imetniki pravic in ponudniki storitev informacijske družbe in tako imetnikom pravic omogočili, da sprejmejo boljše odločitve glede uporabe svojih produkcij. Obstajajo primeri storitev na podlagi oglaševanja, za katere avtorji ne prejmejo zadostnega plačila iz naslova avtorskih pravic, medtem ko v primeru plačljivih spletnih storitev na podlagi naročnine prejmejo ustrezno plačilo (30).

6.1

EESO se strinja z navedbo Komisije, da so kršitve avtorskih pravic v komercialnem obsegu, pri katerih kršitelji pridobivajo nezaslužene koristi od dela in naložb drugih, danes resna grožnja za evropske ustvarjalce. Brez učinkovitega in uravnoteženega sistema izvrševanja so avtorske pravice in druge pravice intelektualne lastnine slabo zaščitene, naložbe v ustvarjalnost in inovacije pa zavirane (31).

6.2

Avtorji morajo imeti pravico do poštenega plačila za svoja ustvarjalna prizadevanja in koristi od komercialnega uspeha svojih del, pri tem pa je treba ohraniti visoko raven zaščite in financiranja del (32).

6.3

S predlogom, ki je po mnenju EESO ustrezen, se vzpostavljajo ukrepi, s katerimi naj bi povečali pogodbene zmogljivosti avtorjev. Države članice morajo zagotoviti spoštovanje obveznosti glede preglednosti in mehanizme prilagoditve pogodb in izvensodnega reševanja sporov, s spremembami pa se zagotavlja večja pogajalska moč avtorjev in umetnikov (33).

6.4

Primerno je poudariti, da morajo javne in zasebne organizacije civilne družbe na ustreznih področjih prispevati h krepitvi ozaveščenosti uporabnikov o tem, da morajo avtorji za svoja dela prejeti plačilo v zakonsko določenem okviru.