Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52015IP0403

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2015 o vlogi Evropske unije v Združenih narodih – kako bolje uresničiti cilje zunanje politike EU (2015/2104(INI))

UL C 366, 27.10.2017, p. 42–50 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 366/42


P8_TA(2015)0403

Vloga Evropske unije v Združenih narodih

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2015 o vlogi Evropske unije v Združenih narodih – kako bolje uresničiti cilje zunanje politike EU (2015/2104(INI))

(2017/C 366/05)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o EU in OZN, zlasti svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 69. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (1) in svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o EU kot globalnem akterju: njena vloga v mednarodnih organizacijah (2);

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 o prednostnih nalogah EU za 70. zasedanje Generalne skupščine OZN,

ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov (3), ki EU podeljuje pravico, da posreduje v Generalni skupščini, da ustno predstavi predloge in predloge sprememb, o katerih se bo glasovalo na zahtevo države članice, in da uveljavlja pravico do odgovora,

ob upoštevanju prve izjave predsednika Varnostnega sveta z dne 14. februarja 2014 o vlogi, ki jo je imela EU pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti (4),

ob upoštevanju deklaracije svetovne konference v Durbanu leta 2001 proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti,

ob upoštevanju študije, objavljene marca 2015, generalnega direktorata Evropskega parlamenta za zunanje politike z naslovom „Reforming the United Nations: State of Play, Ways Forward“ (Reforma Organizacije združenih narodov: trenutno stanje, nadaljnji koraki)

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za ustavne zadeve (A8-0308/2015),

Cilji in vpliv EU v svetu

A.

ker je prihodnost Evropske unije povezana s svetovnim mirom, varnostjo, razvojem in človekovimi pravicami; ker izzivi, s katerimi se sooča EU, zahtevajo globalne rešitve, globalna vprašanja pa zahtevajo evropske ukrepe;

B.

ker so načela in cilji zunanje politike EU zapisani v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in so tesno povezani z načeli in cilji OZN; ker člen 21 PEU izrecno poziva k spoštovanju načel ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;

C.

ker ima EU edinstven potencial za uporabo virov najrazličnejših diplomatskih, varnostnih, obrambnih, gospodarskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov – skladno z določbami ustanovne listine ZN; ker uporaba teh instrumentov znotraj celovitega pristopa omogoča edinstveno prilagodljivost, da se je mogoče na učinkovit način lotiti izpolnjevanja še tako težko uresničljivih varnostnih ciljev;

D.

ker EU aktivno sodeluje pod okriljem OZN pri spodbujanju miru, varnosti in napredka, v okviru svoje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);

E.

ker EU ščiti svoje vrednote, temeljne interese, varnost, neodvisnost in celovitost ter si prizadeva za mir, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli ustanovne listine Združenih narodov in Helsinške sklepne listine iz leta 1975 ter v skladu s cilji Pariške listine za novo Evropo, ki je bila sprejeta leta 1990; ker je EU del kolektivnega varnostnega sistema Združenih narodov, tudi kot eden od regionalnih dogovorov, predvidenih v poglavju VIII ustanovne listine;

F.

ker EU spodbuja trajnostni gospodarski, socialni in okoljski napredek držav v razvoju s poglavitnima ciljema izkoreninjenja revščine, spodbujanja dolgotrajnega miru in stabilnosti in boja proti socialni neenakosti ter zagotavlja humanitarno pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z vsemi vrstami kriz, ne glede na to, ali gre za naravne nesreče ali tiste, ki jih povzroči človek;

G.

ker je EU vodilni akter na različnih, medsebojno povezanih področjih politike: trgovina, razvoj, humanitarna pomoč, okolje in človekove pravice;

H.

ker si Evropska unija prizadeva za okoljsko trajnost s spodbujanjem mednarodnih ukrepov in dejavnosti za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega upravljanja naravnih virov;

I.

ker ima EU pomembno vlogo tudi na področju okoljske politike, zlasti v boju proti podnebnim spremembam, ne le zato, ker je pri tem vodilna in si zastavlja ambiciozne cilje, temveč tudi zato, ker se v svetovnih pogajanjih vztrajno zavzema za spoštovanje sporazumov ter sprejetje oprijemljivih in merljivih ukrepov;

J.

ker EU krepi temelje socialne vzdržnosti in dobrega upravljanja z utrjevanjem, podporo in spodbujanjem demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava;

K.

ker EU v skladu s svojimi pogodbami spodbuja mednarodni sistem, ki temelji na tesnejšem večstranskem sodelovanju in dobrem svetovnem redu, ter si prizadeva za učinkovito večstranskost z Združenimi narodi v središču; ker to prizadevanje izhaja iz prepričanja, da mednarodna skupnost za uspešno spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami potrebuje učinkovit večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravicah in vrednotah;

L.

ker je bila zunanja politika EU v glavnem osredotočena na dvostranske odnose ter na sodelovanje in partnerstvo z državami, skupinami držav ter drugimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami po vsem svetu; ker je bila v zadnjih desetletjih posebna pozornost namenjena geopolitičnim ciljem in negotovostim v njenem vzhodnem in južnem sosedstvu; ker EU tudi ohranja posebne odnose z afriškimi državami in pri svojih dejavnostih posebno pozornost namenja izzivom v teh državah;

M.

ker mora EU z vidika vse večje svetovne soodvisnosti okrepiti svojo vlogo v dvostranskih odnosih in v večstranskih forumih;

N.

ker Evropska unija sodeluje in ima pomembno vlogo pri mednarodnih pogajanjih in mediaciji, zlasti pri pogajanjih med E3/EU3+3 in Iranom ter v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu;

O.

ker ima EU kot največje trgovinsko območje v svetu pomembno vlogo v dvostranskih in večstranskih trgovinskih dogovorih in je razvila aktivne ukrepe trgovinske politike za spodbujanje gospodarske rasti, zmanjševanje revščine ter varstvo okolja in naravnih virov;

P.

ker EU in njene države članice zagotavljajo največji finančni prispevek v splošni proračun Združenih narodov ter za operacije humanitarne pomoči, uradne razvojne pomoči in ohranjanja miru; ker so razvojne politike EU zelo pomembne, saj dejavno spodbujajo zmanjševanje revščine kot tudi ekonomsko in socialno vzdržnost ter okoljsko trajnost in s tem povečujejo mir in varnost; ker je EU podpisnica več kot 50 večstranskih sporazumov in konvencij Združenih narodov kot edina nedržavna udeleženka;

Q.

ker je EU ena najbolj predanih zagovornic in podpornic človekovih pravic, temeljnih svoboščin, kulturnih vrednot in raznolikosti demokracije ter pravne države; ker so določbe v zvezi s temi načeli vključene v vsa njena dvostranska partnerstva in imajo osrednje mesto v njeni večstranski politiki; ker je EU vedno bila zelo močna zagovornica mednarodne pravičnosti;

R.

ker ima EU pomembno vlogo pri podpiranju operacij ZN na področjih v skupnem interesu, predvsem pri zaščiti civilnega prebivalstva ter zlasti žensk in otrok, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi;

S.

ker je enakost med ženskami in moškimi temeljna vrednota EU, ki je priznana v njenih Pogodbah in v Listini EU o temeljnih pravicah; ker je EU prevzela odgovornost za vključevanje enakosti spolov v vse svoje dejavnosti in področja politike, tudi v zunanjo politiko in politiko razvojnega sodelovanja;

T.

ker ima človeštvo skupne vrednote in interese; ker bi morali biti bremena in koristi pri reševanju skupnih težav ter spodbujanju skupnih ciljev in vrednot pravično porazdeljeni;

Sistem Združenih narodov

U.

ker je sistem OZN glavni svetovni forum za izboljšanje svetovnega reda in je tako najboljši forum za spodbujanje vrednot in interesov EU;

V.

ker je bil glavni cilj po drugi svetovni vojni ohranjanje miru in varnosti; ker je imelo spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja in človekovih pravic osrednje mesto v ustanovni listini; ker so okoljska vprašanja na dnevnem redu ZN že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja; ker je v poročilu Brundtlandove iz leta 1987 z naslovom „Our Common Future“ (Naša skupna prihodnost) pojem trajnostnega razvoja opredeljen kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da bi se zato zmanjšala sposobnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe; ker so bile na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) v Riu leta 1992 razvojne in okoljske politike združene v kombinacijo ukrepov za učinkovito zmanjševanje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja po vsem svetu;

W.

ker sistem ZN pokriva vsa področja sodelovanja, pri čemer ima Varnostni svet, ki mu pomagajo pomožni in svetovalni organi, osrednjo vlogo za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti;

X.

ker sistem Združenih narodov sestavlja 19 specializiranih agencij, med drugim FAO, IFAD, ILO, IMF, UNESCO, UNIDO, WHO in skupina Svetovne banke, ter 11 skladov in programov, med drugim UNCTAD, UNDP, UNEP, UNFPA, UNHCR, UNICEF, Agencija ZN za ženske in WFP (5), kot tudi devet funkcionalnih komisij, pet regionalnih komisij ter številni drugi podobni organi; ker so organizacije, kot sta Svetovna trgovinska organizacija in Mednarodna agencija za atomsko energijo, tudi povezane s sistemom ZN;

Y.

ker večina zgoraj navedenih agencij, skladov, programov, komisij in odborov dela pod okriljem Ekonomskega in socialnega sveta in Generalne skupščine, katerim nekatere od njih poročajo;

Z.

ker imajo EU in njene države članice ključno vlogo pri spodbujanju načel in ciljev OZN in pri reševanju skupnih težav, s katerimi se sooča človeštvo; ker Evropa po drugi strani potrebuje partnerje na svetovni ravni za reševanje svojih težav na področjih, kot so varnost, varstvo okolja, človekove pravice, migracije, varstvo pravice do azila ter finančna nestabilnost;

AA.

ker ima EU posebno odgovornost za ohranjanje miru, razvoj in človekove pravice, kar zadeva njeno soseščino;

AB.

ker je bistveno, da ukrepi, ki se izvajajo v okviru Združenih narodov, upoštevajo mednarodno pravo; ker kazniva dejanja, storjena v okviru mandata Združenih narodov, zelo škodujejo verodostojnosti organizacije in ne bi smela ostati nekaznovana;

AC.

ker so države razdeljene na geografska območja, kar pogosto privede do glasovanja držav v blokih; ker države, ki so članice Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) pogosto same sistematično kršijo človekove pravice, s čimer ogrožajo učinkovitost in verodostojnost UNHRC kot celote;

AD.

ker se dobički iz plenjenja in tihotapljenja kulturnih in verskih znamenitosti ter objektov v Iraku in Siriji s strani ISIS/Daiš uporabljajo kot pomoč pri financiranju njihovih terorističnih dejavnosti; ker morata organizacija UNESCO in njena konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza predmetov kulturne dediščine ter prenosa lastninske pravice na njih imeti glavno vlogo pri zagotavljanju nujne zaščite sirske in iraške kulturne dediščine;

AE.

ker EU in Združeni narodi tesno sodelujejo pri najobčutljivejših kriznih scenarijih, zlasti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; ker je treba njihova prizadevanja dodatno okrepiti, da bi našli mirno politično rešitev teh kriz;

AF.

ker naj bi leta 2015 na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov potekala razprava o podaljšanju mandata foruma o upravljanju interneta, o čemer bo nato sprejeta odločitev; ker je Parlament pozval Skupščino, naj podaljša mandat foruma o upravljanju interneta ter okrepi svoja sredstva in model upravljanja interneta z več deležniki;

EU v sistemu Združenih narodov

1.

opozarja, da EU in njene države članice spoštujejo vrednote in načela iz ustanovne listine Združenih narodov, kot je navedeno v členu 21(1) PEU, in imajo ključno vlogo v smislu spodbujanja teh načel in ciljev Združenih narodov preko zunanjega delovanja Unije; meni, da EU potrebuje partnerje na svetovni ravni, da bi uspešno dosegla cilje svoje zunanje politike, zlasti na področju miru in varnosti, terorizma, organiziranega kriminala, regionalnih konfliktov, neizpolnjevanja obveznosti držav in širjenja orožja za množično uničevanje;

2.

meni, da je varnostno okolje EU zaradi številnih dolgoletnih ali novih varnostnih izzivov vse bolj nestabilno in spremenljivo; meni, da so konflikt v vzhodni Ukrajini, konflikta v Siriji in Iraku ter vzpon teroristične organizacije ISIS, libijska kriza in teroristična grožnja v Afriki (zlasti v Sahelu, Libiji in na Afriškem rogu) resne globalne grožnje, ki zahtevajo globalne odzive; meni, da EU teh groženj ne more obvladovati sama, ampak potrebuje podporo mednarodnih partnerjev;

3.

pozdravlja, da EU in njene države članice na različne načine in v različnih oblikah dejavno sodelujejo in prispevajo k delu sistema Združenih narodov, na kar bi bilo treba bolj opozoriti;

4.

pozdravlja tudi ključen prispevek EU k razvoju in humanitarni pomoči po vsem svetu; opozarja, da EU in njene države članice skupaj največ prispevajo k razvoju in humanitarni pomoči na svetovni ravni;

5.

opozarja, da je EU postala prava mednarodna akterka in da ima zato „nadgrajen status opazovalke“ v Združenih narodih s pravico do besede na zasedanjih Generalne skupščine Združenih narodov v razpravah med predstavniki večjih skupin in pred posameznimi državami ter pravico do predložitve predlogov in predlogov sprememb, pravico do odgovora, ter pravico do vprašanj v zvezi s pravilnostjo postopka in posredovanja dokumentov;

6.

opozarja tudi, da EU v Združenih narodih zastopajo različni akterji: predsednik Evropskega sveta, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropska komisija in delegacije EU ter njenih 28 držav članic, od katerih sta dve (Francija in Združeno kraljestvo) stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov s pravico veta; vztraja, da so države članice EU v skladu s Pogodbo dolžne usklajevati svoje ukrepe v vseh mednarodnih forumih;

Kako bolje uresničiti cilje zunanje politike EU v okviru ZN

7.

je prepričan, da bi si EU, zato da bi bolje uresničevala cilje svoje zunanje politike, kot so določeni v Pogodbi, morala prizadevati za okrepitev svetovnega upravljanja v okviru sistema ZN in za povečanje svojega vpliva ter vpliva držav članic v okviru tega sistema; opozarja na zavezo EU, da bo dejavno podpirala celovito reformo sistema Združenih narodov, da bi okrepila njegovo legitimnost, zastopanost regij, preglednost, odgovornost in učinkovitost pri obvladovanju današnjih zapletenih in večplastnih izzivov; zlasti poudarja, da je treba ponovno oživiti delo Generalne skupščine;

8.

poudarja, da bi morala imeti EU v Generalni skupščini večjo vlogo z zadostno vidnostjo in političnim vplivom, ki bi ji omogočila boljše izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, kar je v skladu z zgoraj navedeno resolucijo Generalne skupščine z dne 3. maja 2011;

9.

poudarja svojo podporo vlogi parlamentov in regionalnih skupščin v sistemu ZN;

10.

poziva člane Varnostnega sveta, naj pregledajo in spremenijo, v tesnem sodelovanju z Generalno skupščino, nepregleden postopek izbora generalnega sekretarja OZN, in zagotovijo enake možnosti moškim kandidatom in ženskim kandidatkam za to delovno mesto; poziva vse organe OZN in zlasti Varnostni svet, naj zadostno pozornost namenijo vključevanju načela enakosti spolov v okvir Združenih narodov, ter države članice EU, naj bodo v ospredju teh prizadevanj ter spodbujajo kandidatke; izraža željo, da bi bila ženska izvoljena kot naslednja generalna sekretarka OZN; poziva EU, naj podpira Agencijo ZN za ženske, tako da upošteva diskriminacijo na podlagi spolne identitete in spolnega izražanja;

11.

poudarja sedanje prednostne naloge EU, določene za 70. zasedanje generalne skupščine OZN, v katerih se ponavlja dolgotrajna zahteva Unije, da bi morala OZN racionalizirati svoje strukture, proračun in delovne metode in se ne izogibati težavnejšim temam, kot je reforma varnostnega sveta;

12.

poudarja, da mora imeti generalna skupščina, ki predstavlja vlade vseh držav članic, vzvode in sredstva za usmerjanje sistema OZN ter usklajevanje vseh njegovih dejavnosti;

13.

je prepričan, da je treba Varnostni svet preoblikovati, da bo odražal novo svetovno stvarnost in učinkoviteje reševal sedanje in prihodnje varnostne izzive; spodbuja države, ki imajo pravico do veta v Varnostnem svetu ZN, naj ne uporabljajo veta v primerih genocida in zločinov proti človeštvu;

14.

opozarja, glede na prispevek EU k strukturi miru in varnosti v svetu in cilj Lizbonske pogodbe v zvezi s krepitvijo zunanje politike, na dolgoročni cilj EU v zvezi s pridobitvijo sedeža v razširjenem Varnostnem svetu Združenih narodov, ter ponovno poziva k vseevropski razpravi o njegovi reformi; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj si prizadeva za oblikovanje skupnega stališča EU o vprašanjih, za katere je prisoten Varnostni svet, ter izboljša obstoječe mehanizme sodelovanja, da bi države članice EU s sedežem v Varnostnem svetu v tem forumu zagovarjale skupna stališča EU; opozarja, da v skladu s členom 34 PEU države članice EU, ki so članice Varnostnega sveta Združenih narodov, obveščajo druge države članice in visokega predstavnika o stališčih in interesih EU ter jih zagovarjajo; poleg tega opozarja, da kadar EU sprejme stališče do zadeve, ki je na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov, te države zahtevajo, da se visoki predstavnik zaprosi, naj predstavi stališče Unije;

15.

opozarja, da poglavje VIII listine ZN spodbuja okrepljeno vlogo regionalnih in podregionalnih organizacij v okviru ZN ter poziva EU in OVSE, naj si prizadevata za povečanje vloge svojih in ostalih regionalnih organizacij v svetovnem redu;

16.

meni, da bi morala EU preko nadaljnjega sodelovanja z ZN bolje izkoristiti partnerstvo s specializiranimi agencijami, skladi, programi, komisijami in odbori Združenih narodov; poziva h krepitvi sodelovanja EU v svetih teh organov, da bi zagotovili, da EU nastopa z enotnim glasom;

17.

poudarja, da poleg teh reform, ki jih je treba izpeljati v Združenih narodih, boljše uresničevanje ciljev zunanje politike EU, vključno s spodbujanjem temeljnih vrednot, predpostavlja učinkovitejše usklajevanje vseh razsežnosti te politike, tako na dvostranski kot na večstranski ravni; ponovno poziva k večji prepoznavnosti delovanja in pomoči EU v vseh večstranskih forumih in na terenu;

18.

poziva EU, naj učinkoviteje usklajuje svoje delo na področju humanitarne pomoči, na primer prek Generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito, z ustreznimi agencijami Združenih narodov, da bi dosegli optimalno učinkovitost z omejenimi sredstvi ter preprečili nepotrebna prekrivanja;

19.

poziva ustrezne institucije EU in OZN, naj dosledno spoštujejo in izvajajo okvirni finančni in upravni sporazum; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju navedenega sporazuma in z njim povezanih smernic ter ugotovi, na katerih področjih so potrebne izboljšave, in v zvezi s tem pripravi ustrezne predloge;

20.

poudarja pomembnost sodelovanja med EU in Programom OZN za razvoj za doseganje učinkovitosti pomoči; poudarja njuno zavezanost svetovnemu partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje ter poziva vse države in akterje zasebnega sektorja, naj sprejmejo enake zaveze;

21.

meni, da je Evropsko sodišče za človekove pravice zelo uspešno prispevalo k napredku Evrope v smislu spoštovanja človekovih pravic in lahko postavi zgled za druge regije;

22.

poziva k izboljšanju preventivnih instrumentov in instrumentov zgodnjega opozarjanja ter k okrepljenim zmogljivostim Združenih narodov za mediacijo, s skladnimi in dosegljivimi nalogami za operacije vzpostavljanja in ohranjanja miru, ki vključujejo komponento človekovih pravic in jasne strategije umika; spodbuja države članice EU, naj zagotovijo močnejšo podporo za operacije vzpostavljanja in ohranjanja miru, ter poziva EU, naj okrepi svoja prizadevanja za mediacijo pri reševanju sporov; ob upoštevanju nedavnih grozodejstev in kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile nekatere skupine skrajnežev in teroristov, ter nenehnega spolnega nasilja v konfliktih, vključno s posilstvi kot vojnim orožjem; poziva Varnostni svet, v skladu z načelom odgovornosti zaščititi, naj opredeli ambiciozen sklop orodij in sredstev za učinkovito preprečevanje takih grozodejstev, pri čemer je treba v vsakem primeru zagotoviti popolno spoštovanje načela pravne države in mednarodnega humanitarnega prava, ter naj spodbudi države članice Združenih narodov, naj se borijo proti trgovini z ljudmi ter ostro ukrepajo proti novačenju v teroristične skupine in njihovemu financiranju s preprečevanjem in zatiranjem novačenja, organiziranja, prevažanja in opremljanja terorističnih bojevnikov ter financiranja njihovih potovanj in dejavnosti;

23.

poziva EU, naj podpira krepitev usklajenosti, sinergij in dopolnjevanja med pregledi mirovnih operacij, struktur ZN za izgradnjo miru ter resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti; poudarja pomen enakovredne in celovite udeležbe žensk kot dejavnih subjektov pri preprečevanju in reševanju konfliktov, v mirovnih pogajanjih, vzpostavljanju in ohranjanju miru, humanitarnem odzivanju in pokonfliktni obnovi; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Komisija pregledala svojo politiko humanitarne pomoči, v skladu s katero je sedaj mogoče na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in/ali prava človekovih pravic upravičiti zagotavljanje varnega splava za ženske, ki so bile v vojni žrtve posilstva;

24.

spodbuja EU, naj podpira široko opredelitev koncepta človekove varnosti ter ga bolj približa človekovim pravicam, enakosti spolov in človekovemu razvoju;

25.

prepričan je, da mora EU izkazati močno in zavezujočo podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, zlasti s krepitvijo in širitvijo odnosov z Združenimi narodi, predvsem Varnostnim svetom, in z zagotovitvijo, da države članice EU hitro ratificirajo spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz Kampale, ki opredeljujejo kaznivo dejanje agresije; opozarja, da so za sodno obravnavo storilcev kaznivih dejanj v prvi vrsti odgovorne države same, ter podpira pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča v primerih, ko nacionalni organi ne morejo ali v resnici nočejo preganjati najhujših zločinov, ki jih mednarodna skupnost obsoja;

26.

podpira krepitev operativnega sodelovanja EU in Združenih narodov pri obvladovanju kriz, vključno s sodelovanjem z Združenimi narodi v smislu izmenjave analiz (da bi oblikovali skupno analizo) ter načrtovanja mirovnih in varnostnih operacij (da bi olajšali operativne vidike);

27.

meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati, da bi države članice Združenih narodov izpolnjevale svoje obljube glede zagotavljanja humanitarne pomoči, in sicer z objavljanjem rednih pregledov spoštovanja obveznosti;

28.

pozdravlja zavezanost EU večji odgovornosti in preglednosti v trgovini z orožjem ter podpira spodbujanje splošne uveljavitve in celovitega izvajanja Pogodbe o trgovini z orožjem ter izvajanje sklepov prve konference držav; poziva EU, naj še naprej spodbuja Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja kot temelj svetovnega režima neširjenja jedrskega orožja, ki je zato bistvena podlaga za jedrsko razorožitev v skladu s členom VI te pogodbe; prav tako poziva EU, naj si dejavno prizadeva za svetovno razorožitev;

29.

poudarja, da mora EU še naprej dejavno spodbujati enakost in nediskriminacijo; pozdravlja prvo zasedanje Varnostnega sveta ZN o pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ki je potekalo 24. avgusta 2015 ter na katerem so bili obsojeni napadi in uboji oseb iz te skupine na Bližnjem vzhodu s strani ISIS; spodbuja Varnostni svet, naj še naprej opozarja na kršitve pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;

30.

opozarja na stališče EU o nični strpnosti do smrtne kazni; poudarja, da si mora EU še naprej prizadevati za uvedbo moratorija na smrtno kazen;

31.

je prepričan, da je treba gospodarsko, socialno, okoljsko in razvojno razsežnost sistema ZN bistveno okrepiti, tako da bi organi ZN imeli bolj političen pristop in izboljšali svoje sodelovanje ter z zagotavljanjem učinkovitejše in preglednejše uporabe razpoložljivih sredstev; meni, da je treba to na prvi stopnji doseči s strukturno in funkcionalno reformo glavnega organa, odgovornega za to nalogo v skladu z ustanovno listino Združenih narodov, in sicer Ekonomskega in socialnega sveta, poziva institucije in države članice EU, naj preučijo možnost okrepitve svoje vloge v Ekonomskem in socialnem svetu, s tem da ga razvijejo v Svet trajnostnega razvoja;

32.

pozdravlja, da je bil vzpostavljen Politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj, katerega naloga je zagotoviti politično vodstvo, smernice in priporočila za razvojno politiko glede treh stebrov (socialnega, gospodarskega in okoljskega) trajnostnega razvoja; je prepričan, da mora ta forum postati glavni organ odločanja za celotno razvojno politiko, da bo zagotavljal usklajeno in učinkovito ocenjevanje potreb ter sprejemanje potrebnih načrtov, odločitev in zavezujočih ukrepov, povezanih z okvirom trajnostnega razvoja za obdobje po letu 2015; vztraja, da je potrebno učinkovito izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili sprejeti na vrhu ZN septembra 2015;

33.

izraža prepričanje, glede na ponavljajoče se humanitarne katastrofe, povezane z begunci in migranti, ki povzročajo veliko človeškega trpljenja, in ob upoštevanju, da bi lahko trajnostni razvoj držav izvora v končni fazi zagotovil rešitev za humanitarno krizo, da je treba uskladiti delo vseh agencij, ki obravnavajo to vprašanje;

34.

meni, da so izzivi, ki jih je prinesla humanitarna kriza, povezana z begunci, vprašanja, ki jih je treba obravnavati celovito, v duhu solidarnosti znotraj EU ter v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi in njihovimi agencijami;

35.

poziva EU in OZN, naj pospešita skupna prizadevanja EU za sklenitev ambicioznega in pravno zavezujočega sporazuma na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015 ter zagotovita, da se bodo sklepi konference COP 21 začeti izvajati čim prej;

36.

izraža stališče, da bi lahko delo skupine Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije usklajevali kot dele sistema OZN in obenem ohranili njihovo sedanjo strukturo odločanja, da bi zagotovili, da bodo njihove odločitve sprejete ter ukrepi izvedeni na odgovoren, učinkovit, skladen in koristen način;

37.

podpira cilj, da se na multilateralni ravni oblikuje režim zaščite naložb, in sicer z novim sistemom, v katerem se spoštuje sodna pristojnost nacionalnih sodišč, ter poziva Komisijo, naj ta cilj uvrsti na svoj dnevni red pri pogajanjih o osnutkih sporazumov o naložbah; meni, da bi bilo mogoče stalno sodišče za reševanje investicijskih sporov, če bi bilo ustanovljeno, vključiti v sistem OZN, utemeljeno pa bi moralo biti na pravicah in obveznostih subjektov, nad katerimi bi sodišče imelo sodno pristojnost, s poudarkom na načelih OECD za mednarodna podjetja in načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; meni, da sistem OZN zagotavlja uporabne vzorce za takšen sistem, zlasti z vidika financiranja;

38.

meni, da je treba zaključiti krog pogajanj o razvoju iz Dohe in je prepričan, da lahko OZN uporabi svoj edinstven položaj, da bi zagotovila, da bodo ti pogovori uspešni za države v razvoju; meni, da bi lahko OZN glede tega sodelovala s Svetovno trgovinsko organizacijo ter zagotavljala svetovanje in usmerjanje državam v razvoju, v smislu spodbujanja strategije za trgovino in naložbe, pri čemer bi EU bila ključni akter;

39.

se zaveda, da je treba okrepiti in izvajati vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva EU, naj prispeva k uspešnemu zaključku dela medvladne delovne skupine o nadnacionalnih družbah in človekovih pravicah;

40.

meni, da bi morali Združeni narodi okrepiti svoje delovanje na področju vprašanj, povezanih z dobrim počutjem ljudi, meni, da mednje sodijo trajnost z vidika kulture in zaščita ter spodbujanje raznolikosti kulturnega izražanja, preko vključevanja izobraževanja, turizma, kulturne diplomacije, varstva dediščine, ustvarjalnega sektorja in znanstvenih raziskav v pristop do oblikovanja politik;

41.

priporoča, naj se sodelovanje med EU in OZN v izobraževalnih programih in programih za izredne razmere v primeru humanitarnih kriz, oboroženih spopadov in naravnih nesreč zagotavlja z redno podporo programom, kot so program UNICEF za izobraževanje v izrednih razmerah in med tranzicijo po krizi, program UNHCR za kakovostno izobraževanje v begunskih taboriščih in izobraževalno delo, ki ga opravlja UNRWA;

42.

pozdravlja dejstvo, da je bilo delo Komisije, imenovane leta 2014, organizirano v grozde, s čimer je bila podpredsednici/visoki predstavnici Komisije podeljena večja odgovornost za usklajevanje zunanje politike EU v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami EU; poudarja, da morajo biti politike s svetovno razsežnostjo v središču delovanja tega posebnega grozda;

43.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj vključi v svoje poročilo o SZVP obsežno poglavje o spodbujanju globalnih ciljev zunanje politike EU;

44.

meni, da mora Parlament biti zmožen obravnavati svetovne izzive na enako temeljit in celovit način kot Komisija ter v skladu s tem organizirati svoje delo; spodbuja vse odbore Parlamenta, katerih mandat zajema politike, ki imajo zunanjo in svetovno razsežnost, da posredujejo svoje mnenje o ustreznem delu poročila podpredsednice/visoke predstavnice Odboru za zunanje zadeve, ki je pristojen za to poročilo;

o

o o

45.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, Generalni skupščini Združenih narodov ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.


(1)  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0259.

(2)  UL C 377 E, 7.12.2012, str. 66

(3)  A/RES/65/276 z dne 3. maja 2011 o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov

(4)  S/PRST/2014/4 z dne 14. februarja 2014 – izjava predsednika Varnostnega sveta o sodelovanju med Združenimi narodi ter regionalnimi in podregionalnimi organizacijami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti

(5)  FAO: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo; IFAD: Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva; ILO: Mednarodna organizacija dela; IMF: Mednarodni denarni sklad; UNESCO: Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo; UNIDO: Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj; WHO: Svetovna zdravstvena organizacija; UNCTAD: Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj; UNDP: Program Združenih narodov za razvoj; UNEP: Program Združenih narodov za okolje; UNFPA: Sklad Združenih narodov za prebivalstvo; UNHCR: Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce; UNICEF: Sklad Združenih narodov za otroke; WFP: Svetovni program za hrano.


Top