27.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 366/2

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 (1) o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora,

—

ob upoštevanju direktive 2009/12/ES z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov (3),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev) (4),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki bo potekala od 2. do 27. novembra 2015 v Ženevi (WRC-15), za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom (6),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,

—

ob upoštevanju prihodnjega svežnja zakonodajnih ukrepov za letalstvo, ki ga bo pripravila Komisija,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je leta 2012 gospodarstvo letalskega prometa v Evropi neposredno podpiralo 2,6 milijona delovnih mest in prispevalo več kot 2,4 % BDP EU;

B.

ker je leta 2014 število letalskih potnikov v EU doseglo 849,4 milijona, kar je 4,4 % več kot leta 2013 in 16,9 % več kot leta 2009;

C.

ker so evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali nameravajo ukiniti več kot 20 000 delovnih mest;

D.

ker letalske družbe EU tako na notranjem kot na zunanjem trgu delujejo v vse bolj konkurenčnem, hitro spreminjajočem se okolju;

E.

ker morajo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), EU in države članice izboljšati različne pravne in finančne predpise, na primer za sistem trgovanja z emisijami znotraj EU, povečanje pravic potnikov, dajatve in nacionalne davke, zmanjševanje hrupa na letališčih in omejitev časa obratovanja;

F.

ker ima zračni promet posledice za podnebne spremembe, saj je odgovoren za približno 13 % emisij CO2 v prometu EU, pa tudi za druge emisije, na primer NOx;

G.

ker namerava Komisija do konca leta 2015 pripraviti letalski sveženj, v katerem bo opredelila in obravnavala izzive, s katerimi se spopada letalski sektor EU;

1.

meni, da bi moral sveženj ukrepov za letalstvo zagotoviti nadvse potreben zagon za bolj trajnostno evropsko letalsko industrijo, okrepiti evropske letalske družbe, letališča in aeronavtično industrijo, poskrbeti za enake pogoje na svetovnem trgu in določiti dolgoročno strategijo za evropski letalski sektor;

2.

poziva Komisijo, naj pri pripravi svežnja ukrepov za letalstvo upošteva in vključi osrednje točke stališča Parlamenta iz prve obravnave o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) in o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), pa tudi iz resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU;

3.

poudarja, da aeronavtična industrija veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU ter je tesno povezana s konkurenčnostjo njenega letalskega sektorja (npr. pozitivna izvozna bilanca, čistejša tehnologija za evropska letala, izvajanje programa SESAR, enotno evropsko nebo (SES), veriga vzdrževanja), poleg tega pa ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in ohranja 500 000 neposrednih delovnih mest; zato zahteva proaktivne politike za podporo in razvoj aeronavtične industrije;

4.

poudarja, da so inovacije pogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; zato priporoča Komisiji, naj upošteva in podpre inovacije na področju upravljanja zračnega prometa (avtomatizirana kontrola zračnega prometa (ATC), prosto usmerjanje), sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS), uporabe alternativnih goriv, zasnove zrakoplovov in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti na letališčih (brezdotične rešitve, enkratni varnostni pregled), digitalizacije in multimodalnih rešitev (računalniško podprte storitve zemeljske oskrbe); poleg tega priporoča Komisiji, naj podpre globalne okoljske rešitve, kot je na svetovnem trgu temelječi ukrep za zmanjšanje emisij CO2 iz mednarodnega letalskega prometa, in uskladi regionalne programe, kot je sistem za trgovanje z letalskimi emisijami (ETS), da bi jih združila v globalni sistem, okolju prijaznejša letališča in nove poslovne modele (kot je program NDC (New Distribution Capability) Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), samodejno povezovanje letov ali enotne vozovnice);

5.

poziva Komisijo, naj ravna v skladu s svojimi pristojnostmi in zmanjša prepreke za evropske letalske družbe, ki jih je opaziti v EU in posameznih državah, da bi povečala konkurenčnost v evropskem sektorju letalskega prevoza;

6.

opozarja na zmanjšanje konkurenčnosti letalskih družb in letališč iz EU v primerjavi s subvencioniranimi prevozniki in letališči iz tretjih držav; v zvezi s tem zahteva proaktivno politiko, s katero bi zagotovili enake pogoje za lastništvo, ter odločno spodbuja države članice, naj izboljšajo nacionalno infrastrukturo, da bi izboljšale pogoje za konkurenčnost svojih letalskih družb;

7.

obžaluje, da se je Uredba (ES) št. 868/2004 o varstvu pred nepošteno prakso oblikovanja cen v sektorju letalskega prevoza izkazala kot neprimerna in neučinkovita, kar zadeva njeno področje uporabe; poziva Komisijo, naj najpozneje v novembru 2015 objavi analizo vzrokov njenega neizvajanja; poziva Komisijo, naj spremeni Uredbo (ES) št. 868/2004, da bi zavarovala pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepila konkurenčni položaj letalske industrije EU, učinkoviteje preprečevala nepošteno konkurenco, zagotovila vzajemnost in odpravila nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih nekatere tretje države namenjajo letalskim družbam in tako izkrivljajo trg; poudarja, da bi morali za rešitev tega spora izboljšati politično strategijo na evropski ravni, predvsem z uporabo pregledne določbe o pošteni konkurenci; prav tako poziva Komisijo, naj obravnava pojem učinkovitega nadzora letalskih družb;

8.

ugotavlja, da se evropska letališča spopadajo z velikim konkurenčnim pritiskom – tako s strani letalskih družb kot s strani konkurenčnih letališč; zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri izvajanju direktive o letaliških pristojbinah ter zagotovi, da bodo imeli vsi deležniki in potniki koristi;

9.

poziva, naj se v Svetu okrepijo prizadevanja za potrditev predloga uredbe o slotih, da bi – ob pričakovani podvojitvi prometa do leta 2030 – izboljšali zmogljivosti letališč in omogočili nemoteno delovanje zračnega prometa v Evropi;

10.

poudarja, da so majhna in regionalna letališča v Uniji pomembna za regionalno povezljivost; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predstavi dolgoročni strateški načrt EU za obravnavanje izzivov in priložnosti za regionalna letališča v EU, tudi pravil za državno pomoč v zvezi s prometno infrastrukturo, saj bi bilo treba spodbujati njihovo vlogo pri zagotavljanju kohezije med regijami EU in ker naj bi postala eden od stebrov strategije EU za rast in delovna mesta;

11.

poudarja, da bi morala biti pogajanja o celovitih letalskih sporazumih z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji EU strateški cilj in da bi jih bilo treba začeti ali pospešiti; poziva Komisijo, naj poskuša od držav članic čim prej pridobiti celovit mandat, pri čemer naj prednost nameni državam Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bi zagotovila enakopravne konkurenčne pogoje za evropske letalske družbe in letališča, poskrbela za vzajemnost in vključila učinkovito določbo o pošteni konkurenci; vztraja, da je treba v celovite letalske sporazume vključiti varnostno določbo, v kateri bo opredeljeno kaznivo dejanje in pravne posledice njegove kršitve, sicer ti sporazumi ne bodo učinkoviti v praksi;

12.

ugotavlja, da sektor letalskega prevoza ni urejen na svetovni ravni, saj ga Svetovna trgovinska organizacija ne obravnava; poudarja pomen pravil za zmanjšanje emisij v letalstvu in njegovega vpliva na podnebje, o katerih je dogovor dosežen na svetovni ravni v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO); priznava, da je ta organizacija zavezana razvijanju svetovnih, na trgu temelječih mehanizmov;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba s sprejetjem svežnja SES2+, saj je sedanja razdrobljenost evropskega zračnega prostora veliko breme za evropske letalske prevoznike;

14.

pričakuje, da bo sveženj ukrepov za letalstvo obravnaval in zagotovil polno vključitev letališč v evropsko prometno omrežje; opozarja, da mora biti letalski sveženj usklajen s sedanjo in prihodnjo zakonodajo o pravicah potnikov, ter poziva Svet, naj se glede tega izjasni, saj tako potniki kot letalski prevozniki potrebujejo jasna pravila;

15.

poudarja, da bi nekateri delovni pogoji v letalskem sektorju lahko vplivali na varnost letov; priporoča, da GD MOVE in GD EMPL sodelujeta in da se v letalski sveženj vključijo socialne določbe in potrebni zaščitni ukrepi, o čemer se je razpravljalo na konferenci na visoki ravni z naslovom „A Social Agenda for Transport“ (Socialna agenda za promet), ki jo je organizirala Komisija 4. junija 2015;

16.

zahteva okrepitev in uskladitev varnostne verige, in sicer tako, da se privabi in obdrži kvalificirano, visoko usposobljeno delovno silo;

17.

poudarja, da je letalska industrija rastoč sektor, ki pritegne in ima na voljo visoko usposobljene in motivirane strokovnjake, in da je treba ohraniti obstoječe regulativne določbe EU o zaposlovanju in delovnih pogojih, standardih in praksah, vključno s kolektivnimi pogajanji, če želimo ta trend nadaljevati;

18.

priporoča opredelitev koncepta glavnega kraja poslovanja, da bi država podelila operativno licenco, če je obseg zračnega prometa v njej znaten, glede usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa priporoča, da se opredelitvi domače baze v Uredbi Komisije (EU) št. 83/2014 in Uredbi (EU) št. 465/2012 uskladita; poudarja tudi, da je treba skrajšati prehodno obdobje in razjasniti položaj letalskega osebja, ki ima več domačih baz;

19.

ugotavlja, da se pri izvajanju direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (2008/104/ES) pojavljajo izzivi, in predlaga, da Komisija preuči njeno uporabo v tem sektorju in na osnovi tega odloči, kako se bo soočila s temi izzivi;

20.

je zaskrbljen zaradi porasta socialno spornih poslovnih praks, kot so zastave ugodnosti, in uporabe netipičnih oblik zaposlitve, kot so navidezno samozaposlovanje, sistemi „pay-to-fly“ (plačaj za letenje) in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, ki utegnejo vplivati na varnost; meni, da je treba socialne standarde ohraniti v vseh letalskih dejavnostih;

21.

poziva k celovitemu izvajanju programa SESAR, ki zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, navigacijskimi službami zračnega prometa, letalskimi prevozniki in letališči ter finančno podporo Komisije; zato poziva k vseobsegajočemu pristopu k vsem področjem letalstva, ki bo pokrival vse faze leta, začenši na tleh, pri čemer bo imela Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) večjo vlogo v sistemu enotnega evropskega neba in projekta SESAR in bo urejala varnost, okoljske vidike in uspešnost; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo proračun instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), na katerega je vplivala ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), takšen, kot je bil prvotno;

22.

pozdravlja namero o povečanju pristojnosti agencije EASA in pričakuje, da bo s spremenjeno temeljno uredbo Uredba (ES) št. 216/2008 vzpostavljen celovit sistem upravljanja varnosti, agencija EASA pa bo dobila pristojnosti v zvezi z varnostnimi vidiki zaščitnih ukrepov EU, komercialnega prevoza v vesolje ter daljinsko pilotiranih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj agenciji EASA podeli status skupnega letalskega organa v Evropi, saj ji bo zakonodajalec podelil velik nabor pristojnosti;

23.

poziva Komisijo, naj vseh osem sedežev, ki jih imajo države članice EU v svetu Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), izkoristi za vplivno zastopstvo, okrepi vlogo agencije EASA na mednarodnem prizorišču in zagotovi, da bo uradno priznana v ICAO, da bi tako zavzela enotno stališče EU, ki bo državljanom EU zagotavljalo višjo raven varnosti povsod po svetu ter ohranjalo konkurenčnost in izvoz letalske industrije EU;

24.

poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor zračnega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili storitve reševanja življenj, Mednarodno telekomunikacijsko zvezo pa prosi, naj ustrezno razporedi spekter, saj je ICAO satelit ADS-B opredelila kot tehnologijo, ki lahko pomaga pri sledenju letalom, tudi za namene upravljanja zračnega prometa, zunaj najgosteje poseljenih območij, kjer so druge tehnologije za prizemni nadzor upravljanja zračnega prometa omejene; poudarja, da je treba pri izvajanju tehnologije ADS-B upoštevati potrebe vseh uporabnikov zračnega prostora ter zagotoviti interoperabilnost med alternativnimi tehnologijami, da bi se izognili kršitvam varnosti; poudarja, da bi povečanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja zračnega prometa ter zmanjšanje emisij in znatno povečanje varnosti v letalstvu lahko koristilo državam, navigacijskim službam zračnega prometa in letalskim prevoznikom v Evropi in po svetu, pri čemer bi evropskemu zračnemu prostoru zagotovili dodatno plast nadzora, ki bo nadgradila obstoječo;

25.

poziva Komisijo, naj v skladu z oceno tveganja iz poročila delovne skupine agencije EASA sprejme ukrepe za izboljšanje ocen zdravstvenega stanja pilotov ter varnosti in postopkov vstopa in izstopa skozi vrata pilotske kabine;

26.

poziva, da se trenutni ukrepi za odzivanje v potniškem in tovornem prometu nadomestijo z varnostnim pristopom na podlagi tveganj in da se občutljiva vprašanja varnosti v letalstvu obravnavajo pravično in uravnoteženo, da bi izpolnili potrebe in pričakovanja držav članic, se izognili nezadovoljstvu potnikov na letališčih ter utrdili sistem odbora za varnost letalstva (AVSEC) in svetovalne skupine deležnikov za varnost letalstva (SAGAS); zato poziva Komisijo, naj na osnovi dobrih izkušenj v drugih regijah opravi študijo izvedljivosti o uvedbi sistema predhodnega preverjanja in sistema „Global Entry“ v Evropi;

27.

poziva proračunski organ, naj ohrani konkurenčen proračun agencije EASA in upošteva nove pristojnosti, da bi letalskim proizvajalcem in prevoznikom v EU dali prožna in učinkovita orodja, s katerimi bodo lahko konkurenčni v svetovnem merilu, ob upoštevanju, da industrija prispeva 70 % proračuna agencije EASA;

28.

ugotavlja, da na obravnavo v Svetu čaka precejšnje število zakonodajnih dokumentov s področja letalstva, zato poziva Komisijo, naj poišče rešitev za trenutni zastoj;

29.

poziva Komisijo, naj zgoraj omenjena vprašanja obravnava v zakonodajnem svežnju o letalstvu, ki ga bo pripravila do konca leta 2015;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.