22.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/114

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11667/2012),

—

ob upoštevanju osnutka Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnem prispevku, določenih s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau (11671/2012),

—

ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) ter (7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0278/2014),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o poročilu EU za leto 2011 o usklajenosti politik za razvoj (1),

—

ob upoštevanju naknadnega poročila o oceni protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau (Okvirna pogodba FISH/2006/20, Posebna konvencija št. 27, september 2010),

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015 (2) o osnutku sklepa Sveta,

—

ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0236/2015)

A.

ker je splošni cilj protokola, da se v interesu obeh strani okrepi sodelovanje med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau na področju ribištva, tako da se vzpostavi partnerski okvir za doseganje trajnostne ribiške politike ob odgovornem in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau in za pridobitev ustreznega deleža razpoložljivih ribolovnih presežkov v skladu z interesi ladjevja EU;

B.

ker bi morala Evropska unija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi bili trajnostni sporazumi o ribolovu, sklenjeni s tretjimi državami, v skupnem interesu EU in te tretje države, vključno z njenim lokalnim prebivalstvom in ribiško industrijo;

C.

ker je bil prvi ribiški sporazum med EGS in Gvinejo Bissau sklenjen leta 1980 in ker je imelo ladjevje držav članic EGS/EU od takrat do 15. junija 2012 dostop do ribolovnih možnosti v vodah te države, dokler je bila v veljavi vrsta protokolov o izvajanju sporazuma;

D.

ker ima ladjevje EU po sedanjem protokolu naslednje ribolovne možnosti: 3 700 BRT (bruto registrske tonaže) za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic in 3 500 BRT za zamrzovalna plovila za pridnene ribe in glavonožce, 28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna in plovil za ribolov s parangali ter 12 plovil za ribolov tuna z ribiško palico; ker je sporazum o ribolovu med EU in Gvinejo Bissau zelo pomemben, saj je eden redkih tovrstnih sporazumov EU, ki omogoča dostop do ribolova več vrst;

E.

ker prenos sredstev na Gvinejo Bissau na podlagi tega sporazuma, nenazadnje v zameno za dostop do virov, tvori pomemben delež njenega državnega proračuna; ker pa je bil prenos v okviru sektorskega sodelovanja nekoč prekinjen zaradi določenih težav Gvineje Bissau pri koriščenju pomoči;

F.

ker Gvineja Bissau v splošnem zaostaja v socialno-ekonomskem razvoju, v ribiškem sektorju pa zlasti na pomembnih področjih, kot so poklicno usposabljanje, struktura sektorja in priznavanje vloge žensk v njem;

G.

ker dosedanji rezultati sektorskega sodelovanja v splošnem niso bili zadovoljivi; ker je vendar prišlo do napredka pri spremljanju, upravljanju in nadziranju ribolova, zmogljivosti sanitarnih inšpekcij in sodelovanju Gvineje Bissau v regionalnih organih za ribištvo; ker so mogoče dodatne izboljšave, tako da bi sporazum bolje podpiral preglednost in odgovornost pri sektorskem sodelovanju in prispeval k trajnostnemu razvoju ribiškega sektorja Gvineje Bissau ter z njo povezane industrije in dejavnosti, s čimer bi večji delež dodane vrednosti, ki nastaja z izkoriščanjem njenih naravnih virov, ostal v državi;

H.

ker industrijski lastniki plovil pretovarjajo ali iztovarjajo ulov zunaj države (na primer v Dakarju ali na Kanarskih otokih), zaradi česar so gospodarske koristi industrijskega ribolova majhne in omejene na ustvarjanje skromnega števila delovnih mest (po prejšnjem protokolu 148 lokalnih članov posadke); ker je leta 2010 v Gvineji Bissau delovalo eno samo podjetje za predelavo rib;

I.

ker nezmožnost države, da bi izpolnjevala sanitarne standarde EU, kljub določenemu napredku v zadnjem času ovira trgovanje z ribiškimi proizvodi z EU;

J.

ker je nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov v vodah Gvineje Bissau že dolgo težava; ker so nacionalni organi v letih 2008 in 2009 odkrili 58 plovil, ki so kršila pravila, v 11 primerih je šlo za ribolov brez dovoljenja, v sedmih pa za ribolov v prepovedanih območjih; ker kljub določenemu napredku ter sredstvom, ki jih Gvineja Bissau uporablja za nadzor ribiških dejavnosti, vključno s skupino opazovalcev in hitrimi patruljnimi čolni, še vedno obstajajo vrzeli v sistemu za spremljanje in nadzor ribolova v teritorialnih vodah te države;

K.

ker so pomanjkljivo poznavanje vpliva tega sporazuma na morski ekosistem in nezadostno zagotavljanje, da je dostop omejen na presežne zaloge, ki jih lokalne flote ne morejo uloviti, ter vrzeli v posodobljenih bioloških podatkih (zlasti po odhodu ladjevja EU iz države leta 2012) skrb zbujajoči in jih je treba čim prej odpraviti;

L.

ker je treba Evropski parlament sproti in izčrpno obveščati v vseh fazah postopkov, povezanih s protokolom in njegovo obnovitvijo;

1.

meni, da je ta sporazum zelo pomemben za Gvinejo Bissau in za ladjevje EU, ki svoje dejavnosti izvaja v vodah te države; zato meni, da so dosedanji rezultati na področju sektorskega sodelovanja nezadovoljivi, in Komisijo poziva, naj z uvedbo mehanizmov za večjo preglednost, odgovornost in udeležbo prejemnikov v posebnih skupnostih malega ribolova ter po potrebi s pregledom in okrepitvijo dela sporazuma o sektorski pomoči ter oblikovanjem novih, drugačnih načinov za povečanje stopnje črpanja te pomoči naredi vse potrebno, da dejansko spremeni trend zadnjih desetletij;

2.

opozarja, da bi moral sporazum spodbujati resnično trajnosten razvoj ribiškega sektorja Gvineje Bissau ter z njim povezane industrije in dejavnosti, zlasti mali ribolov, ki veliko prispeva k prehranski varnosti in preživljanju na lokalni ravni, saj povečuje dodano vrednost, ki ostaja v državi zaradi izkoriščanja njenih naravnih virov; priznava, da je bil v zadnjih letih dosežen napredek, vendar meni, da si je treba odločno in trajno prizadevati za vidnejše rezultate; meni, da bi lahko nenazadnje s tehnično pomočjo podprli področja, kot je izgradnja institucionalnih zmogljivosti, usposabljanje za ribiške poklice, partnerstva z malim ribolovom in večji poudarek na politiki enakosti spolov, da bi priznali in izkoristili vlogo žensk (prodaja in trženje rib, skladiščenje, predelava na prvi stopnji itd.);

3.

meni, da je treba v celoti izkoristiti možnosti lokalnih mornarjev na plovilih EU, ki so določene v protokolu;

4.

meni, da bi bilo treba povečati ukrepe za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau, med drugim z boljšim spremljanjem, upravljanjem in nadzorom s široko uporabo satelitskega sistema za spremljanje plovil, ladijskih dnevnikov in inšpektorjev ter z izvajanjem odločitev regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

5.

poudarja, da je treba sektorsko podporo, ki je zagotovljena v okviru sporazuma o ribištvu, bolje uskladiti z instrumenti za razvojno sodelovanje, zlasti Evropskim razvojnim skladom;

6.

poziva Komisijo, naj kljub dosedanjim prizadevanjem še naprej pomaga organom Gvineje Bissau izboljšati sistem za spremljanje in nadzor ribolova v vodah Gvineje Bissau, da bi okrepila boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

7.

poudarja, da sporazum vsebuje nediskriminacijsko klavzulo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Gvineja Bissau pri pogajanjih razkrila sporazume o ribolovu, sklenjene s tretjimi državami, in da je mogoč vpogled vanje; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja spremembe teh sporazumov in ribolovnih dejavnosti v gvinejskih vodah;

8.

meni, da bi bilo zaželeno izboljšati količino in zanesljivost podatkov o vsem ulovu (ciljnem ulovu in prilovu) in na splošno, o stanju ohranjenosti ribolovnih virov, da bi lahko natančneje ocenili vpliv sporazuma na morski ekosistem in ribiške skupnosti; meni tudi, da bi bilo treba Gvineji Bissau pomagati pri razvoju lastnih zmogljivosti za pridobivanje teh podatkov; poziva Komisijo, naj zagotovi bolj stalno in pregledno delovanje organov, ki spremljajo izvajanje sporazuma, zlasti skupnega znanstvenega odbora;

9.

poziva Komisijo, naj Parlamentu pošilja zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 3 novega protokola in ugotovitve iz s tem povezanih letnih ocen ter zapisnike in sklepe sej iz člena 4 novega protokola; poziva jo tudi, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležujejo sej skupnega odbora, in spodbuja k sodelovanju ribiške skupnosti Gvineje Bissau; prav tako jo poziva, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu veljavnosti novega protokola in pred začetkom pogajanj o njegovi obnovitvi predloži celovito poročilo o njegovem izvajanju, ne da bi po nepotrebnem omejevala dostop do tega poročila;

10.

meni, da bi si morala Komisija prizadevati, da v večletni sektorski program iz člena 3 protokola vključi cilje, ki bodo privedli do resničnega razvoja lokalnega ribištva, zlasti malega ribolova in ribiške predelovalne industrije rib, tudi z več iztovarjanja v Gvineji Bissau ter drugimi gospodarskimi dejavnostmi in partnerstvi v ribiškem sektorju;

11.

meni, da bi moral skupni odbor iz sporazuma o partnerstvu glede na problem korupcije zagotoviti neizpodbitno zanesljivost vseh mehanizmov iz tega protokola;

12.

poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata na vseh fazah postopka, povezanega s protokolom in njegovo obnovitvijo;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Gvineje Bissau.