4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/35

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede novega sporazuma med EU in Rusijo (1), z dne 12. septembra 2013 o pritisku Rusije na države vzhodnega partnerstva (glede na bližnje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni) (2), z dne 6. februarja 2014 o vrhunskem srečanju EU-Rusija (3), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo (4) in z dne 12. marca 2015 o umoru voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova in položaju demokracije v Rusiji, (5)

—

ob upoštevanju sklepov in izjav Evropskega sveta, Sveta za zunanje zadeve in voditeljev skupine G7 v zadnjih 18 mesecih o razmerah v Ukrajini in o odnosih z Rusijo,

—

ob upoštevanju sporazumov, doseženih v Minsku dne 5. in 19. septembra 2014 ter 12. februarja 2015 (6) ,

—

ob upoštevanju deklaracije ob vrhunskem srečanju Nata v Walesu z dne 5. septembra 2014,

—

ob upoštevanju resolucije, ki jo je 27. marca 2014 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (7) in resolucije, ki jo je 17. februarja 2015 sprejel Varnostni svet Združenih narodov (8),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0162/2015),

A.

ker si EU že desetletja prizadeva vzpostaviti strateško partnerstvo z Rusijo, ki bi koristilo obema in bi temeljilo na skupnih vrednotah in načelih, kot je demokracija in pravna država, ter na skupnih interesih; ker EU ostaja naklonjena takemu odnosu in dialogu, s katerim bi ta odnos vzpostavili, ter si želi ponovno sodelovati z Rusijo, če bodo ruske oblasti izpolnile svoje mednarodne in pravne obveznosti;

B.

ker se je EU v odziv na rusko kršitev gruzijske ozemeljske celovitosti v letu 2008, še vedno trajajočo zasedbo gruzijskih regij Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija ter neizpolnitev vseh obveznosti, ki jih ima po sporazumu o prekinitvi ognja iz leta 2008, in kljub temu odločila za model okrepljenega sodelovanja kot nadaljnjih odnosov z Rusijo, ki bili v obojestransko korist; ker je bila namesto omejevalnih ukrepov sprejeta ali poglobljena vrsta pobud za tesnejše sodelovanje, kot so skupni prostori, partnerstvo za modernizacijo, pogajanja o novem sporazumu med EU in Rusijo ter dialog o človekovih pravicah;

C.

ker je Rusija z nezakonito priključitvijo Krima – dejanjem, ki ga je EU ostro obsodila, in ki ne bo priznana – in oboroženim konfliktom proti Ukrajini z neposredno in posredno udeležbo vojaških in varnostnih služb ter namerno destabilizacijo te sosednje suverene in neodvisne države močno škodila svojim odnosom z EU, saj je ogrozila temeljna načela varnosti Evrope, ker ni spoštovala meja, in kršila svoje mednarodne zaveze, zlasti Ustanovno listino Združenih narodov, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte, Pariško listino za novo Evropo iz leta 1990 ter dvostransko Pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu; ker so se humanitarne razmere na Krimu in na vzhodu Ukrajine močno poslabšale in doslej terjale več tisoč smrtnih žrtev;

D.

ker je Rusija v svojem sosedstvu, in sicer v Pridnestrju, Južni Osetiji, Abhaziji in Gorskem Karabahu, neposredno ali posredno vpletena v številne zamrznjene konflikte, ki resno ovirajo razvoj in stabilnost teh sosednjih držav ter njihovo približevanje Evropski uniji;

E.

ker je Ruska federacija na črno listo uvrstila 89 politikov in uradnikov iz EU – med njimi sedanje in nekdanje poslance Evropskega parlamenta – ter jim prepovedala vstop v Rusijo;

F.

ker je Rusija v nasprotju z duhom dobrososedskih odnosov in ob kršenju mednarodnega prava, pravil in standardov na podlagi doktrine, po kateri si pripisuje pravico ščititi ruske rojake v tujini, namerno izvajala nezakonita dejanja, da bi destabilizirala svoje sosede z nezakonitim trgovinskim embargom ali sklenitvijo povezovalnih pogodb s separatisti in uporniških regij;

G.

ker je EU v odgovor na nezakonito priključitev Krima in hibridno vojno, ki jo je Rusija začela z Ukrajino, sprejela postopne nize omejevalnih ukrepov; ker so številne druge države v odziv na rusko agresijo sprejele podobne sankcije;

H.

ker je treba dolgoročno vzpostaviti tvorne odnose med EU in Rusijo, ki so v interesu obeh strani, tudi zaradi spoprijemanja s skupnimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nov tehnološki razvoj ter boj proti terorizmu, ekstremizmu in organiziranemu kriminalu; ker je bilo sodelovanje med EU in Rusijo na nekaterih področjih, kot je ta severna dimenzija in čezmejno sodelovanje, uspešno; ker je bila Rusija pri nedavnih pogajanjih z Iranom tvorna;

I.

ker ti omejevalni ciljni ukrepi niso uperjeni zoper rusko prebivalstvo, temveč zoper nekatere posameznike in podjetja iz gospodarskega in obrambnega sektorja, ki so povezani z ruskim vodstvom in neposredno izkoriščajo sedanje negotove odnose z Ukrajino, namen ukrepov pa je spodbuditi rusko vlado, naj spremeni politiko skupnega sosedstva ter svoja dejanja pri tem; ker bi bilo treba sankcije, povezane z destabilizacijo vzhoda Ukrajine, odpraviti, takoj ko bo Rusija v celoti izpolnila določbe sporazumov iz Minska; ker bi bilo treba te sankcije okrepiti, če bi se Rusija odločila, da si še naprej neposredno ali posredno prizadeva za destabilizacijo Ukrajine in ogroža njeno teritorialno celovitost; ker bodo sankcije, povezane z nezakonito priključitvijo Krima, obstale, dokler ne bo polotok vrnjen Ukrajini;

J.

ker Rusko federacijo polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter podpis splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah zavezujeta k spoštovanju načel demokracije, načela pravne države ter človekovih pravic; ker je EU odločno podpirala pristop Rusije k različnim mednarodnim organizacijam in forumom, kot so skupini G8 in G20 ter STO, in njeno sodelovanje v njih; ker je vključitev Rusije v te organe povzročila napetosti, saj je Rusija večkrat kršila pravila, tako da ni upoštevala standardov in obveznosti STO (in uvedla številne diskriminatorne ukrepe proti posameznim državam članicam EU in drugim državam v sosedstvu), in ni izvršila več kot tisoč sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, s čimer ni zajamčila osnovnih človekovih pravic; ker posvetovanje med EU in Rusijo o človekovih pravicah ni prineslo odgovorov ali konkretnih rezultatov;

K.

ker je pravna država eno temeljnih načel EU, ki ne pomeni le spoštovanja demokracije in človekovih pravic, ampak tudi skladnost z mednarodnim pravom, zagotovilo za pravično izvrševanje in uporabo prava ter neodvisnost in nepristranskost pravosodnega sistema in sodnih postopkov; ker ti pogoji v Rusiji niso izpolnjeni, saj organi ne podpirajo pravne države in ne spoštujejo temeljnih pravic, in ker so se politične pravice, civilne svoboščine in svoboda medijev pa v preteklih letih poslabšali; ker je bila nedavno sprejeta zakonodaja z nejasnimi določbami, ki se uporabljajo za dodatno omejevanje opozicije in akterjev civilne družbe; ker je nedavno sprejetje zakona, ki kriminalizira tako imenovano homoseksualno propagando, privedlo do več homofobnega nasilja in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci ter sovražnih govorov, ki ga organi niso preganjali; ker se je na Krimu po nezakoniti priključitvi tega polotoka resno poslabšalo spoštovanje človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, zbiranja in združevanja, pri čemer je bila najbolj prizadeta skupnost krimskih Tatarov;

L.

ker je bil znani opozicijski voditelj Aleksej Navalni obdolžen in obsojen na podlagi ponarejenih dokazov in je podvržen stalnemu ustrahovanju in nadlegovanju, tako tudi z zaprtjem njegovega brata; ker se progresivni stranki, ki jo vodi, preprečuje, da bi sodelovala na naslednjih parlamentarnih volitvah; ker je poslanka ukrajinske Rade Nadja Savčenko nezakonito pridržana v Rusiji, s čimer se krši mednarodno pravo;

M.

ker je ruska federacija po podatkih indeksa zaznave korupcije 136-ta od 175 držav, zaradi česar je Rusija prava težava v zvezi z mednarodno korupcijo in pranjem denarja, ki ogrožata evropska gospodarstva in njihovo neoporečnost;

N.

ker Rusija dejavno uporablja hibridno vojskovanje, s katerim se namerno zabrisuje ločnica med vojaško/paravojaško dejavnostjo in političnim aktivizmom;

O.

ker je Ruska federacija na svetovni lestvici svobode medijev v letu 2014 med 180 državami 148-ta; ker se je močno razširilo in povečalo financiranje medijev, ki so pod nadzorom države; ker se pobude in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih organizacij civilne družbe, političnih nasprotnikov, neodvisnih medijev in navadnih državljanov pogosto omejujejo ali ovirajo; ker se je prostor za izražanje neodvisnega in pluralističnega mnenja zmanjšal in je stalno ogrožen; ker se Evropska ustanova za demokracijo ukvarja z vprašanjem pluralnosti ruskih medijev in ker je pozvana, da skupaj s partnerji razvije nove pobude za medije;

P.

ker neodgovorna dejanja ruskih lovskih letal v bližini zračnega prostora držav članic EU in Nata ogrožajo varnost civilnih poletov in bi lahko ogrozili varnost evropskega zračnega prostora; ker je Rusija v neposredni bližini EU izvajala provokativne vojaške manevre večjega obsega, grožnje z ruskimi vojaškimi in celo jedrskimi napadi pa so bile javne; ker je Rusija odstopila od pogajanj o Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in ker je kršila Pogodbo o jedrskem orožju srednjega obsega;

Q.

ker je energija, ki ima osrednjo in strateško vlogo v odnosih med EU in Rusijo, eden od ključnih instrumentov ruske zunanje politike; ker lahko EU z bolj raznovrstno oskrbo z energijo in manjšo odvisnostjo od Rusije postane odporna na zunanje pritiske; ker mora EU, ko gre za energetsko varnost, nastopiti enotno in pokazati močno notranjo solidarnost;

R.

ker je Ruska federacija aktivno spodbujala Evrazijsko gospodarsko unijo; ker tega projekta gospodarskega povezovanja ne bi smeli obravnavati kot konkurenčnega Evropski uniji;

1.

ponavlja, da Rusija z neposredno in posredno udeleženostjo v oboroženem konfliktu v Ukrajini ter nezakonito priključitvijo Krima, s čimer krši ozemeljsko celovitost Gruzije, ter gospodarsko prisilo in politično destabilizacijo svojih evropskih sosed namerno krši demokratična načela in temeljne vrednote ter mednarodno pravo; zato EU ne more preiti nazaj na tekoče poslovanje in nima druge izbire, kot da znova kritično oceni odnose z Rusijo, tako da čim prej pripravi načrt izrednih mehkih ukrepov, s katerimi bi se zoperstavila agresivnim in razdiralnim politikam, ki jih vodi Rusija, ter celovit načrt prihodnjih odnosov s to državo ter z vzhodnimi evropskimi partnerji; poudarja, da je mogoče konflikt na vzhodu Ukrajine rešiti le po politični poti;

2.

poudarja, da Rusije v tem trenutku zaradi njenih dejanj na Krimu in na vzhodu Ukrajine ni več mogoče šteti za strateško partnerico; poudarja, da morajo strateška partnerstva temeljiti na vzajemnem zaupanju in spoštovanju mednarodnega prava, ki temelji na demokraciji, suverenosti držav ter svobodni izbiri notranje ustavne ureditve in zunanjepolitične usmerjenosti, ozemeljski celovitosti držav ter spoštovanju nedotakljivosti pravne države, človekovih pravic in načel mednarodne diplomacije in trgovine;

3.

je globoko zaskrbljen, ker se Rusija zdaj odkrito predstavlja in deluje kot izzivalka mednarodne demokratične skupnosti in njenega na pravu temelječega reda, nenazadnje tako, da si prizadeva s silo spremeniti meje v Evropi; je zaskrbljen zaradi vse večje sovražne naravnanosti proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, manjšinam in sosednjim narodom, ter poslabšanjem stanja človekovih pravic in pravne države v Rusiji; obsoja ustrahovanje kritičnih glasov z nasiljem, sodnimi procesi, zaporom in drugimi ukrepi države;

4.

obsoja samovoljno prepoved vstopa na rusko ozemlje za politike in uradnike EU in poudarja, da rusko vodstvo kar naprej krši mednarodno pravo in splošne standarde ter ovira transparentnost; meni, da je to ravnanje neproduktivno in da škoduje že tako slabi komunikaciji med Evropsko unijo in Rusijo; poudarja, da bi morali biti ti politiki in uradniki obveščeni o razlogih za prepoved vstopa na rusko ozemlje in bi morali imeti pravico, da se zoper to odločitev pritožijo na neodvisnem sodišču;

5.

meni, da je mogoče med EU in Rusijo dolgoročno vzpostaviti tvorne in predvidljive odnose v korist obeh, zlasti glede na obstoječe politične, trgovinske, transportne in energetske ter medosebne stike, tudi prek programa Erasmus+ in skupnih ukrepov (9), čezmejnega sodelovanja, podnebnih sprememb, okolja in sektorskega sodelovanja, ob upoštevanju, da so recipročne sankcije v škodo gospodarstvu obeh strani, da je treba obravnavati skupne izzive in interese na svetovnem prizorišču in da je mogoče razdiralni pogled na varnost v Evropi premostiti z okrepljenim dialogom; v tem smislu pozdravlja pozitivne rezultate sodelovanja med EU in Rusijo na različnih področjih, kot so boj proti terorizmu, ekstremizmu in organiziranemu kriminalu, partnerstvo severne dimenzije, pogovori o jedrskem vprašanju z Iranom in mirovni proces na Bližnjem vzhodu; poziva Rusijo, naj konstruktivno sodeluje pri iskanju rešitve za sirski konflikt;

6.

poudarja, da morajo odnosi med EU in Rusijo odslej temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in dialogu, pri čemer bi se bila EU pripravljena znova zavzeti za in začeti sodelovanje z oblastmi v Moskvi na številnih specifičnih področjih, ki so v skupnem interesu; poudarja, da bi ponovno sodelovanje lahko vzpostavili, ko bo Rusija spoštovala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, vključno s Krimom, v celoti izvajala sporazume iz Minska (ki vključujejo popoln nadzor ukrajinskih organov nad mejo, brezpogojni umik ruskih enot in orožja ter takojšnjo prekinitev pomoči uporniškim skupinam) ter končala vojaške in varnostne dejavnosti za destabilizacijo na mejah držav članic EU; poudarja, da se je OVSE izkazala za strukturo, ki lahko prispeva k rešitvi krize; poudarja, da to potencialno obnovljeno sodelovanje ne sme potekati na račun mednarodnih načel, evropskih vrednot, standardov in mednarodnih zavez; poudarja, da mora EU jasno opredeliti, kaj pričakuje od Rusije, zlasti glede spoštovanja mednarodnega prava in pogodbenih obveznosti ter ravnanja kot predvidljivega partnerja, katere ukrepe bo sprejela po 31. decembru 2015, če Rusija ne bo spoštovala svojih zavez (ali prej v primeru resnih dogodkov na kraju samem), in kakšno ponovno sodelovanje je pripravljena v primeru izpolnitve obveznosti ponuditi; poudarja, da bi moralo to sodelovanje v celoti potekati v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

7.

izreka pohvalo solidarnosti in enotnosti, ki so jo izkazale države članice po nezakoniti ruski priključitvi Krima in neposredni udeležbi Rusije v vojni v Ukrajini, kar je omogočilo sprejetje in nadaljnjo razširitev ukrepov za odzivanje ter njihovo navezavo na popolno izvajanje sporazumov iz Minska; poziva države članice, naj dajejo ohranjanju te enotnosti absolutno prednost ter se vzdržijo dvostranskih odnosov in dogovorov, ki bi lahko enotnost ogrozili ali bi jih lahko tako tolmačili; ponovno izraža, da sta enotnost v delovanju in solidarnost med državami članicami in z državami kandidatkami bistveni za zagotavljanje kredibilnosti, legitimnosti in učinkovitosti politik EU in njene zmožnosti, da vzdrži zunanje izzive in pritiske, hkrati pa spodbujata bolj poglobljene odnose in sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva;

8.

v zvezi s tem poudarja, da je močnejša povezanost EU in skladnost med njeno notranjo in zunanjo politiko bistvena za bolj dosledno, učinkovito in uspešno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi do Rusije; zato poziva države članice, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za učinkovito odpravo ozkih grl pri odločanju ter, tudi z državami kandidatkami, utrditev skupnih politik, zlasti na področjih trgovine, finančnih storitev in transakcij, migracije, energije, upravljanja zunanjih meja ter informacijske in kibernetske varnosti;

9.

znova poziva EU in njene države članice, naj v celoti izkoristijo določbe in instrumente Lizbonske pogodbe, da bi okrepile v prihodnost usmerjeno in strateško naravo evropske zunanje in varnostne politike; je tudi trdno prepričan, da je osrednji pomen človekovih pravic z vseh vidikov zunanjega delovanja EU pogoj, da ima kot globalni akter spoštljivo in verodostojno vlogo;

10.

znova izraža prepričanje, da je energetska politika pomemben element zunanje politike EU; zato odločno podpira hitro ustanovitev trdne evropske energetske unije, zlasti medsebojno povezanost nacionalnih energetskih omrežij, da bi znatno zmanjšali odvisnost posameznih držav članic od zunanjih dobaviteljev energije, zlasti Rusije; je trdno prepričan, da se je proti izzivom za evropsko solidarnost in njeni ranljivosti ter izpostavljenosti posameznih držav članic nezakoniti uporabi energije kot političnega in diplomatskega sredstva v pogajanjih mogoče učinkovito boriti le s popolno uporabo zakonodaje EU na področju energije, zlasti pa z izvajanjem tretjega energetskega svežnja in dokončanjem prostega, preglednega, vključenega, usklajenega, energijsko učinkovitega – s primernim deležem energije iz obnovljivih virov – in odpornega evropskega notranjega trga z energijo z raznovrstno dobavo, za katerega mora nezmotljivo veljati konkurenčna zakonodaja; poziva EU, naj primerno podpre pogodbenice Energetske skupnosti, ki so se zavezale k izvajanju energetskega pravnega reda EU, da bi se okrepil njihov pogajalski položaj v razmerju do zunanjih dobaviteljev energije;

11.

poudarja, da je treba in je pomembno zaradi agresivnega odnosa prekiniti sodelovanje z Rusijo v obrambnem sektorju, in poziva države članice in države kandidatke, naj ne sprejemajo odločitev, ki bi lahko ogrozile to skupno stališče; zato meni, da bi bilo treba sporazume na področju obrambnega sodelovanja z Rusijo ne glede na njihovo dvostransko naravo skrbno oceniti na ravni EU, da bi opredelili ustrezen in dosleden pristop; opozarja na pomen sodelovanja med EU in Natom pri tem;

12.

je zelo zaskrbljen zaradi vedno večjega omejevanja svobode medijev in interneta, krepitve nadzora nad mediji v spletu, uporabe prisile za omejevanje nepristranskega poročanja ter zniževanja novinarskih standardov v Rusiji, pa tudi vedno večjega monopola državnih medijev nad informacijami, ki so na voljo rusko govorečemu občinstvu v tujini; obsoja prepoved oddajanja programov ukrajinskih in tatarskih televizijskih kanalov na Krimu;

13.

ponovno poziva h razvoju okrepljenih analitičnih in nadzornih zmogljivosti ruske propagande, zlasti v ruskem jeziku, da bi lahko opredelili ter se hitro in ustrezno odzvali na namerno pristranske informacije, ki se širijo v različnih jezikih EU; poziva Komisijo, naj brez odlašanja rezervira potrebna sredstva za konkretne projekte, namenjene odvračanju ruske propagande in dezinformacij v EU in v tujini ter zagotavljanju stvarnih informacij širši javnosti v državah vzhodnega partnerstva, ter oblikuje primerne instrumente za strateško komunikacijo; v zvezi s tem pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 20. marca 2015 o akcijskem načrtu za odvračanje dezinformacijskih kampanj; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo tudi usklajen mehanizem za preglednost nad finančno, politično ali tehnično pomočjo, ki jo Rusija zagotavlja političnim strankam in drugim organizacijam v EU, ter za zbiranje in spremljanje te pomoči in poročanje o njej, da bi ocenili njeno vključenost v politično življenje in javno mnenje v EU in njenih vzhodnih sosedah ter njen vpliv nanju in ustrezno ukrepali;

14.

je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih teženj ruskih državnih medijev, da ponovno pišejo zgodovino ali po svoje razlagajo dogodke v dvajsetem stoletju, na primer podpis Molotov-Ribbentropovega pakta in njegovih tajnih protokolov, ter da zgodovinska dejstva selektivno uporabljajo za politično propagando;

15.

je zelo zaskrbljen zaradi vse intenzivnejših stikov in sodelovanja med evropskimi populističnimi, fašističnimi in skrajno desničarskimi strankami ter nacionalističnimi silami v Rusiji, ki jih dopušča rusko vodstvo; priznava, da to ogroža sistem vrednot v EU, ki temelji na demokraciji in pravni državi; v zvezi s tem poziva institucije in države članice EU, naj ukrepajo proti tej grožnji nastajanja „nacionalistične internacionale“;

16.

je močno zaskrbljen zaradi ruske podpore in financiranja radikalnih in ekstremističnih strank v državah članicah EU; meni, da nedavno srečanje skrajno desničarskih strank v Sankt Peterburgu žali spomin na milijone Rusov, ki so žrtvovali življenje, da bi svet rešili pred nacizmom;

17.

poziva EU, naj zagotovi podporo projektom, namenjenim spodbujanju in razvoju visokih novinarskih standardov, svobodi medijev ter nepristranskim in zaupanja vrednim informacijam iz Rusije, pa tudi odpravljanju propagande v EU in državah vzhodnega partnerstva; poziva Komisijo, naj da na voljo ustrezna finančna sredstva za pobude ustanavljanja medijev v ruskem jeziku, ki bi bili alternativa ruskim medijem, ki jih nadzoruje država, da bi rusko govorečemu občinstvu zagotovili verodostojen in neodvisen vir informacij;

18.

ponovno izraža, da je brezpogojno spoštovanje pravne države osrednje in temeljno načelo EU, in poziva, da se ga v primeru kršitev pravil strogo, hitro in brezpogojno uporabi; poziva Komisijo, naj z enako odločnostjo uporablja načelo svobodne in poštene konkurence na enotnem trgu, tako tudi v postopkih zoper Gazprom; meni, da morajo EU in njene države članice močneje poudarjati, da mora Rusija konstruktivno pristopiti k svojemu članstvu v STO ter v celoti izpolnjevati iz tega izhajajoče obveznosti, tudi tako, da ukine neupravičene trgovinske omejitve in omogoči nediskriminatoren dostop do svojih trgov;

19.

poziva Rusijo, naj v polni meri sodeluje z mednarodno skupnostjo v preiskavi o sestrelitvi letala na letu MH17, ter obsodi vse poskuse in odločitve za pomilostitev ali odlog pregona tistih, ki so bili spoznani za odgovorne; ponovno poziva Rusijo, naj nemudoma vrne razbitino in obe črni skrinjici letala poljske vlade, ki je strmoglavilo v Smolensku; poziva vse institucije EU, naj pri teh zahtevah vztrajajo v vseh dvostranskih odnosih z ruskimi oblastmi;

20.

poziva vlado Ruske federacije, naj prizna obseg in resnost problema nadlegovanja lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Rusiji in nasilja nad njimi ter se zaveže, da bo sprejela ukrepe za odpravo teh zlorab in razveljavila določbe zakona št. 135-FZ z dne 29. junija 2013 (zakon o „gejevski propagandi“), ki prepovedujejo širjenje informacij o odnosih lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj sprožijo vprašanje homofobije in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci na srečanjih z zadevnimi ruskimi uradniki, vključno na najvišji ravni; v skladu s smernicami EU iz junija 2013 poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj spodbujajo uresničevanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev ter prispevajo k boju proti vsem oblikam nasilja nad njimi z iskanjem pomoči in pravnih sredstev za žrtve takšnega nasilja, podporo pobudam civilne družbe in vladnim pobudam za spremljanje primerov nasilja ter z izobraževanjem osebja organov pregona;

21.

glede na to, da se družba z oblikovanjem prave in neodvisne civilne družbe krepi, izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja človekovih pravic, ki vključujejo svobodo izražanja, združevanja in zbiranja ter pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter pravne države v Rusiji in na Krimu po njeni nezakoniti priključitvi; ostro obsoja, da vlada vztrajno zatira drugačen pogled neodvisnih vladnih organizacij s tako imenovanim zakonom o tujih agentih ter trajno in raznoliko zatira aktiviste, politične nasprotnike in kritike režima; še posebej opozarja na umore Ane Politkovske, Natalije Estemirove, Borisa Nemcova, Sergeja Magnickega, Aleksandra Litvinenka in drugih; zahteva, da se vsi atentati na politične aktiviste, novinarje in prijavitelje nepravilnosti ustrezno in neodvisno preiščejo, da se odgovorni privedejo pred sodišče kot znak brezkompromisnega boja proti nekaznovanosti ter da se razmisli o ciljnih omejevalnih ukrepih, kadar izvedene preiskave niso v skladu z mednarodnimi standardi; znova poziva Svet, naj izpolni svojo zavezo za zaščito teh načel in na podlagi predloga, ki bi ga bilo treba nemudoma predložiti podpredsednici/visoki predstavnici, sprejme omejevalne ukrepe za uradnike, vpletene v dobro dokumentiran primer Magnickega; poudarja, da obveznost Rusije, da spoštuje človekove pravice in standarde pravne države, izvira neposredno iz njenega članstva v ZN, Svetu Evrope in OVSE;

22.

poudarja, da je v podporo demokratičnim vrednotam, temeljnim svoboščinam in človekovim pravicam v Rusiji in zasedenem Krimu pomembna stalna politična in finančna podpora neodvisnim aktivistom civilne družbe, zagovornikom človekovih pravic, blogerjem, neodvisnim medijem, družbeno kritičnim akademikom in javnim osebnostim ter nevladnim organizacijam; poziva Komisijo, naj iz obstoječih zunanjih finančnih instrumentov načrtuje bolj ambiciozno finančno pomoč za rusko civilno družbo; spodbuja EU, naj ponudi pomoč ruskim uradnikom in organizacijam civilne družbe, ki so naklonjeni pripravi partnerske in na sodelovanju temelječe vizije političnih in diplomatskih odnosov z EU; poudarja, da je treba za omilitev napetosti in boljše medsebojno razumevanje čim bolj podpreti medosebne stike ter kljub sedanjemu stanju odnosov ohraniti nepretrgan dialog in sodelovanje med študenti in raziskovalci EU in Rusije, med civilnimi družbami in med lokalnimi organi;

23.

poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, s katero bi zagotovili popolno preglednost političnega financiranja in financiranja političnih strank v EU v skladu s priporočilom Sveta Evrope, zlasti kar zadeva politične in gospodarske deležnike zunaj EU;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski službi za zunanje delovanje, vladi in parlamentu Ruske federacije ter vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.