14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/3

Poročevalec:

M. Roman HAKEN

1.1

Agenda EU za mesta (1) bo neposredno vplivala na življenja 80 % državljanov EU, kolikor jih bo leta 2050 živelo v mestih. Za pripravo čim bolj učinkovitih predpisov, ki bodo imeli podporo javnosti, morajo biti organizacije civilne družbe enakopraven partner v razpravah o agendi EU za mesta in pri njenem izvajanju. Pobuda nizozemskega predsedstva prvič v zgodovini EU mesta umešča v središče razprav o razvoju. EESO poziva Svet, naj občinsko raven v vsej njeni raznolikosti prizna kot pomembnega partnerja v evropskem procesu povezovanja.

1.2

EESO meni, da je delo v partnerstvih učinkovit način za pristopanje k tem obširnim in zapletenim vprašanjem. Zato ceni načelo partnerstva, ki se končno uporablja pri razvoju in izvajanju programskega obdobja 2014–2020 (2).

1.3

Partnerstvo – tako vertikalno kot horizontalno – je načelo sodobnih javnih služb. EESO predlaga, da se razmisli o tem, da bi mestne projekte financirali z javno-zasebnimi partnerstvi ter v okviru različnih socialnih podjetij in na partnerstvu temelječih evropskih programov, kot je Equal. Vse to so dodatne možnosti za sodelovanje na podlagi partnerstev (3). Povezovanje ustreznih partnerjev v skupne projekte in učinkovita poraba finančnih sredstev pa je naloga javne uprave na različnih ravneh, zlasti v mestih.

1.4

Eden od izzivov za agendo za mesta bo, kako izvajati strategije, ki so bile razvite v okviru tematskih partnerstev. Nujno je, da se pri navezovanju partnerstev ter razvoju in izvajanju strategij uporabi pristop od spodaj navzgor. Zato EESO podpira ta pristop, ki pa ni enak kot pristop, ki temelji na skupinah strokovnjakov. Pomembno je pojasniti, kako bodo organizacije civilne družbe sodelovale s svojimi zainteresiranimi stranmi, tj. kako jim bodo poročale, se posvetovale z njimi ipd.

1.5

Pri razvoju nove agende EU za mesta so horizontalna partnerstva prav tako pomembna kot vertikalna (tematska). Ta bodo dejavna zlasti na lokalni ravni v mestih. Pomembna so ne le za strateško razmišljanje, temveč zlasti za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje. Lokalne strategije, razvite v okviru lokalnih partnerstev z znanjem o lokalnih razmerah, so najboljši način za vključevanje in učinkovito uresničevanje priporočil EU. Eden od instrumentov, ki jih v ta namen priporoča EESO, je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD) (4).

1.6

Za učinkovito izvajanje nove agende EU za mesta je treba:

1.7

EESO si želi pojasnila, kako bodo tematska partnerstva obravnavala vprašanja in izzive, ki jih prinaša razvoj mest. Horizontalna partnerstva pa bi morala izvajati posebne ukrepe na specifičnih mestnih območjih. Zato je treba na posebnih dogodkih predstavljati primere dobre prakse. Vse regije EU morajo biti enako vključene (zlasti v južni in vzhodni Evropi). V okviru agende za mesta bo treba upoštevati razmerje med mesti in pripadajočimi oz. okoliškimi primestnimi območji, ki prispevajo h kakovosti življenja v mestih. Agenda za mesta ne sme biti v neskladju z razvojem podeželja ali ga zavirati.

1.8

Številne teme so med seboj povezane in se do neke mere prekrivajo. Izvajanje ukrepov, povezanih z eno temo, bo vplivalo na eno ali več drugih. Zagotoviti je treba, da ukrepi za izboljšanje stanja na enem področju ne bodo negativno vplivali na druga. To velja ne le za EU, temveč tudi za nacionalno raven.

1.9

EESO predlaga, da se mestne skupnosti in sodelovanje državljanov kot novi temi vključita v agendo. Mesta potrebujejo delujoče mehanizme za ozaveščanje državljanov in skupin državljanov, da bodo lahko resnični in trdni partnerji v razpravah in pri izvajanju prednostnih nalog za razvoj svojih mest ter pri izvajanju agende za mesta. Samo samozavestna in močna skupnost z velikim socialnim kapitalom se bo lahko soočila z izzivi, ki se pojavljajo. EESO je pripravljen to zamisel še razdelati.

1.10

Vključiti bi bilo treba tudi elemente, kot so agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja, zlasti cilj 11 (Za vključujoča, varna, odporna in trajnostna mesta ter naseljena območja). EESO je septembra 2015 (5) sprejel stališče o tem vprašanju. EU nima enakih pristojnostih na vseh političnih področjih in zdi se, da njene pristojnosti zlasti na socialnem področju niso dovolj velike. Vprašanje je, ali lahko EU vpliva na socialni razvoj mest ali ustrezno oceni socialne učinke ukrepov, ki se izvajajo na drugih političnih področjih. Medtem ko se okoljski učinki lahko ugotovijo s presojo vplivov na okolje, pa ocene socialnega učinka še vedno ni.

1.11

EESO se zanima za to, da bi postal polnopraven član usmerjevalnega odbora agende EU za mesta ter da bi sodeloval pri partnerstvih v okviru te agende. EESO zastopa organizacije civilne družbe iz vseh držav članic, ki uživajo spoštovanje in imajo strokovno znanje ter lahko prispevajo k razvoju mest.

2.1

V agendi se predlaga vzpostavitev partnerstev med približno 15 člani, od katerih jih 11 zastopa javne uprave (mesta, države članice, Komisijo). Drugi člani bi bili lahko iz upravnih teles evropskih strukturnih in investicijskih skladov, strokovnjaki in nevladne organizacije. EESO izraža obžalovanje, da je bil vprašan za mnenje o tem vprašanju šele potem, ko so bila nekatera partnerstva že ustanovljena.

2.2

EESO predlaga, naj bo zastopanost v partnerstvih bolj uravnotežena. Dober primer enakopravne zastopanosti je program LEADER, kjer je lahko največ 50 % članov partnerstva iz javne uprave. EESO predlaga mnogo obširnejše sodelovanje ciljnih skupin (prebivalcev mest). Prebivalci morajo imeti več besede, ko gre za prihodnost mest. Večine opredeljenih vprašanj ni mogoče obravnavati brez nevladnih organizacij, socialnih partnerjev in podjetij. Pokazalo se je, da so vsi uspešni primeri v Evropi v veliki meri rezultat angažiranosti nevladnih sil in uspešnega javno-zasebnega sodelovanja.

2.3

Čeprav so vse prednostne teme iz agende za mesta pomembne za organizacije civilne družbe, pa presegajo tradicionalno vlogo, ki se pripisuje civilni družbi. Nevladne organizacije, socialna podjetja in zadruge vse bolj krepijo svoje zmogljivosti ali ustanavljajo nove gospodarske ali organizacijske modele za opravljanje storitev v javnem interesu. Za javne oblasti je nujno, da znajo ugotoviti, kako nanje gledajo skupine in organizacije, ki delujejo na mestnih območjih. EESO meni, da bi bilo sodelovanje nacionalnih ali regionalnih mrež ali lokalnih organizacij z veliko izkušnjami o posameznih vprašanjih ravno tako koristno kot evropske mreže.

2.4

EESO nima podatkov o tem, na kakšen način bodo opredeljene in/ali izbrane organizacije civilne družbe. EESO ponuja svoje zmogljivosti in znanje o organizirani civilni družbi, s katerimi lahko pomaga izbrati predstavnike nevladnih organizacij in socialnih partnerjev za tematska partnerstva.

3.1

Vsak državljan EU ima pravico poznati in razumeti politike EU ter nanje tudi vplivati. EESO poudarja, da partnerstvo ne sme postati „zaprta družba“. Zelo pomembno je, kako partnerstva komunicirajo z zunanjim svetom. Odprto komuniciranje javne uprave s širšo javnostjo in organizacijami, ki zastopajo interese državljanov, bi moralo biti glavni element razvoja mest. Ker strateških ciljev ni mogoče doseči brez podpore lokalnih prebivalcev in organizacij civilne družbe, je treba zagotoviti preglednost in učinkovito sodelovanje zainteresiranih strani pri pripravi in izvajanju agende za mesta. Vključevanje ljudi, ki si tega želijo, je najboljši način za pridobitev njihove podpore glede rezultatov. EESO predlaga, da se organizacije, ki želijo deliti svoje izkušnje in zamisli o vprašanjih iz agende, povabijo na nekaj sestankov v okviru partnerstev.

3.2

Partnerstva morajo uporabljati vrsto orodij za komuniciranje in sodelovanje ter jih izkoristiti za izmenjavo, komunikacijo in posvetovanje. Državljane ni mogoče vključevati in se z njimi posvetovati samo z enim orodjem. Potrebna je kombinacija metod, s katerimi bo mogoče nagovoriti različne vrste akterjev, doseči različne vrste vložkov in omogočiti različne ravni sodelovanja. V okviru partnerstev je treba uporabiti sodobne tehnike, kot so socialni mediji, pa tudi ankete, delavnice, ciljne skupine ipd., da se pridobijo povratne informacije o njihovem delu. EESO priporoča, da se organizira tudi sodelovanje (širše) javnosti pri specifičnih vprašanjih, v zvezi s katerimi so jasno potrebne širša javna razprava ter povratne informacije državljanom.

3.3

V okviru partnerstev je treba organizirati obiske na terenu in srečanja z različnimi akterji tudi zunaj okvira partnerstva. Seznanjanje s civilnimi pobudami na lokalni ravni ter z njihovimi omejitvami in sodelovanjem z javno upravo lahko bistveno vpliva na razpravo o partnerstvu. Če agenda za mesta ne bo temeljila na sedanjih praksah, obstaja nevarnost, da razpoložljivo znanje ne bo upoštevano v politikah, ki bodo izhajale iz agende.

3.4

O akcijskih načrtih je treba razpravljati preko odprtih spletnih posvetovanj. Tako lahko vsi pomembni akterji prispevajo k njihovi vsebini in se upoštevajo vsi interesi.

4.1.1

Delovna mesta ter znanje in spretnosti v lokalnem gospodarstvu: organizacije civilne družbe izvajajo vrsto nalog, saj so npr. delodajalci, ponudniki izobraževanja ali usposabljanja. Vse te naloge so pomembne za ustvarjanje delovnih mest. EESO priporoča posvetovanje z organizacijami, kot je Eurochambres, ki zastopajo mala in srednje velika podjetja, agencije za zaposlovanje ter ustanove za izobraževanje in usposabljanje. V okviru agende za mesta je treba ugotoviti, kako bodo mesta izvedla anketo o potrebah po strokovnem znanju na svojem območju; organizacije civilne družbe morajo biti o teh potrebah obveščene in vzpostaviti je treba sodelovanje za spodbujanje izobraževanja, vseživljenjskega učenja ter usposabljanja za spretnosti, ki jih na trgu dela primanjkuje.

4.1.2

Revščina v mestih: za večino programov preprečevanja revščine v mestih in boja proti njej so odgovorne organizacije civilne družbe. EESO priporoča, da se v te dejavnosti vključijo organizacije, kot je Evropska mreža za boj proti revščini. Odbor se tudi zaveda, kako pomembni so glede tega vprašanja naslednji vidiki: (a) predmestja in marginalizacija, (b) getoizirana naselja, (c) prikrajšane soseske, (d) otroci v institucionalni oskrbi ter prehod od institucionalnih storitev k storitvam, ki jih izvajajo družine in skupnost, in (e) staranje prebivalstva in ranljivost starejših.

4.1.3

Stanovanja: pri zagotavljanju kakovostnih in trajnostnih stanovanj, kot so opredeljena v Listini ZN o trajnostnih stanovanjih, imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo, saj zastopajo obe strani – tako lastnike kot uporabnike – ter z njimi sodelujejo. EESO priporoča navezavo stikov z organizacijami, kot je Mednarodna zveza najemnikov (International Union of Tenants), združenji lastnikov stanovanj in hiš, stanovanjskimi zadrugami, arhitekti in mestnimi načrtovalci. Pri tej temi se odpirajo pomembna vprašanja (a) mestnega načrtovanja, (b) socialnih stanovanj in (c) preseljevanja prebivalcev na primestna območja, kjer iščejo boljša stanovanja.

4.1.4

Vključevanje migrantov in beguncev: obravnavati je treba ne le kratkoročna vprašanja (izpolnjevanje osnovnih potreb), temveč tudi vprašanje vključevanja migrantov, ko se v nekem kraju ustalijo, v družbo EU: pomagati jim je treba pri izobraževanju in iskanju zaposlitve, jih seznanjati z vrednotami in tradicijami EU ter te vključevati v njihova življenja, pri tem pa spoštovati njihovo kulturo. Organizacije civilne družbe, kot so cerkve, socialne organizacije, organizacije za izobraževanje in usposabljanje, skupine otrok in staršev ipd., imajo pri tem bistveno vlogo. EESO priporoča med drugim posvetovanja z združenji Solidar ali Lumos. Obravnavati je treba teme, kot so mladoletniki brez spremstva, saj so ti še posebno ranljiva skupina, ki zahteva posebno pozornost.

4.1.5

Trajnostna raba zemljišč in rešitve, ki temeljijo na naravi : cilj agende EU za mesta je tesno povezan s spreminjajočimi se stališči in življenjskim slogom ljudi. Zagotavljanje, da se pri spremembah v mestih spoštuje okolje, je naloga, pri kateri je ključno sodelovanje organizacij civilne družbe, kot so predstavniki lastnikov zemljišč, združenja MSP in organizacije skupnosti, ki so pogosto pobudniki gibanj za izboljšanje sosesk. EESO priporoča sodelovanje na primer z organizacijo Friends of the Earth Europe ali ELARD (European Leader Association for Rural Development). Po mnenju EESO sta pomembna vidika: a) prostorsko (vertikalno) načrtovanje in b) problemi obmestnih območij, ki dobavljajo proizvode (hrano, čisto vodo), pa tudi ključne ekosistemske storitve, ki izboljšujejo življenje ljudi v mestih.

4.2.1

Krožno gospodarstvo: za učinkovito krožno gospodarstvo je treba spremeniti odnos ljudi do odpadkov in te predstaviti kot možen vir. Pomembne so dejavnosti izobraževanja in obveščanja, ki jih izvajajo okoljske organizacije in izobraževalne ustanove. Raziskovalni in inovacijski centri, skupaj s specializiranimi podjetji in združenji MSP, ki se osredotočajo na to področje, bodo ključni akterji pri raziskovanju in izvajanju novih pristopov v mestih. EESO priporoča, da se k razpravam povabi npr. mreža REVES.

4.3.1

Prilagajanje podnebnim spremembam: ključnega pomena so visokotehnološka podjetja, raziskovalne ustanove in univerze. Poleg tega je treba izobraževati in obveščati tudi druge državljane, da se jim olajša sodelovanje pri pripravi ustreznih predpisov ter poveča njihova sprejemljivost. EESO priporoča posvetovanje na primer z organizacijo Green 10.

4.3.2

Energetski prehod : strukturne spremembe v energetskih sistemih, kot je znaten premik k energiji iz obnovljivih virov in večji energijski učinkovitosti, je mogoče doseči samo ob polnem sodelovanju partnerjev iz ustreznih podjetij in podpori državljanov. Na tem področju je na primer aktiven Greenpeace.

4.3.3

Mobilnost v mestih : trajnostna mobilnost v mestih je področje, kjer ni mogoče veliko narediti, če ljudje niso pripravljeni spremeniti svojih navad glede prevoza. EESO zato priporoča, da se k sodelovanju pritegnejo organizacije, kot so CEEP (Evropski center za podjetja z javno udeležbo in podjetja splošnega gospodarskega pomena), BusinessEurope, ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), Polis (mreža evropskih mest in regij, ki razvijajo inovativne tehnologije in politike lokalnega prevoza), Evropska kolesarska zveza in IPR Praga (praški institut za načrtovanje in razvoj). Po mnenju Odbora so pri tem pomembni tudi celostni pristopi, kot so načrti za trajnostno mobilnost v mestih (SUMPs); Odbor zato meni, da je mobilnost v mestih dejavnik, ki pospešuje gospodarski razvoj, izboljšuje okoljske razmere in omogoča energetski prehod v mestih. EESO opozarja na pomen specifičnih instrumentov financiranja EU za mobilnost v mestih, področje, ki potrebuje kapitalsko intenzivne naložbe.

4.3.4

Kakovost zraka: ključno je sodelovanje podjetij, zdravstvenih ustanov, okoljskih nevladnih organizacij, univerz, raziskovalnih ustanov in drugih. Pri partnerstvih bi morale sodelovati organizacije, kot je Climate Action Network Europe.

4.4.1

Prehod na digitalno tehnologijo: digitalizacija družbe pomeni spremembo vzorcev. Cilj je zagotoviti boljše storitve državljanom in ustvariti poslovne priložnosti. Dober primer v pametnih mestih je model trojne in četverne vijačnice, ki akterje na področju upravljanja mest, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in civilne družbe združi v okviru skupnih projektov. Ta model bi bilo treba v Evropi razširjati. Po mnenju Odbora sem sodita naslednja vidika: (a) predvidljivo mestno načrtovanje v vseh občinah ter (b) uporaba socialnih mrež in spleta za komuniciranje med občinami in državljani. Partnerstva bi morala vključevati tudi organizacije, kot je Transparency International.

4.5.1

Mesta imajo precejšen potencial za izvajanje inovativnih pristopov: lahko so pionirji, in to ne le na področju javnih naročil. Vendar pa je pomembno sodelovanje z inovacijskimi in poslovnimi središči ter organizacijami civilne družbe v EU, kot je CEE Bankwatch Network. Odbor pri tem opozarja na naslednje: (a) javna naročila je treba izkoristiti za prispevek k lokalnemu socialnemu gospodarstvu, (b) uporabiti je treba specifične metode za spodbuditev mest, da se bodo namesto za najcenejšo ponudbo odločila za inovativna javna naročila.

4.6

Mesta so del zapletenih sistemov, v katerih širše primestno območje zagotavlja nujno podporo in vire, ki mestom omogočajo, da delujejo in so uspešna. Nujno je treba vključiti partnerje iz območij v okolici mest, tudi lokalne akcijske skupine, da se zagotovi dragocena povezava med mestnimi in podeželskimi območji, pomembna zlasti z vidika zaželenih partnerstev med mesti in podeželjem. Mesta morajo pri načrtovanju svojega razvoja upoštevati obstoječe strategije, kot so makroregionalne strategije in ustrezne mikroregionalne razvojne strategije.