This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014JC0036
Joint Proposal for a COUNCIL DECISION on the Union position within the Association Council set up by the Euro-Mediterranean Agreement establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the Republic of Tunisia, of the other part, with regard to the adoption of a recommendation on the implementation of the EU-Tunisia Action Plan implementing the privileged partnership (2013-2017)
Skupni predlog SKLEP SVETA o stališču Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017)
Skupni predlog SKLEP SVETA o stališču Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017)
/* JOIN/2014/036 final - 2014/0316 (NLE) */
Skupni predlog SKLEP SVETA o stališču Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017) /* JOIN/2014/036 final - 2014/0316 (NLE) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Tunizijo in Evropsko unijo zavezuje
Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi, ki velja od marca 1998 in na
podlagi katerega sta pogodbenici maja 2005 v okviru evropske sosedske
politike (ESP) sprejeli akcijski načrt EU-Tunizija za petletno obdobje. V
tem okviru so se odnosi med EU in Tunizijo razvili in precej izboljšali.
Predložitev tunizijskega predloga za podelitev naprednega statusa[1] marca 2010 pomeni
novo spodbudo in pomembno krepitev dejavnosti pogodbenic na področju političnih
odnosov, varnosti, gospodarstva in trgovine ter v različnih sektorjih in
pri stikih med ljudmi. Ker je sedanji akcijski načrti v okviru
ESP prenehal veljati leta 2010, je primerno začeti pogajanja in skleniti
nov akcijski načrt, ki bo temeljil na ciljih in ambicioznih načrtih
skupnega dokumenta o privilegiranem partnerstvu. Vendar sta se septembra 2010
pogodbenici dogovorili, da do sklenitve tega novega načrta še naprej
uporabljata akcijski načrt iz leta 2005. Odnosi med EU in Tunizijo spadajo v okvir
splošnih političnih razmer v regiji, ki se od začetka leta 2011
stalno spreminjajo. V skupnem sporočilu z naslovom „Nov odziv
na spremembe v sosedstvu“[2]
je opisan nov pristop, katerega cilj je večje razlikovanje, s katerim bo
lahko vsaka partnerica razvila svoje odnose z EU v skladu s svojimi željami,
potrebami in zmogljivostmi, a tudi na podlagi vzajemne odgovornosti in ravni
zavezanosti univerzalnim vrednotam na področju človekovih pravic,
demokracije in vladavine prava ter sposobnosti izvajanja skupno dogovorjenih
prioritet. V tem novem akcijskem načrtu so jasno navedene prioritete glede
odnosov med EU in Tunizijo, ki v celoti upoštevajo privilegirano partnerstvo
ter kompleksnost odnosov med njima. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) je v
tesnem sodelovanju s službami Evropske komisije in državami članicami EU
opravila začetne pogovore s Tunizijo, ki so se zaključili z dogovorom
glede osnutka akcijskega načrta, zlasti glede seznama prioritet, ki jih je
treba uresničiti v tem okviru. Na zadnji
seji Pridružitvenega sveta EU-Tunizija, ki je potekala
14. aprila 2014, sta pogodbenici potrdili, da sta dosegli dogovor. Pogodbenici sta se medsebojno obvestili o
zaključku posameznih tehničnih posvetovanj z izmenjavo dopisov. V novem akcijskem načrtu EU-Tunizija so
določeni specifični ukrepi v zvezi z obveznostmi iz
Evro-mediteranskega sporazuma, ki jih morata pogodbenici upoštevati. Poleg tega
je v skladu s splošnimi cilji Evro-mediteranskega sporazuma določen širši
okvir za okrepitev odnosov med EU in Tunizijo, da se doseže višja stopnja
gospodarskega povezovanja ter da se poglobi politično sodelovanje. V
skladu z Uredbo o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva[3] je akcijski načrt
ključno referenčno orodje za določanje prioritet Unije v okviru
ESP. ESP bo imela tudi v prihodnje spodbujevalno vlogo, saj bo zagotavljala
enotni strateški okvir, ki temelji zlasti na partnerstvu, skupni odgovornosti,
razlikovanju na podlagi rezultatov in potrebam prilagojeni pomoči.
Evropska komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno
politiko (v nadaljnjem besedilu: visoka predstavnica) prilagata besedilo
skupnega predloga sklepa Sveta o stališču, ki ga Evropska unija sprejme v
okviru Pridružitvenega sveta EU-Tunizija glede sprejetja priporočila o
izvajanju akcijskega načrta. Zato Evropska komisija in visoka predstavnica
pozivata Svet, naj sprejme priloženi skupni predlog sklepa Sveta. 2014/0316 (NLE) Skupni predlog SKLEP SVETA o stališču Unije v okviru
Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o
pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na
eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila
o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja privilegirano
partnerstvo (2013–2017)
SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe, ob upoštevanju skupnega predloga visoke
predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije, ob upoštevanju naslednjega: (1) Evro-mediteranski sporazum o
pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na
eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani je bil podpisan
17. julija 1995 in je začel veljati 1. marca 1998. (2) Pogodbenici nameravata
sprejeti nov akcijski načrt EU-Tunizija v okviru evropske sosedske
politike (ESP) o uveljavitvi privilegiranega partnerstva (2013–2017), pri
čemer se bo upoštevalo privilegirano partnerstvo med pogodbenicama in
podprlo izvajanje Evro-mediteranskega sporazuma z določitvijo in
sprejetjem konkretnih ukrepov za doseganje ciljev Sporazuma – SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 Stališče Unije v okviru Pridružitvenega
sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med
Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter
Republiko Tunizijo na drugi strani, glede izvajanja akcijskega načrta
EU-Tunizija v okviru ESP, ki uveljavlja privilegirano
partnerstvo (2013–2017), temelji na osnutku priporočila
Pridružitvenega sveta, priloženem temu sklepu. Člen 2 Ta sklep
začne veljati na dan sprejetja. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] Sprejel Pridružitveni svet EU-Tunizija 11. maja 2010. [2] COM(2011) 303, 25.5.2011. [3] Uredba (EU) št. 232/2014, 11.3.2014. PRILOGI k skupnemu predlogu SKLEPA SVETA o stališču Unije v okviru
Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o
pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na
eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja
priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja
privilegirano partnerstvo (2013–2017) PRILOGA 1 Osnutek priporočila o
izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija v okviru evropske sosedske
politike, ki
uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017) PRIDRUŽITVENI SVET EU-TUNIZIJA JE – ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o
pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na
eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani, zlasti člena 80
Sporazuma, ob upoštevanju naslednjega: (1) Pridružitveni svet je na podlagi
člena 80 Evro-mediteranskega sporazuma pristojen za pripravo
ustreznih priporočil za namene doseganja ciljev Sporazuma. (2) Pogodbenici v skladu s
členom 90 Evro-mediteranskega sporazuma sprejmeta vse splošne in
posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz navedenega
sporazuma, ter zagotovita doseganje ciljev iz Sporazuma. (3) Pogodbenici Evro-mediteranskega
sporazuma sta odobrili besedilo akcijskega načrta EU-Tunizija v okviru
evropske sosedske politike (ESP) o uveljavitvi privilegiranega
partnerstva (2013–2017). (4) Akcijski načrt EU-Tunizija v
okviru ESP bo podpiral izvajanje Sporazuma, pri čemer bosta pogodbenici v
skupnem dogovoru določili in sprejeli konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili
praktične smernice za tako izvajanje. (5) Akcijski načrt ima dvojni
namen, in sicer določitev konkretnih ukrepov za izpolnjevanje obveznosti
pogodbenic, določenih v Evro-mediteranskem sporazumu, ter zagotavljanje
širšega okvira za krepitev odnosov med EU in Tunizijo, da bi se v skladu s
splošnimi cilji Evro-mediteranskega sporazuma okrepilo gospodarsko povezovanje
in poglobilo politično sodelovanje – SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO: Edini člen Pridružitveni svet priporoča, da pogodbenici
izvajata akcijski načrt EU-Tunizija v okviru ESP, ki uveljavlja privilegirano
partnerstvo (2013–2017) iz Priloge, če je namen njegovega izvajanja
doseganje ciljev Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi
skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko
Tunizijo na drugi strani. V […], dne ... Za Pridružitveni svet Predsednik PRILOGA 2 Odnosi
Tunizija – Evropska unija: privilegirano partnerstvo
Akcijski
načrt 2013–2017
Povzetek I. UVOD Tunizija je 14. januarja 2011 obrnila novo
stran v svoji moderni zgodovini, zaznamovani z miroljubno revolucijo za
dostojanstvo in svobodo, katere glavni igralci so bili tunizijski državljani
sami. Ta revolucija je postavila temelje za razvoj prave demokracije, ki
temelji na vladavini prava ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih
svoboščin. Pogodbenici si prav zaradi teh vrednot, ki so
zdaj skupne obema, prizadevata, da bi njuni odnosi dosegli višjo raven in
postali bolj strateški, t.j. da bi se vzpostavilo privilegirano partnerstvo.
Revolucija je omogočila, da so Evropski uniji in Tuniziji danes na voljo
zelo različne možnosti, na podlagi katerih lahko oblikujeta medsebojne
odnose. Evropska unija je odločena, da bo dolgoročno spremljala
demokratično tranzicijo v Tuniziji, saj se zaveda, da bo uspešna
tranzicija pozitivno vplivala na blaginjo tako v Tuniziji kot tudi v celotni
regiji. Podpora tranziciji v Tuniziji pomeni za
Evropsko unijo zgodovinsko priložnost, da se zavzeto, učinkovito in
pozitivno odzove tako na izzive, s katerimi se sooča Tunizija, kot na
tiste, ki so povezani z „arabsko pomladjo“, kar je v skladu s preusmeritvijo
sosedske politike iz leta 2011. Nova sosedska politika Evropska unija je zaradi zgodovinskih izzivov
v svojem sosedstvu oblikovala nov pristop, da bi našla odgovore, ki bodo bolj
ustrezali hitremu razvoju partnerskih držav in njihovim potrebam po reformah,
da zgradijo in utrdijo zdravo demokracijo, podprejo vključujočo in
trajnostno gospodarsko rast ter upravljajo čezmejne povezave in tokove. Ta novi pristop[1]
temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam
človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Omogoča večjo
stopnjo razlikovanja, da se določi podpora na podlagi ambicij, ki jih ima
partnerska država v zvezi s približevanjem EU, posebnih potreb in zmogljivosti,
ki jih ima na voljo, doseženega napredka pri izvajanju reform, pri utrjevanju demokracije in
vladavine prava ter na področju spoštovanja človekovih pravic in
temeljnih svoboščin. Prav tako bo omogočil
okrepitev odnosov z večjim gospodarskim povezovanjem in močnejšim
političnim sodelovanjem na področju upravljanja, varnosti, reševanja
sporov in sprejemanja skupnih pobud na mednarodnem prizorišču pri
vprašanjih skupnega interesa. Novi pristop sosedske politike si prizadeva
zlasti za: a) večjo podporo partnerjem, ki si prizadevajo za vzpostavitev
poglobljene demokracije in večjega spoštovanja vladavine prava,
človekovih pravic, temeljnih svoboščin in enakosti spolov; b) podporo
razvoju trajnostnega in vključujočega gospodarstva, s katerim se
zmanjšujejo socialne in regionalne neenakosti, ustvarjajo delovna mesta ter
izboljšuje življenjski standard prebivalstva; c) vzpostavitev tesnejšega
partnerstva z ljudmi in civilno družbo partnerskih držav. Nove prioritete za Tunizijo Tunizijska revolucija tunizijskim državljanom
zbuja upanje na boljše življenje, saj pomeni prelom s starim načinom
razvoja, na katerega so dolgo vplivale socialne in gospodarske strukturne
neenakosti. Novi pristop tako temelji na vzpostavitvi
novega družbenega projekta, ki naj bi bil vključujoč in uravnotežen,
temeljil pa naj bi na dobrem upravljanju, preglednosti in enaki razdelitvi
bogastva. Prednost se daje zaposlovanju in socialni
koheziji, razvoju regij, varnosti in stabilnosti ter tranzicijski
pravičnosti, da se dolgoročno uveljavi postopek demokratične
tranzicije. Med temi prioritetami je med drugim zaveza za
okrepitev reform, potrebnih za vzpostavitev demokratičnih institucij, ki
spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine ter potrjujejo,
da je Tunizija zavezana oblikovanju odprte in moderne družbe, raznolikega
kulturnega prostora in aktivne družbene strukture. Pripravljenost za reforme se bo povečala
tudi na gospodarskem in socialnem področju, da se ponovno oživi gospodarstvo
in spodbudi trajna rast z visoko stopnjo zaposlovanja, ki temelji na znanju in
inovacijah. Prizadevanje bo zlasti usmerjeno na razvoj
socialne politike, ki bo pravična, solidarna in bo koristila vsem
kategorijam in regijam, na modernizacijo gospodarske strukture prek
večjega števila inovativnih dejavnosti, ki uporabljajo visoko tehnologijo
in so prijazne okolju, ter na izboljšanje konkurenčnosti in poslovnega
okolja, da se spodbudijo zasebne pobude in javno-zasebno partnerstvo. Privilegirano partnerstvo V tem smislu so izpolnjeni vsi pogoji, da
Tunizija in Evropska unija preideta na naslednjo stopnjo, ki je tudi bolj
strateška, v kateri bosta poglobili svoje odnose in povezovanje ob upoštevanju
velikih ambicij obeh strani. Približevanje Evropski uniji je stalnica in
temeljna izbira zunanje politike Tunizije[2],
hkrati s spodbujanjem povezovanja držav Magreba in utrjevanjem odnosov z
arabskimi, sredozemskimi in afriškimi državami. Tunizija in Evropska unija se
prav tako strinjata, da je krepitev gospodarske liberalizacije ter
gospodarskega in socialnega povezovanja vir rasti in zaposlovanja, da se
spodbudita solidarni razvoj in skupna blaginja. V okviru privilegiranega partnerstva želi
Tunizija doseči čim višjo novo stopnjo povezovanja z EU. Ta novi status kaže, da si obe pogodbenici
želita dinamično približevanje, ki presega meje proste trgovine ter
vključuje učinkovito mobilnost ljudi, ki je vzajemno koristna, ter
boljšo izmenjavo znanja. Upoštevanje človeške in znanstvene
razsežnosti v tem partnerstvu je ključnega pomena za izboljšanje
zbliževanja med akterji civilne družbe, zasebnimi subjekti, raziskovalci in
študenti, lokalnimi in regionalnimi organi, hkrati pa bo tudi močno
politično sporočilo za državljane in poslovno skupnost obeh
pogodbenic. Ta akcijski načrt, ki se stalno razvija,
sta pogodbenici skupaj sestavili za obdobje 2013–2017 in predstavlja
referenčni okvir, ki poziva k oblikovanju prednostnih področij, ki
bodo omogočile okrepitev odnosov med pogodbenicama na vseh ravneh
(politični, gospodarski, znanstveni, družbeni, kulturni in
medčloveški). Glede na to, da se ta akcijski načrt
stalno razvija, in na podlagi uvajanja privilegiranega partnerstva, se
pogodbenici v skladu s členom 8 Pogodbe o Evropski uniji ter željo EU in
Tunizije po poglobitvi odnosov strinjata, da bosta začeli razmišljati o
možnostih za nov sporazum, ki bo urejal njune odnose. Ključni elementi privilegiranega
partnerstva med Evropsko unijo in Tunizijo Za krepitev odnosov med Evropsko unijo in
Tunizijo v okviru privilegiranega partnerstva se bodo upoštevale naslednje
smernice: a) Poglobljeno politično sodelovanje. Pogodbenici želita dati novi zagon političnemu dialogu in
sodelovanju. Predvideni so zlasti krepitev političnega dialoga na visoki
ravni, parlamentarno sodelovanje, sodelovanje pri vprašanjih varnosti,
sodelovanje na področju demokracije in vladavine prava, enakosti spolov,
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, okrepitev sodelovanja s
Svetom Evrope in drugimi mednarodnimi organizacijami. Ta razsežnost zajema tudi
povečano sodelovanje v zvezi z varnostjo, sodstvom, upravljanjem meja in
bojem proti organiziranemu kriminalu. b) Povečano povezovanje na
gospodarskem in družbenem področju z Evropsko unijo omogoča
oblikovanje skupnega gospodarskega prostora.
Privilegirano partnerstvo si prizadeva tudi za dosego večje povezanosti
partnerjev, tj. njihovih gospodarskih, družbenih in človeških vidikov.
Upošteva izzive, s katerimi se mora soočiti Tunizija v tem obdobju
demokratične tranzicije, vključno s ponovno oživitvijo gospodarstva
in zahtevami solidarnega in trajnostnega razvoja. Z namenom razvoja trgovinskih
in gospodarskih povezav se predvidoma sklene celoviti in poglobljeni sporazum o
prosti trgovini (ALECA) med Tunizijo in Evropsko unijo, ki bo prispeval
k postopnemu vključevanju Tunizije v notranji trg Evropske unije, da se
doseže vzpostavitev skupnega gospodarskega prostora. Tunizija se zavzema za večje regulativno
usklajevanje, skupaj s postopnim približevanjem zakonodaj. Zato bosta v skladu
s tem akcijskim načrtom Tunizija in Evropska unija skupaj določili
področja, v katerih bo prizadevanje za približevanje imelo prednost. Ko
bodo ugotovljene razlike med tunizijsko zakonodajo in pravnim redom Evropske
unije, bo Tunizija v nacionalnem programu usklajevanja določila cilje
približevanja pravnemu redu, Evropska unija pa bo sprejela spremne ukrepe v
podporo uresničitvi teh ciljev. Okrepljeni dialog o družbeno-gospodarskih
reformah, vključno z gospodarsko uspešnostjo, spodbujanjem malih in
srednjih podjetij (MSP), razvojem celostne strategije zaposlovanja in socialnim
vključevanjem, ter o obširnem sektorskem sodelovanju, ki zajema
področja, kot so energija, promet, industrija, kmetijstvo, okolje ali
podnebne spremembe, bo ustvaril še več priložnosti za povezovanje (glej
Prilogo 2). c) Partnerstvo, ki bolj povezuje ljudi. Privilegiranega partnerstva si ne moremo predstavljati brez krepitve
povezav med ljudmi, tj. približevanja in neposrednega sodelovanja med
posamezniki in organizacijami. V tem okviru bodo odločilno vlogo odigrali
sodelovanje in izmenjave na področjih izobraževanja, poklicnega
usposabljanja, zaposlovanja, raziskovanja in inovacij, zdravja,
kulture in mladih. Dialog se bo razvil tudi na področju migracij,
mobilnosti in varnosti z namenom sklenitve partnerstva za mobilnost,
ki vzpostavlja okvir za uravnoteženo in odgovorno sodelovanje na področju
pretoka oseb, upravljanja zakonite migracije, povezav med migracijo in
razvojem, zaščite pravic migrantov in boja proti nezakoniti migraciji,
organiziranega kriminala, povezanega s priseljevanjem, in ponovnim sprejemom
oseb. Poglobitev odnosov med Evropsko unijo in
Tunizijo pomeni tudi večjo mobilizacijo vseh nedržavnih akterjev in civilne
družbe, ki bodo imeli pomembno vlogo pri
uresničevanju demokratizacije.
Vzpostavijo se posvetovalni mehanizmi za zagotovitev, da civilna družba v
celoti prevzame vlogo sogovornika v dialogu z evropskimi organi in
institucijami, zlasti v okviru zaključevanja in izvajanja tega akcijskega
načrta. Nova metoda Kvalitativni preskok, ki ga v svojih odnosih
načrtujeta Evropska unija in Tunizija, bo temeljil na nekaterih
načelih in orodjih, da se zagotovi uresničitev zastavljenih ciljev. Ciljno usmerjene, natančne in
konkretne zaveze za petletno obdobje. V okviru
poglobljenih odnosov partnerji prevzamejo trdne zaveze na nekaterih prednostnih
področjih za soočenje z izzivi, povezanimi z demokratično
tranzicijo: ponovna oživitev gospodarstva, spodbujanje MSP ter trajnostni in
vključujoči razvoj, zaposlovanje, izboljšanje življenjskih pogojev in
boj proti neenakostim; utrditev načela vladavine prava, dobro upravljanje
in demokratični pluralizem, neodvisnost sodstva, spoštovanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakost spolov, reforma
varnostnega sektorja, neodvisnost medijev in podpora civilni družbi.
Privilegirano partnerstvo bi si moralo prizadevati tudi za zbliževanje naših
družb v širšem smislu, in sicer prek širšega medkulturnega dialoga. Sodelovanje z agencijami Evropske unije in
v njenih programih. Še eno orodje za večje
medsebojno povezovanje, h kateremu stremita Tunizija in Evropska unija, je
sodelovanje Tunizije z nekaterimi agencijami Evropske unije in v nekaterih
njenih programih, pri katerih je sodelovanje tretjih držav zagotovljeno s
pravno podlago. V zvezi s tem akcijski načrt podrobno določa
praktičen pristop. Obsežnejša tehnična in finančna
pomoč, ki je prilagojena prioritetam Tunizije in
je v skladu z novimi smernicami sosedske politike, da se podpre izvajanje
ciljev Pridružitvenega sporazuma v okviru finančnih perspektiv Evropske
unije od leta 2014. V okviru privilegiranega partnerstva se pričakuje, da
bo Evropska unija Tuniziji dodelila ustrezno finančno pomoč, ki bo
ustrezala ambiciozno zastavljenim reformam, njenim specifičnim potrebam,
zmogljivostim, ki jih ima na voljo, ter napredku pri učinkovitem izvajanju
reform. EU je že potrdila svojo
odločitev, da bo znatno povečala svojo pomoč Tuniziji, in sicer
se je zavezala za najmanj 400 milijonov EUR v obliki donacij za obdobje
2011–2013 (v primerjavi z 240 milijoni EUR, ki so bili predvideni pred
revolucijo). Razpoložljiva sredstva bodo prednostno
namenjena ukrepom, ki spremljajo reforme, potrebne za vzpostavitev
demokratične države (podpora za organizacijo volitev, reforma varnostnega
sektorja, sodstva in medijev, pomoč pri postopku za demokratično
tranzicijo in pri uveljavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih
svoboščin), prizadevanjem za ponovno oživitev gospodarstva ter krepitvi
socialne kohezije (gospodarske reforme, spodbujanje zaposlovanja in regionalnega
razvoja, boj proti socialni izključenosti, neenakosti in revščini,
krepitev institucij itd.). Po drugi strani pa bodo nekatere države
članice, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in
razvoj (EBRD) prispevale znatno pomoč, zlasti na področju naložb,
infrastruktur, podpore zasebnemu sektorju ter zaposlovanja, med drugim tudi
prek zavez G8 (partnerstvo iz Deauvilla). Pri načrtovanju te pomoči
po ustreznih postopkih se bodo upoštevale zaveze, sprejete v tem akcijskem načrtu
in vseh zadevnih instrumentih, vključno s sklepi projektne skupine
EU-Tunizija z dne 28. in 29. septembra 2011. Prilagodljivost in vmesno vrednotenje. Pridružitveni svet bo glede na napredek pri izvajanju ali morebitne
nove potrebe, nastale zaradi gospodarskih razmer v Tuniziji ali Evropski uniji,
lahko pregledal akcijski načrt, ki se sprejme za petletno obdobje. Organi,
ustanovljeni na podlagi Pridružitvenega sporazuma, bodo pristojni za
predložitev ustreznih predlogov. Spremljanje izvajanja akcijskega
načrta. Izvajanje reform v številnih
ključnih sektorjih zahteva natančno opredelitev ciljev in
zagotavljanje ustreznih sredstev. Za zagotavljanje najboljšega možnega
izvajanja ter vzpostavljanje povezav med cilji in napredki pri prizadevanjih za
te cilje na eni strani in omogočeno podporo na drugi strani bo redno
spremljanje zagotovljeno s strani Pridružitvenega sveta in pododborov,
ustanovljenih na podlagi Pridružitvenega sporazuma, ter s poročili o
napredku, ki jih predloži vsaka pogodbenica. Pogodbenici bosta izvajali preglede
pododborov, da prilagodita njihovo sestavo in pristojnosti novim zahtevam
privilegiranega statusa. II. AKCIJSKI NAČRT Da bi ta akcijski načrt imel strateško in
operativno razsežnost, se pogodbenici dogovorita, da bosta svoje sodelovanje
osredotočili na omejeno število področij in ciljev, ki jih je treba
doseči, kakor so navedeni v seznamu iz Priloge 1. Poleg tega je za uresničitev ciljev
akcijskega načrta potrebna okrepitev dialoga o družbeno-gospodarskih
reformah, zlasti politike zaposlovanja in socialnega vključevanja ter
strategij za oživitev, da se vzpostavi tako trajnostna rast, temelječa na
znanju, kot obširno sektorsko sodelovanje, ki zajema področja kot so
energija, promet, industrija, kmetijstvo, turizem, razvijanje znanj in spretnosti,
okolje ali podnebne spremembe. Akcijski načrt je referenčni
dokument za izvajanje Pridružitvenega sporazuma. Zajema vsa področja, ki
so del Pridružitvenega sporazuma, in ureja celotno sodelovanje med Tunizijo in
Evropsko unijo, vključno z delovanjem Pridružitvenega sveta in pododborov.
Pododbori bodo zadolženi, da na podlagi prednostnih ciljev, navedenih v
akcijskem načrtu, določijo konkretne ukrepe, potrebne za
uresničevanje teh ciljev. V prihodnosti se bosta pogodbenici
osredotočili na naslednja prednostna področja: Vladavina prava in demokracija 1) Vzpostavitev demokratičnega
volilnega sistema, zlasti z utrditvijo neodvisnosti in delovanja „neodvisne
javne instance“, pristojne za upravljanje in organizacijo volitev. 2) Zagotovitev neodvisnosti sodstva,
povečanje profesionalnosti in učinkovitosti na tem področju
(dostop do sodnega varstva, trajanje sodnih postopkov), zagotovitev spoštovanja
človekovih pravic, domneve nedolžnosti in pravice do poštenega sojenja. 3) Izvedba reforme na področju
varnosti, v okviru splošne in poglobljene reforme, da se zagotovi upoštevanje
mednarodnih standardov glede vladavine prava, človekovih pravic in
mednarodnega prava. 4) Izboljšanje zaščite
človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in otrok. 5) Izvedba reforme medijev in profesionalizacija
sektorja. 6) Okrepitev vloge in zmogljivosti
civilne družbe. Sodelovanje na področju migracije,
mobilnosti in varnosti 7) Dialog o migraciji, mobilnosti in
varnosti ter sklenitev partnerstva za mobilnost. Povečano gospodarsko povezovanje in družbeno
vključevanje 8) Gospodarska reforma za
vključujočo rast, konkurenčnost in izboljšanje okvira poslovanja
in naložb. 9) Poglobitev gospodarskega
povezovanja, sklenitev celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini
ter približevanje pravnemu redu EU. 10) Razvijanje znanj in spretnosti,
dostop do znanja in inovacije. 11) Zaposlovanje, socialna kohezija in
vključevanje ter regionalni in lokalni razvoj. 12) Razvoj kmetijstva in podeželja. Trajnostni razvoj 13) Razvoj ter izvajanje strategij in programov
za zagotovitev trajnostnega razvoja, vključno z izboljšanjem varovanja
okolja, v skladu z namenom, izraženim v Sporočilu Komisije o
večletnem finančnem okviru, izdanem junija 2011[3], da se poveča del
proračuna Unije, dodeljenega za podnebno politiko, na najmanj 20 %. Seznam v Prilogi 1 je referenčni okvir za
pregled teh prioritet, v katerem so navedeni kazalniki, časovni razpored
za izvajanje in zbrana sredstva. A. Politično sodelovanje I. Dialog ter politično in strateško sodelovanje 1. Okrepitev političnega in
strateškega dialoga Specifične dejavnosti/cilji: ·
Okrepiti politični dialog, zlasti z
organiziranjem vrhov Tunizija-Evropska unija, ki se izvedejo priložnostno, ter
izvajanjem rednih srečanj tako na ministrski ravni kot na ravni visokih
uradnikov. ·
Spodbujati udeležbo predstavnikov Tunizije na
neformalnih srečanjih odborov in skupin Sveta, pristojnih za skupno
zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki se izvedejo priložnostno. ·
Okrepiti posvetovanja v večstranskih forumih
(Združeni narodi itd.) za uskladitev političnih stališč v zvezi z
vprašanji, ki so v skupnem interesu. ·
Sodelovati na področju diplomacije, zlasti z
vzpostavitvijo sodelovanja in izmenjave izkušenj med Tunizijskim diplomatskim
inštitutom za usposabljanje in študije ter univerzitetnimi inštitucijami in
diplomatskimi akademijami držav članic. 2. Parlamentarno sodelovanje Specifične dejavnosti/cilji: ·
Razviti parlamentarno sodelovanje, zlasti ob
podpori Parlamentarne skupščine, z vzpostavitvijo skupne parlamentarne
komisije med Evropskim in tunizijskim parlamentom, okrepiti sodelovanje in
partnerstvo med tunizijskim parlamentom in Parlamentarno skupščino Unije
za Sredozemlje ter povečati število izmenjav med političnimi
strankami in parlamentarnimi skupinami Tunizije in EU. 3. Okrepitev dialoga in sodelovanja na
področju preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja Specifične dejavnosti/cilji: ·
Okrepiti sodelovanje in dialog med Tunizijo in EU v
okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne
politike (SVOP). ·
Prispevati k razvoju partnerstva za mir in varnost
v Afriki ob upoštevanju interesov obeh pogodbenic. ·
Povečati udeležbo Tunizije v sredozemskem
partnerstvu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)
prek kontaktne skupine in dvostranskih prispevkov na prostovoljni osnovi. 4. Poglobitev sodelovanja na
področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih
izstrelitvenih sistemov, nadzora prenosov konvencionalnega orožja ter boja
proti širjenju osebnega in lahkega orožja. Specifične
dejavnosti/cilji: Orožje za
množično uničevanje in blago z dvojno rabo: ·
Sodelovati in prispevati pri celovitem izvajanju
obstoječih mednarodnih obvez v zvezi z bojem proti širjenju orožja za
množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov ter podpirati
vlogo Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). ·
Nadalje izvajati sistem, ki omogoča
učinkovit nadzor na nacionalni ravni za blago z dvojno rabo ter kaznovanje
dejavnosti širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih
sistemov, v skladu z mednarodnimi zavezami pogodbenic, zlasti zadevnih
mednarodnih resolucij, vključno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih
narodov 1540/2004. ·
Sprejeti ukrepe, potrebne za podpis, ratifikacijo
ali pridružitev drugim mednarodnim sporazumom in instrumentom za boj proti
širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih
sistemov. ·
Sprejeti nacionalno zakonodajo, ki bo
omogočila kaznovanje dejavnosti širjenja orožja za množično
uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov. ·
Ob podpori EU vzpostaviti učinkovit nacionalni
sistem za nadzor uvoza in tranzita blaga, povezanega z orožjem za množično
uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologije z
dvojno rabo. Konvencionalno
orožje: ·
Razviti redni politični dialog o prenosih
konvencionalnega orožja in krepiti sodelovanje na področju
preprečevanja nezakonitega trgovanja z njim. ·
Okrepiti usklajevanje, da se sprejme sporazum
Združenih narodov, ki bi določal skupne standarde za svetovno trgovino s
konvencionalnim orožjem. ·
Ob logistični podpori EU vzpostaviti
učinkovit nacionalni sistem nadzora uvoza konvencionalnega orožja in
streliva zanj, vključno z nadzorom končnega uporabnika. 5. Sodelovanje na področju civilne
zaščite Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Nadaljevati regionalno sodelovanje v zvezi s
preprečevanjem, pripravo, usposabljanjem, odkrivanjem, zgodnjim
obveščanjem in odzivanjem na naravne nesreče in nesreče, ki jih
povzroči človek, vključno s tehnološkimi tveganji. ·
Pripraviti delovne dogovore med tunizijskimi organi
in organi Evropske komisije o sodelovanju s Centrom za spremljanje in
informiranje (MIC) med aktiviranjem mehanizma Skupnosti za civilno
zaščito. II. Demokracija, vladavina prava in upravljanje 6. Približevanje zakonodajnega okvira
Tunizije zakonodajnemu okviru EU/Sveta Evrope na teh področjih Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Okrepiti sodelovanje med Tunizijo in Svetom Evrope
na področju spodbujanja človekovih pravic, vladavine prava in
demokracije, zlasti zaradi morebitne priključitve Tunizije nekaterim konvencijam
Sveta Evrope. 7. Okrepitev organov za zagotavljanje
demokracije in vladavine prava Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Sprejeti ustavne, zakonodajne in regulativne
določbe za okrepitev vladavine prava (vloga parlamenta, neodvisnost
političnih strank itd.). ·
Okrepiti upravne zmogljivosti institucij in
demokratičnih akterjev (parlament, politične stranke itd.). ·
Sprejeti demokratični volilni okvir,
vzpostaviti neodvisni odbor za organizacijo volitev in okrepiti zmogljivosti
organizacij tunizijske civilne družbe na področju opazovanja volitev,
sprejeti regulativne določbe v zvezi z opazovanjem volitev (vključno
s strani mednarodnih akterjev). 8. Okrepitev neodvisnosti in
učinkovitosti sodstva ter prizadevanja za izboljšanje razmer v zaporih. Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Reformirati in modernizirati pravosodni sektor, da
se zagotovijo neodvisnost, nepristranskost, profesionalnost, odgovornost in
boljše delovanje sodstva, pri čemer se, kadar je potrebno, zgleduje po
standardih, ki so jih razvili Združeni narodi in Svet Evrope. ·
V okviru reforme sodstva s tehnično podporo
spremljati prizadevanja Tunizije za modernizacijo sektorja, vključno z
informatizacijo uprave, izboljšanjem dostopa do sodnega varstva in okrepitvijo
zmogljivosti akterjev v sistemu. ·
Vzpostaviti mehanizme/ukrepe v zvezi s pravosodnim
sistemom v tranziciji. ·
Reformirati kazenski zakonik in zakonik o kazenskem
postopku, da se na področju človekovih pravic uskladita z mednarodnim
pravom. ·
Okrepiti ukrepe za izboljšanje razmer v zaporih in
bivanja v zaporih, zlasti v zvezi z mladoletnimi osebami, ter zagotoviti
pravice zapornikov, zlasti z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti
pristojnih za izvrševanje zakonodaje. III. Dialog in sodelovanje v zvezi z vprašanji o človekovih
pravicah in temeljnih svoboščinah 9. Dialog in sodelovanje v zvezi z
vprašanji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Specifične dejavnosti/cilji: ·
Okrepiti dialog in sodelovanje med EU in Tunizijo v
zvezi s spoštovanjem in spodbujanjem človekovih pravic in temeljnih
svoboščin. ·
Poglobiti dialog o sodelovanju v okviru mednarodnih
institucij, zlasti OZN. 10. Izvajanje mednarodnih konvencij v
zvezi s človekovimi pravicami in sodelovanje pri posebnih postopkih in
mehanizmih Združenih narodov Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Zagotoviti spoštovanje načela primarnosti
mednarodnih konvencij, ratificiranih z nacionalnim pravom. ·
Postopoma zaključiti postopek prenosa in
izvajanja mednarodnih konvencij, ki jih je ratificirala Tunizija[4], z namenom odpraviti pridržke. ·
Sodelovati z Uradom visokega komisarja
Združenih narodov za človekove pravice in posebnimi mehanizmi ZN za
človekove pravice, zlasti odkar so tunizijski organi februarja 2011
poslali trajno vabilo. ·
Po postopku splošnega rednega pregleda, ki ga je
Tunizija opravila maja 2012, podpreti izvajanje priporočil, ki jih je
sprejela v tem okviru. 11. Spoštovanje svobode izražanja,
zbiranja in združevanja v skladu z Mednarodnim paktom ZN o državljanskih in
političnih pravicah (MPDPP) Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Okrepiti svobodo mirnega zbiranja in združevanja
ter svobodo izražanja in mnenja na podlagi ustreznih priporočil odbora,
ustanovljenega na podlagi MPDPP, in splošnega rednega pregleda Sveta ZN za
človekove pravice, vključno z nevladnimi organizacijami in
nedržavnimi akterji. ·
Izboljšati novi kodeks o medijih, da se uskladi z
mednarodnimi standardi; ukiniti zlasti naložitev zaporne kazni za tiskovne
delikte in obrekovanje ter zagotoviti zaščito virov. ·
Zagotoviti prost in neomejen dostop do novih
tehnologij, vključno z internetom, ter zagotoviti svobodno izražanje in
razširjanje informacij prek spleta v skladu z mednarodnimi standardi. ·
Olajšati izmenjave in podpreti pobude za
sodelovanje med tunizijskimi in evropskimi združenji. 12. Izboljšanje varstva pravic žensk in
otrok Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Izvajati Konvencijo o odpravi vseh oblik
diskriminacije žensk ter načelo enakosti pravic in svoboščin na
civilnem, političnem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. ·
Utrditi zakonodajni okvir, da se okrepi boj proti
vsem oblikam diskriminacije ter da se spodbudi enakost spolov in poveča
udeležba in vključevanje žensk v javno, politično, kulturno in
gospodarsko življenje. ·
Nadaljevati začete ukrepe, da se zagotovi
enakost spolov ter boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami ob uporabi ustreznih
mednarodnih konvencij; okrepiti zakonodajni okvir, da se omogoči boljša
zaščita žensk pred vsemi oblikami nasilja, vključno z nasiljem v
partnerskih odnosih. ·
Okrepiti vlogo civilne družbe s spodbujanjem in
zaščito pravic žensk in otrok ter omogočiti povezovanje v mreže na
tem področju. ·
Utrditi pravice otrok na podlagi priporočil
Odbora ZN za otrokove pravice, zlasti varstvo otrok pred vsemi oblikami
nasilja, zapustitvijo in izkoriščanjem. 13. Odprava smrtne kazni ter boj proti
mučenju in vsem vrstam diskriminacije Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Ohraniti de facto moratorij na usmrtitve. ·
Nadaljevati dialog o reviziji določb
kazenskega zakonika za odpravo smrtne kazni. ·
Razmisliti o priključitvi k transregionalni
pobudi v zvezi s smrtno kaznijo, ki jo podpira EU v okviru Generalne
skupščine Združenih narodov. ·
Takoj po ratifikaciji „Izbirnega protokola
Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali
poniževalnim kaznim ali ravnanju“ zagotoviti tehnično pomoč pri
izvajanju Protokola in njegovih instrumentov, vključno s pomočjo za
vzpostavitev nacionalne instance za zaščito, kakor je predvideno po tem
protokolu. 14. Spodbujanje vloge civilne družbe in
zaščita zagovornikov človekovih pravic Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Povečati udeležbo državljanov tunizijske
družbe kot celote v javnem in političnem življenju, zlasti z okrepitvijo
zagotovil na področju temeljnih svoboščin in z vzpostavitvijo
mehanizmov usklajevanja in dialoga. ·
Razviti vključevanje različnih akterjev
civilne družbe in zainteresiranih strani pri predlogu, izdelavi in spremljanju
izvajanja ustavnih in zakonodajnih reform. 15. Sodelovanje, da se doseže splošna
uporaba Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Sprejeti nacionalno zakonodajo o izvajanju Rimskega
statuta in izmenjati izkušnje o pravnih prilagoditvah, ki se zahtevajo za
izvajanje Rimskega statuta. ·
Podpreti usposabljanje sodnih uradnikov, pravnikov
in varnostnih sil na področjih pristojnosti Mednarodnega kazenskega
sodišča, zlasti na podlagi sodnih praks Mednarodnega kazenskega
sodišča in nacionalnih sodnih praks na področjih, ki jih zajema
Mednarodno kazensko sodišče. IV. Sodelovanje in pobude na celinski in regionalni ravni 16. Podpiranje izvajanja pobud in
projektov povezovanja na celinski in regionalni ravni Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Spodbujati medregionalno povezovanje, vključno
s povezovanjem med državami Magreba, zlasti znotraj Unije arabskega Magreba in
v okviru procesa iz Agadirja. ·
Okrepiti sodelovanje v okviru regionalnih institucij
Magreba, foruma 5+5, sredozemskega foruma, Unije za Sredozemlje, partnerstva
Afrika-EU in regionalnih organizacij, kot je opazovalna skupina za Saharo in
Sahel. ·
Začeti dialog o možnostih tristranskega
sodelovanja, ki bo povezal javne in zasebne tunizijske in evropske udeležence,
da se da zagon razvoju v Afriki. V. Sodelovanje
na področju pravosodja in varnosti 17. Spodbujanje zakonodaje v zvezi s
pravnim in pravosodnim sodelovanjem med državami in vzpostavitev
ustreznih spremljevalnih ukrepov Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Takoj ko bo mogoče, začeti razprave o
glavnih mednarodnih konvencijah, zlasti tistih, ki so bile oblikovane v okviru
Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu s področja družinskega
prava. ·
Še naprej omogočati konkretne rešitve za preprečevanje,
upravljanje in reševanje konfliktov v zvezi s starševsko odgovornostjo,
vključno z vprašanji glede otrok ločenih mešanih parov. ·
Nadaljevati dialog o mednarodni zaščiti otrok
in vprašanjih s področja družinskega prava v okviru sodelovanja Tunizije
na sodniški konferenci o vprašanjih mednarodnih družin, t. i. „malteški
proces“. ·
Raziskati možnosti za podpis, ratifikacijo in
izvajanje glavnih mednarodnih konvencij, kot so: Haaška konvencija o
vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah
v tujini iz leta 1965, Haaška konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih
ali gospodarskih zadevah v tujini iz leta 1970, Haaška konvencija o
civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok iz leta 1980, Haaška
konvencija o starševski odgovornosti in varstvu otrok iz leta 1996. 18. Utrditev pravosodnega sodelovanja in
približevanje pravnih sistemov obeh pogodbenic Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Ugotoviti dejansko stanje pravosodnega sodelovanja
med Tunizijo in EU ter ukrepov za povečanje tega sodelovanja. ·
Nadaljevati izvajanje ukrepov na podlagi konvencij
Združenih narodov, tj. Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu
organiziranemu kriminalu (UNTOC) in Konvencije Združenih narodov proti
korupciji (MKZNPK), ratificiranih s strani Tunizije. ·
Vzpostaviti podporni program za modernizacijo in
neodvisnost pravosodja v Tuniziji. 19. Okrepitev sodelovanja med
pravosodnimi organi in policijo Tunizije in držav članic Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Ugotoviti dejansko stanje sodelovanja med Tunizijo
in EU, z namenom njegovega povečanja, zlasti v okviru izmenjave izkušenj
med šolami za usposabljanje na ravni držav članic EU in tunizijskimi
šolami za usposabljanje na področju pravosodja in varnosti. ·
Zagotoviti uporabo ukrepov na podlagi ustreznih
mednarodnih konvencij. 20. Okrepitev boja proti korupciji Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Izmenjati informacije o evropskih in tunizijskih
zakonodajah in strategijah ter o uporabi mednarodnih instrumentov, izmenjati
najboljše prakse na področju boja proti korupciji in razvijati sodelovanje
na tem področju, vključno v okviru izvajanja Konvencije ZN proti
korupciji iz leta 2003. ·
Podpreti prizadevanja tunizijskih organov na
področju boja proti korupciji, vključno z ustanovitvijo sodnega
organa, specializiranega za primere v zvezi s korupcijo na ravni prvostopenjskega
sodišča v Tunisu. ·
Preučiti možnosti podpore pri uveljavljanju
Zakonodajnega odloka št. 120 z dne 14. novembra 2011 o protikorupcijskem
organu. ·
Še naprej podpirati prizadevanja Tunizije prek
medsebojne pomoči v kazenskih zadevah za vračanje premoženja, ki so
ga na goljufiv način pridobili odstavljeni predsednik in člani
njegove družine in ki je trenutno zamrznjeno v pristojnosti držav članic
EU, in sicer v okviru ustreznih mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije ZN
proti korupciji iz leta 2003. 21. Sodelovanje na področju boja
proti terorizmu in organiziranemu kriminalu Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Okrepiti sodelovanje v zvezi z bojem proti
terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti med
različnimi pravosodnimi in varnostnimi organi, vključno na podlagi
ratifikacije in izvajanja ustreznih mednarodnih instrumentov ter prek
spodbujanja udeležbe tunizijskih oseb, pristojnih za specifična in
specializirana usposabljanja na področju preprečevanja terorizma in
boja proti terorizmu, ki obstajajo na ravni držav članic EU. ·
Sodelovati prek izmenjav dobrih praks in
tehničnih izmenjav ter nadaljevati prizadevanja za ozaveščanje mladih
o nevarnostih nasilne radikalizacije in ekstremizma v vseh oblikah, da se jim
privzgoji kultura odprtosti, tolerance in solidarnosti, med drugim do žrtev
terorizma, ter da se jih odvrne od kriminalnih dejanj, zlasti dejanj, povezanih
s terorizmom. ·
Podpreti prizadevanja Tunizije za zagotovitev
spoštovanja človekovih pravic v boju proti terorizmu, vključno v
okviru reforme varnostnega sektorja. 22. Mednarodni instrumenti za boj proti
organiziranemu kriminalu Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Izmenjati informacije in izkušnje na področju
izvajanja Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta
2000 (in protokolov, ki to konvencijo dopolnjujejo). ·
Razviti zakonodajo, ki bo v skladu z ustreznimi
mednarodnimi standardi in instrumenti v okviru boja proti organiziranemu
kriminalu. 23. Razvoj metod in načinov boja
proti trgovini z ljudmi in zaščita žrtev takšne trgovine Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Sprejeti zakonodajni okvir za boj proti trgovini z
ljudmi in za zaščito žrtev takšne trgovine. ·
Povečati zmogljivosti različnih pravnih
poklicev in varnostnih sil, zlasti s ciljnimi ukrepi za specializirano
usposabljanje v zvezi z bojem proti trgovini z ljudmi in zaščito žrtev
takšne trgovine. ·
Začeti dialog za opredelitev skupnega pristopa
za boj proti trgovini z ljudmi v zvezi z osebami, ki novačijo, osebami, ki
skrbijo za prevoz žrtev, izkoriščevalci in drugimi posredniki, strankami
in osebami, ki imajo od tega koristi. ·
Povečati podporo za najranljivejše skupine
(ženske in otroci). ·
Razviti ukrepe za preprečevanje nezakonitega
priseljevanja, zlasti najbolj ranljivih skupin, in sicer tako, da se zagotovi
podpora, vključno z evropsko podporo, za spodbujanje sorazvoja,
oblikovanje virov dohodka in delovnih mest ter izboljšanje življenjskih pogojev
in življenjskega okolja v regijah z visokim migracijskim pritiskom. VI. Sodelovanje na področju migracije, mobilnosti in
varnosti 24. Zaščita prosilcev za azil in
beguncev Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Tunizija sodeluje z Uradom visokega komisarja
Združenih narodov za begunce, da se mu omogoči izpolnitev mandata. ·
Tunizija razvija in izvaja zakonodajo o azilu, ki
temelji na mednarodnih načelih in standardih ter upravo, pristojno za
opredelitev, zaščito, pomoč in sprejem prosilcev za azil in beguncev. ·
EU podpira Tunizijo pri razvoju in izvajanju
nacionalne zakonodaje in pri povečanju zmogljivosti uprave, specializirane
za azil, vključno z zagotavljanjem nasvetov, usposabljanja in
tehnične pomoči. ·
Izmenjava informacij med EU in Tunizijo o
politikah, zakonodajah in razmerah na področju azila. 25. Sodelovanje na področju
migracije, mobilnosti in varnosti ·
Razviti dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti
z namenom sklenitve partnerstva za mobilnost. Izvajati ukrepe, ki bodo
določeni s partnerstvom za mobilnost. VII. Droge 26. Okrepitev boja proti trgovini z
drogami in boja proti zasvojenosti z drogami Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Podpreti izvajanje ustreznih načel iz
konvencij Združenih narodov (1967, 1971, 1988) in načel, predstavljenih na
izredni seji Generalne skupščine Združenih narodov. ·
Začeti izvajati ukrepe za specializirano
usposabljanje za organe, pristojne za uporabo zadevnega zakona. ·
Razvijati in izvajati programe za zaščito,
zdravljenje in rehabilitacijo zasvojenih z drogami. VIII. Pranje
denarja ter gospodarski in finančni kriminal 27. Krepitev prizadevanj in sodelovanja
na področju preprečevanja pranja denarja Specifične
dejavnosti/cilji: ·
Nadaljevati razvoj učinkovitega zakonodajnega
okvira na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma v skladu z evropsko zakonodajo in načeli iz priporočil
Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF); opredeliti potrebe po
upravni in tehnični pomoči ter pomoči za usposabljanje. ·
Okrepiti sodelovanje med službami policije ter
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta FATF in Svet Evrope, in z
ustreznimi službami držav članic EU, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij
med evropskimi finančnimi obveščevalnimi enotami (Financial
Intelligence Units – FIU) in tunizijskimi FIU. B. Gospodarsko povezovanje in družbeno vključevanje: na
poti k skupnemu gospodarskemu prostoru Steber 1 – Makroekonomski okvir in javne
finance 28. Stabilizacija makroekonomskega okvira ·
Ponovno spodbuditi gospodarsko rast in pospešiti
njen ritem razvoja. ·
Okrepiti odpornost gospodarstva s konsolidacijo
temeljnih makroekonomskih dejavnikov, zlasti na področju zunanjih
plačil in državnega proračuna. ·
Spremljati vzdržnost javnega dolga in zunanjega
nacionalnega dolga. ·
Nadaljevanje izvajanja sklepnih ugotovitev študije
o izboljšanju upravljanja javnega dolga z nadzorom izdaj državne blagajne in
nadzorom nad upravljanjem likvidnih sredstev države. 29. Izboljšanje upravljanja javnih financ ·
Začeti razprave o reformi sistema subvencij za
hrano in energetskih subvencij, da se ciljno usmerijo v ogrožene kategorije. ·
Nadaljevati izvajanje upravljanja proračuna
glede na cilje. ·
Izboljšati preglednost na proračunskem področju
s približevanjem srednjeročnemu cilju, tj. objavi konsolidiranih
rezultatov finančnih poslov države, lokalnih skupnosti, skladov za
socialno varnost in javnih upravnih enot. 30. Nadaljevanje fiskalne reforme ·
Nadaljevati reformo davčnega sistema za večjo
davčno pravičnost. ·
Nadaljevati postopek posodobitve davčne uprave
(poklicno usposabljanje, informatizacija in uporaba novih komunikacijskih
tehnologij, upravljanje davčne uprave ter informacijski sistem). ·
Nadaljevati in poglobiti dialog o načelih dobrega
davčnega upravljanja, vključno s kodeksom ravnanja Evropske unije o
obdavčitvi podjetij, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v
procesu povezovanja Tunizije z notranjim trgom. ·
Spodbujati izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja
o davčnih sistemih držav članic EU. 31. Utrditev preglednosti in
učinkovitosti postopkov oddaje javnih pogodb, zlasti javnih naročil
in koncesij (o tem ukrepu se bo razpravljajo v pododboru Notranji trg) ·
Nadaljevati približevanje tunizijske zakonodaje z
mednarodnimi in evropskimi standardi za zagotovitev postopnega odpiranja,
učinkovitosti, odgovornosti, preglednosti, enakosti dostopa do informacij
in konkurence. ·
Nadaljevati posodobitev upravnih postopkov ter
postopkov upravljanja in spremljanja izvajanja javnih pogodb ter zlasti
izvajanje dematerializacije postopkov za javna naročila. ·
Nadaljevati programe učinkovitega
usposabljanja kupcev/uradnikov na državni in lokalni ravni ter zastopnikov,
odgovornih za nadzor oddaje in izvajanja javnih pogodb. ·
Okrepiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj na
področju spremljanja in upravljanja podatkov med istovrstnimi tunizijskimi
in evropskimi organi, zlasti med nacionalno opazovalno skupino za javna
naročila in ustreznimi službami Evropske komisije, pristojnimi za javna
naročila. ·
Spodbuditi sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in
informacij na področju poravnave sporov, ki se nanašajo na oddajo
naročil v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi, da se jih po
potrebi sprejme. Steber 2 – Upravljanje,
konkurenčnost in poslovno okolje 2.1 Upravljanje in upravna reforma 32. Okrepitev javnega upravljanja ·
Izvajati komunikacijsko strategijo v zvezi z
upravljanjem. ·
Razviti participativni portal v zvezi z
upravljanjem. ·
Začeti izvajati preiskave o zaznavanju javnih
politik in okrepiti njihovo ocenjevanje ter razviti kazalnike
učinkovitosti, ki bodo omogočili ocenjevanje in lažje odločanje. ·
Vzpostaviti nacionalni sistem integritete. 33. Okrepitev notranjega nadzora javnih
financ znotraj javnega sektorja ·
Oblikovati politični in strateški dokument za
notranji nadzor javnih financ (finančno upravljanje, finančni nadzor
in notranja revizija) po zgledu najboljših mednarodnih praks in standardov,
vključno s primerjalno analizo med mednarodnimi okviri in standardi ter
dejansko prakso notranjega nadzora javnih financ v Tuniziji. ·
Ob upoštevanju rezultatov primerjalne študije in
strateškega dokumenta okrepiti zakonodajni in regulativni okvir in po potrebi
sodelovanje na področju notranjega nadzora javnih financ znotraj javnega
sektorja ter spodbujati razvoj ustreznih upravnih in institucionalnih
zmogljivosti (usposabljanje, smernice, priročniki za preverjanje,
programska oprema za revizijo, potrjevanje javnih revizorjev itd.). ·
Izvajati postopno usklajevanje z mednarodno
priznanimi standardi in metodologijami ter z najboljšimi praksami Evropske
unije za nadzor in preverjanje javnih prihodkov, javnih odhodkov, sredstev in
obveznosti. 34. Okrepitev preverjanja in zunanje
revizije ·
Postopoma približati načine nadzora
računskega sodišča in službe za splošni nadzor mednarodnih standardov
ter najboljše prakse EU na področju zunanje revizije. ·
Okrepiti upravno in postopkovno zmogljivost
računskega sodišča kot vrhovne revizijske institucije, ki je ciljno
usmerjena le na zunanje revizije, tako da se poveča njegova neodvisnost
ter se poskrbi, da njegov proračun odobri parlament in je njegovo
poročilo javno. ·
Okrepiti institucionalno zmogljivost Odbora na
visoki ravni za upravni in finančni nadzor na področju usklajevanja
nalog nadzora (načrtovanje programov, načini nadzora, delovna orodja)
in spremljanja s tem povezanih poročil. ·
Okrepiti upravno zmogljivost in razviti izmenjavo
izkušenj na področju zgodnjega odkrivanja nepravilnosti in goljufij, ki bi
lahko vplivali na dodelitev in upravljanje nacionalnih in mednarodnih sredstev,
vključno s sredstvi Skupnosti. ·
Spodbujati naloge ocenjevanja projektov, ukrepov in
javnih politik ter razvijati orodja za revizijo in ocenjevanje. ·
Okrepiti zmogljivosti pri nadzoru primernosti
ukrepanja in javnega upravljanja ter pri najugodnejši ponudbi (pristop „value
for money“). ·
Vzpostaviti sistem potrjevanja javnih revizorjev. ·
Zagotoviti sodelovanje z ustreznimi institucijami
in organi EU pri nalogah operativnega nadzora, povezanega z upravljanjem in
nadzorom sredstev EU. 35. Spodbujanje približevanja
statističnih metod z evropskimi standardi (člen 60 Pridružitvenega
sporazuma) ·
Oblikovati strategijo za utrditev uskladitve z
evropskimi in mednarodnimi koncepti, razvrstitvami, standardi in
metodologijami, zlasti na področju ekonomske, socialne in okoljske
statistike. ·
Izboljšati kakovost statistike (med drugim njene
ustreznosti glede na razvojne cilje tisočletja, trajnostni razvoj in
razvoj na drugih področjih), dostop in jasnost (izkazovanje statistike,
ozaveščanje uporabnikov), aktualnost in natančnost (pri
izčrpnosti prenosa podatkov med Eurostatom in nacionalnim
statističnim uradom Tunizije (Statistiques Tunisie)). ·
Opredeliti srednjeročen akcijski načrt
pri nadgradnji nacionalnega statističnega urada Tunizije in drugih
statističnih organov (institucionalni in pravni vidiki), ki se nanašajo
zlasti na človeške vire, načrtovanje programov, pripravo statistike,
analizo in izkazovanje statistike itd. ·
Podpreti nacionalni statistični urad Tunizije pri
izvajanju kakovostne blagovne znamke državne statistike v skladu z najboljšimi
praksami na evropski ravni. ·
Okrepiti ukrepe sodelovanja med EU in Tunizijo na
statističnem področju, da se razvije tunizijski nacionalni
statistični sistem in zagotovi njegova najbolj ustrezna vključitev v
mednarodni statistični sistem. ·
Aktivno sodelovati pri izdelavi in izvajanju
regionalne strategije za razvoj statistike (magrebska, sredozemska). ·
Spodbujati regionalno in podregionalno sodelovanje
ter izmenjave najboljših praks, da se prispeva k izboljšanju kakovosti
pripravljenih statističnih podatkov in zagotovi njihova primerljivost na
mednarodni ravni. 36. Nadaljevanje posodobitve javne uprave ·
Izboljševati kakovost upravnih storitev,
poenostavljati upravne postopke in skrajševati čas njihove izvedbe ter
krepiti e-upravo. ·
Izboljšati odnos z uporabniki in razviti
komunikacijo, zlasti prek vzpostavitve mehanizmov za svetovanje in izvajanje
javnomnenjskih raziskav itd. ·
Vzpostaviti sistem participativnega ocenjevanja
upravnih storitev v okviru različnih javnih organov. ·
Zagotoviti storitve na lokalni ravni za uporabnike,
zlasti s povečanjem števila javnih uradov, predvsem v regijah, kjer je
geografska pokritost upravnih storitev nizka. ·
Vzpostaviti potrebne mehanizme in orodja za
zagotovitev uporabe zakonodajnega odloka o dostopu do upravnih dokumentov. ·
Prispevati k boju proti korupciji z vzpostavitvijo
mehanizmov za prijavo korupcijskih dejanj. ·
Spodbujati usposabljanje tunizijskih uradnikov na
področju politik in programov Unije. 2.2: Konkurenčno gospodarstvo, ki daje prednost znanju 37. Izboljšanje uspešnosti in
konkurenčnosti tunizijskega gospodarstva ·
Nadaljevati strukturne reforme, da se okrepi
konkurenčnost gospodarstva, spodbudi gospodarski dialog med Tunizijo in EU
ter spodbudi usklajevanje na področju strategije za oživitev gospodarstva
v duhu pobude 2020 (za trajnejšo rast in zaposlovanje). ·
Spodbujati strukturno preoblikovanje gospodarstva,
da se doseže gospodarstvo s sektorji z veliko dodano vrednostjo, povečati
produktivnost in njen prispevek h gospodarski rasti. ·
Nadaljevati program za nadgradnjo v industrijskem
sektorju, zagotoviti spremljanje tunizijsko-evropskih strukturnih programov,
katerih cilj je podpirati konkurenčnost podjetij in inovacij, kot sta na primer podporni program za konkurenčnost podjetij in lajšanje
dostopa do trga (PCAM) ter podporni program za
raziskovalni in inovacijski sistem (PASRI), ter s podporo EU pospešiti
izvajanje programov za nadgradnjo kmetijskega sektorja. ·
S podporo EU pospešiti izvajanje programa za
nadgradnjo storitev, vzpostavitev informacijskega sistema in sistema za
spremljanje, razvoj boljše skladnosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu
dela ter okrepitev sodelovanja na področju kakovosti, potrjevanja javnih
revizorjev, podjetništva, zavezništev in povezovanja v mreže. ·
Izvajati vladno strategijo na področju razvoja
zasebnih naložb, vključno s privatizacijo. ·
Razviti vladno strategijo, s katero bo sektor
infrastrukture odprt za udeležbo zasebnega sektorja, in oblikovati okvirni
zakon o javno-zasebnem partnerstvu. 2.3: Privlačnejše poslovno okolje 38. Izboljšanje poslovnega okolja ·
Revidirati in okrepiti regulativni okvir za naložbe
in poslovno prakso, da se poenostavijo, postanejo preglednejše in
učinkovitejše. ·
Oblikovati nacionalni organ za naložbe, ki naj bi
bil enotna kontaktna točka za lokalne in tuje vlagatelje, ter vzpostaviti
državni premoženjski sklad. ·
Spodbujati okolje, ki je naklonjeno podjetjem,
zlasti tako, da se poskrbi za nadaljevanje reforme pravosodnega sistema,
vključno s sodnimi postopki izvršbe, ter za izboljšanje specializacije sodnikov
in zakonodajne reforme na področju stečajev. ·
Vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočili
opazovanje in spremljanje upravnega poslovnega okolja v Tuniziji in mednarodnih
praks na tem področju. ·
Okrepiti privlačnost Tunizije za dejavnosti z
veliko dodano vrednostjo in inovativne dejavnosti ter podpreti spodbujanje
naložb v regiji, vključno z opredelitvijo in izkoriščanjem
regionalnih potencialov in posebnosti. 39. Spodbujanje naložb in partnerstva ter
izboljšati pogoje za lokalne naložbe ·
Spodbujati razvoj partnerstev med tunizijskimi in
evropskimi podjetji in grozdi ter spodbujati prenos tehnologij. ·
Pritegniti lokalna podjetja k tujim naložbam za
spodbujanje inovacij in lastnega gospodarskega razvoja. ·
Spodbujati in institucionalizirati sodelovanje med
tunizijskimi in evropskimi delodajalskimi združenji ter podpreti organizacijo
gospodarskega foruma EU-Tunizija. 40. Uskladitev prava gospodarskih družb
za zagotavljanje zaščite vseh strani in lažje izvajanje dejavnosti
podjetij ·
Spodbujati približevanje evropskim in mednarodnim
standardom o pravu gospodarskih družb. ·
Izboljšati zaščito delničarjev v skladu z
evropskimi standardi in praksami na tem področju. ·
V skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi i)
spremljati zasebni sektor pri dokončanju smernic za dobro upravljanje za
različne vrste podjetij in ii) oblikovati smernice za dobro upravljanje za
osebe javnega prava. ·
Posodobiti praktično upravljanje registra
gospodarskih družb in oglaševalskega sistema v uradnem listu, da se obvestijo
tretje osebe. 41. Sprejetje evropskih in mednarodnih
standardov o finančni reviziji ter reforme tunizijskega
računovodskega sistema za podjetja s približevanjem evropskim in
mednarodnim standardom o računovodstvu ·
Nadalje si prizadevati za kakovost obvezne revizije
izkazov. ·
Nadalje si prizadevati za razvoj
računovodskega sistema za podjetja, da se sprejmejo evropski in mednarodni
računovodski standardi. ·
Zagotoviti sodelovanje z institucijami in organi
EU, pristojnimi za določanje računovodskih standardov in nadzor
obvezne revizije izkazov. 42. Okrepitev sodelovanja na
področju podjetniške politike ·
Okrepiti sodelovanje z EU na področju
politike, ki bo z izvajanjem Evro-sredozemske listine za podjetja spodbudno
vplivala na mala in srednja podjetja, pri čemer se bo zgledovala po „Small
Business Act“ in bo zapolnila vrzeli v podpornih storitvah za mala in srednja
podjetja. ·
Spodbujati boljše vključevanje tunizijskih
malih in srednjih podjetij v Evropsko podjetniško mrežo s sklenitvijo
memoranduma o soglasju. ·
Spodbujati udeležbo Tunizije v programu za
konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij. ·
Podpreti izboljšanje mehanizmov za ustanavljanje
podjetij in spodbujati dostop malih in srednjih podjetij do financiranja z
okrepitvijo instrumentov financiranja lastniškega kapitala in mehanizmov v
predsemenski fazi v prid mladim izvajalcem in inovativnim dejavnostim. ·
Spremljati okrepitev institucionalnih zmogljivosti
podpornih organov za mala in srednja podjetja, zlasti v smislu usmerjanja
vlagateljev, trženja in oblikovanja poslovnih načrtov itd. ·
Razviti dejavnosti investicijskih skladov in
okrepiti njihovo vlogo v regijah. Steber 3 – Poglobitev povezovanja in
sklenitev celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini Obe pogodbenici poudarjata svojo zavezanost
nadaljevanju izvajanja postopnega povezovanja svojih gospodarstev, da z
močno olajšano trgovino in začetkom pogajanj o celovitem in
poglobljenem sporazumu o prosti trgovini (ALECA) v najkrajšem možnem času
dokončno oblikujeta skupni gospodarski prostor, pri čemer je Tunizija
zavezana k procesu demokratičnih in gospodarskih reform. Celoviti in poglobljeni sporazum o prosti
trgovini določa izboljšanje možnosti dostopa do trga in naložbenega okolja
ter krepitev podpore gospodarskim reformam, ki jih je treba začeti
izvajati v zvezi s tem. Tako bo ALECA, ki bo sestavni del Pridružitvenega
sporazuma, zajemal razširjeno paleto področij skupnega interesa
(neizčrpen seznam; poudarek bo na prednostnih področjih, ki jih bosta
izbrali pogodbenici v okviru zakonodajnega približevanja): ·
povečana liberalizacija za večje možnosti
dostopa do trga za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode, ribiške
proizvode in industrijske izdelke, ob upoštevanju okoliščin, ki veljajo za
obe pogodbenici; ·
tehnični predpisi o industrijskih izdelkih,
standardih, oceni skladnosti in nadzoru trga; ·
sanitarni in fitosanitarni ukrepi; ·
liberalizacija trgovine s storitvami ter
zaščita naložb; ·
javna naročila; ·
politika konkurence; ·
pretok kapitala in plačila; ·
zaščita pravic intelektualne lastnine,
vključno z zaščito tunizijskih in evropskih geografskih označb; ·
carina; ·
olajševanje trgovine; ·
dialog o instrumentih trgovinske zaščite; ·
trgovina in trajnostni razvoj. Pogodbenici bosta pri pogajanjih za ALECA
upoštevali občutljivost nekaterih sektorjev, pri čemer bosta morali
nekatere zaveze določiti nesimetrično ob
upoštevanju razlik v razvoju med njima. Poleg tega bo ALECA moral zaradi
približevanja predpisov s pravnim redom Unije opredeliti prioritete na podlagi
skupnih interesov in s sprejetjem dinamičnega pristopa, ki bo
omogočil poznejše dodatno približevanje predpisov in njihovo postopno
izvajanje. Pogodbenici si zato prek ALECA prizadevata za: 3.1 Boljši dostop do blagovnih trgov z odpravo tarifnih in netarifnih
ovir: 43. Kmetijski proizvodi ter sanitarna in
fitosanitarna vprašanja ·
Znova začeti in po potrebi dokončati
pogajanja o liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi, predelanimi
kmetijskimi proizvodi in ribiškimi proizvodi. ·
Okrepiti sodelovanje za izboljšanje zdravja živali
in rastlin ter varnosti hrane ob upoštevanju dobrobiti živali in z namenom
lajšanja trgovine s kmetijskimi proizvodi med Tunizijo in EU. ·
Nadaljevati izvajanje sporazuma STO
o izvajanju zdravstvenih in fitosanitarnih ukrepov (SPS) ter mednarodnih
standardov Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), Mednarodne konvencije
o varstvu rastlin (IPPC) ter Codex Alimentarius. ·
Na podlagi standardov ustreznih organizacij
postopoma približevati tunizijsko zakonodajo in predpise zakonodajam in
predpisom EU za uporabo na sanitarnem in fitosanitarnem področju ter
področju dobrobiti živali, da se doseže enakovredna zaščita,
vključno na področju higienskih predpisov, identifikacije in
sledljivosti živih živali, krme in živil. ·
Sprejeti in začeti izvajati osnutek okvirnega
zakona o varnosti hrane. ·
Okrepiti in nadgraditi institucije in laboratorije,
vključno z akreditacijo kmetijskih proizvodov. ·
Sodelovati z namenom izboljšanja ukrepov za
preprečitev in izkoreninjenje bolezni živali in škodljivih organizmov na
rastlinah, vključno z vzpostavitvijo strokovnih zdravstvenih organov. ·
Izmenjavati tehnično znanje in izkušnje,
vključno z udeležbo na delavnicah za programe usposabljanja Evropske
komisije „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“. ·
Nadaljevati sodelovanje na področju
zdravstvenih opozoril, zlasti v okviru evropskega sistema hitrega
obveščanja. ·
Nadgraditi in okrepiti sanitarni in fitosanitarni
nadzor na mejah, vključno z infrastrukturo za mejne veterinarske postaje
(MVP). 44. Industrijski izdelki ·
Dokončati usklajevanje horizontalne zakonodaje
na področju akreditacij, ocenjevanja skladnosti in nadzora trga za
uskladitev z novim evropskim horizontalnim zakonodajnim okvirom iz leta 2008. ·
Za izbrana prednostna področja dokončati
uskladitev zakonodaje na ustreznih področjih, sprejetje evropskih standardov
in odpravo nasprotujočih si standardov ter opredeliti morebitna dodatna
področja. ·
Nadaljevati in dokončati nadgradnjo
institucij, pristojnih za akreditacijo, standardizacijo, ocenjevanje
skladnosti, meroslovje in nadzor trga, zlasti z izvajanjem priporočil,
nastalih na podlagi projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in
tehnične pomoči, z izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter z
njihovim povezovanjem z evropskimi in mednarodnimi organi. ·
Dokončati pripravo za področji gradbenih
materialov in električnih izdelkov, izpogajati in skleniti Sporazum o
ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA) za ti dve
prednostni področji; druga prednostna področja, zlasti stroji,
tlačna oprema in merilni instrumenti se bodo lahko Sporazumu dodajali
postopoma hkrati z zakonodajnim usklajevanjem. ·
Nadaljevati ozaveščanje gospodarskih
subjektov, zlasti tunizijskih malih in srednjih podjetij, ter jim zagotoviti
potrebno podporo pri uporabi evropskih direktiv in standardov, ki jih je Tunizija
sprejela. ·
Z ustrezno podporo EU izvajati Sporazum o
ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov ter zagotoviti
njegovo razširitev in trajnost. 45. Olajševanje in razvoj trgovine ·
Začeti prenovo ureditve zunanje trgovine, da
se zmanjšajo netarifne ovire, ter okrepiti instrumente in organe za lajšanje
izmenjav glede ozaveščanja, nadzora in uporabe zakonodaje. ·
Kolikor je mogoče, okrepiti sodelovanje,
zlasti z izmenjavo informacij na področju trgovinske zaščite. ·
Okrepiti kontaktne točke za tehnične
ovire v trgovini, da se izboljšata prenos informacij in sodelovanje med EU in
Tunizijo ter da le-te delujejo kot povezava med gospodarskimi subjekti. 46. Revizija pravil o poreklu ·
Skleniti regionalno Konvencijo o
vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu. ·
Nadaljevati pogajanja o reviziji teh pravil za
njihovo poenostavitev ob upoštevanju novih tehničnih in tehnoloških
dosežkov na industrijskem področju ter prioritet na razvojnem
področju v nekaterih strateških sektorjih v Tuniziji, kot sta tekstilna
industrija in agroživilski sektor, da se omili vpliv zmanjšanja tarif na tem
območju. 47. Carinsko sodelovanje ·
Nadaljevati izvajanje carinskih ukrepov, ki
spodbujajo trgovino in hkrati zagotavljajo varnost mednarodne logistične
verige (okrepljena uporaba računalniške analize tveganja, naknadnih
kontrol, poenostavljenih postopkov carinjenja za znane in pooblaščene
gospodarske subjekte, preglednost zakonodaje, razširitev pilotnega projekta
enotne kontaktne točke itd.). ·
Nadaljevati prizadevanja za integrirano upravljanje
z drugimi akterji na mejah. ·
Okrepiti dialog o sistemu pooblaščenega
gospodarskega subjekta, da se tunizijska pravila približajo tistim iz EU, z
namenom da se po izpolnjenih pogojih sklene sporazum o medsebojnem priznavanju
statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta med tunizijsko carinsko
upravo in carinskimi upravami EU. ·
Nadaljevati krepitev institucionalnih zmogljivosti
tunizijske carinske uprave. ·
Sodelovati v programu DOUANE 2020. 48. Pravice intelektualne lastnine: postopno
približevanje tunizijske zakonodaje evropskim standardom in okrepitev
učinkovite uporabe teh določb, vključno v sodstvu ·
Nadaljevati približevanje tunizijske zakonodaje
standardom EU na področju industrijske lastnine, avtorskih in sorodnih
pravic ter dokončati pristop k mednarodnim konvencijam, določenim s
Pridružitvenim sporazumom (analiza odstopanja od standardov EU, vzpostavitev
približane zakonodaje). ·
Približevati tunizijsko zakonodajo zakonodaji EU na
področju zaščite geografskih označb in označb porekla
(analiza odstopanja od standardov EU, vzpostavitev približane zakonodaje). ·
Okrepiti upravne in sodne zmogljivosti, zlasti na
področju boja proti piratstvu in ponarejanju v sodelovanju z
institucijami, organi in zasebnim sektorjem na ravni EU (uvedba rednih ukrepov:
akcijski načrt, dialog). ·
Povečati sredstva, da se zagotovi
učinkovita zaščita pravic intelektualne lastnine, ki bo
odvračala od kršitev (okrepitev pristojnosti in zmogljivosti carinskih
uprav, nadaljnjega kazenskega in sodnega ukrepanja, gospodarske ocene vpliva
ponarejanja in piratstva na nacionalne inovacije in ustvarjanje). ·
Nadalje izvajati ukrepe ozaveščanja in
usposabljanja na področju intelektualne lastnine. 3.2 Boljši dostop storitev in ponudnikov
storitev na trg ter pravica do ustanavljanja podjetij 49. Liberalizacija trgovine s storitvami
in pravice do ustanavljanja podjetij ·
Nadaljevati in zaključiti pogajanja o
liberalizaciji trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja podjetij. ·
Zagotoviti, da pogoji za ustanavljanje podjetij ne
postanejo bolj omejevalni kot ob sklenitvi Pridružitvenega sporazuma. ·
Opredeliti okvir za lajšanje razprav o (i)
medsebojnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, da se olajša izvajanje
vzajemnih koncesij obeh pogodbenic in mobilnost ponudnikov storitev ter (ii)
izvajanju ustreznih ukrepov iz točke 25. 50. Razvoj storitvenega sektorja v
Tuniziji ·
Poenostavitev upravnih postopkov, pri čemer se
zagotovi, da so postopki na področju dostopa in izvajanja dejavnosti
storitev pregledni, sorazmerni in temeljijo na objektivnih merilih za
zagotovitev predvidljivosti in pravne varnosti ponudnikom storitev. ·
Reforma finančnih storitev (na področju
predpisov in nadzora zaradi približevanja evropskim in mednarodnim standardom): ·
Nadaljevati krepitev regulativnega in nadzornega
okvira za trge in finančne udeležence s približevanjem ustreznemu okviru
EU za dosego postopne liberalizacije. ·
Okrepiti pravice, učinkovitost in neodvisnost
nadzornih organov za finančne trge v skladu z mednarodnimi standardi. ·
Okrepiti finančne sedeže kreditnih institucij
in izboljšati nadzorne ukrepe za uspešnejše približevanje mednarodnim
standardom. Razviti sisteme zajamčenih bančnih vlog. ·
Razviti sektor mikrofinanciranja, zlasti v
podeželskem okolju, in razviti finančne storitve, prilagojene potrebam
kmetov, ki delajo na malih in srednje velikih kmetijah. ·
Razviti dejavnost bonitetnih agencij in izvajati
njen pravni okvir na podlagi načel Mednarodnega združenja
nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) in zadevnih evropskih
predpisov. ·
Nadaljnji razvoj poštnega sektorja v Tuniziji z
vzpostavitvijo ustreznega sektorskega regulativnega okvira. ·
Izmenjati izkušnje in strokovno znanje na
področju poštnih predpisov, da se zagotovi približanje ustreznemu
regulativnemu okviru EU. ·
Prizadevati si – ob podpori EU – za uvedbo
regulativnega organa na trgu poštnih storitev. 51. Spodbujanje in razvoj e-trgovanja ·
Razviti sodelovanje na področju spodbujanja
dejavnosti mrežnega marketinga (Network Marketing). ·
Sprejeti najboljše prakse na evropski in mednarodni
ravni. ·
Vzpostaviti prilagojeno ureditev in omogočiti
mladim diplomirancem, da se vključijo v dejavnosti nematerialnega
gospodarstva, prispevati dodano vrednost ter oblikovati možnosti za
zaposlovanje. 52. Pretok kapitala in tekoča
plačila: zaključiti liberalizacijo tekočih plačil in
nadaljevati liberalizacijo kapitalskih transakcij: ·
Postopno zaključiti liberalizacijo
tekočih plačil in nadaljevati liberalizacijo pretoka kapitala v
skladu s členom 34 Pridružitvenega sporazuma. ·
Izmenjati informacije o dobrih praksah o odpravi
omejitev prostega pretoka kapitala. 3.3 Okolje s pošteno konkurenco 53. Politika konkurence: nadaljevanje
izvajanja in okrepitve zavez glede zakonodaje ter izvajanja učinkovite
politike konkurence (člena 36 in 37 Pridružitvenega sporazuma) ·
Oceniti sedanji sistem (veljavni zakonodajni okvir
in izvajanje) in sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti na področju
protimonopolne politike, da se olajša približevanje tunizijske zakonodaje
zakonodaji Evropske unije, pri čemer se spoštujejo načela nediskriminacije,
preglednosti in enakosti postopkov. ·
Nadaljevati krepitev statusa Sveta za konkurenco. 54. Državni monopoli: izvajati zaveze,
sprejete na podlagi členov 37 in 38 Pridružitvenega sporazuma ·
Izmenjati informacije o državnih monopolih, javnih
podjetjih in podjetjih, ki so jim bile dodeljene posebne in izključne
pravice za lajšanje napredka Tunizije pri izvajanju člena 37
Pridružitvenega sporazuma. 55. Državna pomoč: izvajati zaveze,
sprejete na podlagi državne pomoči in člena 36 Pridružitvenega sporazuma ·
Oblikovati pogoje za preglednost v zvezi z državno
pomočjo. 3.4. Bolj poglobljeno povezovanje jug-jug 56. Prispevek k oblikovanju
prostotrgovinskega območja med EU in vsemi sredozemskimi partnerji skupaj ·
Nadaljevati izvajanje sporazumov o prosti
trgovini s sredozemskimi partnerji na regionalni, medregionalni ali dvostranski
ravni. ·
Zagotoviti izvajanje Arabsko-sredozemskega
sporazuma o prosti trgovini (Agadir) in njegove razširitve na druge sredozemske
partnerje v skladu z določbami navedenega sporazuma. ·
Določiti in vzpostaviti mehanizme, ki bodo
lajšali izmenjave in naložbe ter omogočali bolj poglobljeno povezovanje
jug-jug. 3.5 Približevanje pravnemu redu EU ·
Postopoma in v fazah nadaljevati približevanje
tunizijskega pravnega in regulativnega okvira pravnemu redu Evropske unije, in
sicer zlasti na podlagi institucionalnih podpornih instrumentov Unije, še
posebej na zadevnih področjih notranjega trga. ·
Zato se vzpostavi skupni mehanizem, da se
določijo prednostna področja, na katerih je potrebno približevanje,
različne faze in potrebna sredstva za njihovo realizacijo. Tunizija bo ob
podpori EU vzpostavila nacionalni program za približevanje zakonodaje, da se
uresniči izvajanje akcijskega načrta. Steber 4 – Sodelovanje na področju
zaposlovanja, socialne politike in socialne varnosti 57. Izvajanje reform politike
zaposlovanja, vključno z okrepitvijo zaposljivosti in dostojnega dela ·
Razviti in izvajati celostno nacionalno strategijo
zaposlovanja ob upoštevanju gospodarskega in socialnega programa, oblikovanega
po izvolitvi ustavodajne skupščine, ter smernic evropske strategije
zaposlovanja in devetih prednostnih nalog, določenih v okviru
evro-sredozemskega sodelovanja na področju zaposlovanja in dela. ·
Zagotoviti boljše prilagajanje kvalifikacij
potrebam trga dela ter podpreti vzpostavitev mehanizma za informiranje,
usmerjanje in pomoč pri vključevanju na trg dela. ·
Podpreti razvoj sistema certificiranja, ki bi
olajšal priznavanje kvalifikacij ter spodbujal mobilnost, poklicni razvoj in
zaposljivost. ·
Nadaljevati usklajevanje in dialog o zaposlovanju,
zaposljivosti in dostojnem delu, zlasti v okviru evro-mediteranske ministrske
konference o zaposlovanju in delu, v skladu z načeli prožne varnosti,
sodnega varstva in socialne pravičnosti. ·
Povečati udeležbo na aktivnem in zakonitem
trgu dela, zlasti mladih in žensk, ter zagotoviti pravičnost aktivnih
politik zaposlovanja, zlasti z okrepitvijo vključevanja žensk in
dolgotrajno brezposelnih mladih diplomantov z visokošolsko izobrazbo. ·
Okrepiti sistem rednega ocenjevanja aktivnih
politik zaposlovanja, da se poveča njihova učinkovitost in se bolj
prilagodijo potrebam trga dela. ·
Okrepiti zmogljivosti ter posodobiti storitve
javnih zavodov za zaposlovanje in za opazovanje trga delovne sile, zlasti na
področju informacijskih sistemov o zaposlovanju in mreženja javnih in
zasebnih subjektov ter civilne družbe. 58. Polno izvajanje temeljnih socialnih
pravic in temeljnih standardov dela ter okrepitev struktur socialnega dialoga ·
Nadaljevati dialog in sodelovanje v zvezi z
izvajanjem načel, temeljnih pravic, standardov in temeljnih konvencij o
delu v skladu z Deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) iz
leta 1998. ·
Oblikovati delovno zakonodajo v smislu prožnejšega
trga dela in hkrati varstva pravic delavcev. ·
Spodbuditi gospodarske in socialne spremembe v
Tuniziji s sklenitvijo nove družbene pogodbe in resničnega socialnega
dialoga med socialnimi partnerji: okrepitev tristranskih struktur in avtonomnih
dvostranskih dialogov, vključno z zmogljivostjo socialnih partnerjev. ·
Izvajati program Tunizije za dostojno delo, potem
ko ga Tunizija in MOD sprejmeta, ter slediti njegovim ciljem in kazalnikom. ·
Okrepiti socialni dialog na ravni podjetij s
stalnim usposabljanjem članov podjetniških posvetovalnih komisij, da se
izboljšajo preprečevanje sporov na delovnem mestu ter produktivnost in
zaposljivost v podjetjih. ·
Okrepiti politični okvir za spodbujanje in
nadzor zdravja delavcev, higiene in varnosti na delovnem mestu, vključno z
ukrepi usposabljanja na teh področjih, institucionalizacijo previdnostnega
načela, preprečevanjem poklicnih tveganj, povezanih z ravnanjem z
nevarnimi ali strupenimi snovmi, ter izmenjavo dobrih praks in analizo tega
področja. ·
Oblikovati zakonodajo na področju varnosti in
zdravja pri delu, razviti preventivno strategijo za zmanjšanje smrtnih in
težjih nezgod pri delu, izdelati standarde in navodila za certificiranje ter
pregled poklicnih tveganj. ·
Okrepiti in prestrukturirati inštitut za zdravje in
varnost pri delu, da se prilagodi novim nacionalnim in mednarodnim zahtevam
glede spodbujanja zdravja pri delu, preprečevanja poklicnih tveganj ter
sprejemanja novih pristopov k načrtovanju in programiranju na
področju dobrega počutja delavcev. ·
Izvajanje nacionalnega programa za obvladovanje
poklicnih tveganj, vključno z vzpostavitvijo posebnih preventivnih ukrepov
zaradi izpostavljenosti poklicnim tveganjem v kmetijskem in ribiškem sektorju. ·
Spodbujati družbeno odgovornost podjetij in
podpreti razvoj podjetniških praks v skladu z globalnim dogovorom Združenih
narodov, tristransko deklaracijo MOD o večnacionalnih podjetjih in
socialni politiki ter zadevnimi praksami Organizacije za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (OECD). 59. Spodbujanje politike socialnega
vključevanja in nadaljevanje reform na področju socialne zaščite ·
Nadaljevati sodelovanje za krepitev in utrditev
celostne in učinkovite politike socialnega vključevanja, ob hkratni
udeležbi civilne družbe. ·
Zmanjšati delež ljudi, ki živijo v absolutni ali
relativni revščini ali ranljivem položaju na najnižji ravni glede na
mednarodne standarde, zmanjšati socialne razlike in vzpostaviti informacijski
sistem za revne skupine. ·
Zagotoviti aktivno socialno vključevanje vseh
ob spodbujanju udeležbe na trgu dela, zlasti za najbolj ranljive skupine. ·
Spodbujati vlogo socialnih struktur in akterjev
civilne družbe v procesu spremljanja in pomoči pri vključevanju
skupin, ki jim grozi izključenost, ter še naprej izvajati politiko
socialnega in poklicnega vključevanja invalidnih oseb. ·
Izvesti reformo pokojninskega sistema ter
zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskih shem in krepitev
institucionalnih zmogljivosti javnih organov, ki so odgovorni za upravljanje
pokojninskih shem in zdravstvenega varstva. ·
Prizadevati si za uvedbo splošnega socialnega
zavarovanja in nadaljevati dialog o izboljšanju okvira za socialno zaščito
delavcev, odpuščenih iz gospodarskih ali tehnoloških razlogov, predvsem v
okviru uvajanja nacionalne minimalne ravni socialne zaščite v Tuniziji. 60. Zagotavljanje uporabe načela
enakega obravnavanja na področju socialne zakonodaje in vzpostavitev
načel za usklajevanje socialne varnosti med Tunizijo in Evropsko unijo ·
Zagotavljati polno izvajanje določbe o enakem
obravnavanju v zvezi z delovnimi pogoji, osebnimi prejemki in odpuščanjem,
in sicer tako za tunizijske delavce kot tudi za zakonito zaposlene delavce
Evropske unije. ·
V celoti izvajati obveznosti, sprejete v skladu z
določbami Pridružitvenega sporazuma, o usklajevanju socialne varnosti za
delavce in njihove družinske člane. ·
Zagotavljati dosledno uporabo nediskriminacijske
klavzule na področju socialne varnosti za državljane Tunizije in Evropske
unije ter za njihove družinske člane. Steber 5 – Uravnotežen in
vključujoč regionalni in lokalni razvoj 61. Podpora prizadevanj za regionalni
razvoj za zmanjšanje regionalnih razlik in spodbujanje razvoja lokalnih
zmogljivosti ·
Podpreti izvajanje politik in programov, namenjenih
zmanjševanju regionalnih razlik (predvsem z izvajanjem ukrepov za sanacijo in
razvoj skupnih socialnih infrastruktur), boju proti brezposelnosti, revščini
in prekernemu delu, ter razvoju naložb, zlasti na območjih z omejenimi
možnostmi v notranjosti države. ·
Podpreti izvajanje celostnih programov za razvoj
(podeželja/mest) in voditi ciljno usmerjene ukrepe na območjih s posebnimi
težavami (velik migracijski potencial, visoka stopnja brezposelnosti, obmejna
območja). ·
Okrepiti lokalne zmogljivosti za samorazvoj regij,
spodbujati razvoj podeželja in izboljšati življenjske razmere na podeželju, ob
hkratni vključitvi civilne družbe. 62. Krepitev decentraliziranega in
čezmejnega sodelovanja ·
Okrepiti teritorialno sodelovanje z EU, zlasti v
zvezi z diagnozo in opredelitvijo regionalnih strategij za gospodarski razvoj,
teritorialno trženje in gospodarsko promocijo. ·
Okrepiti institucionalne zmogljivosti organov, pristojnih
za regionalni razvoj in gospodarsko upravljanje, ter spodbujati programe za
posodobitev in krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti, da bi slednje postale
gonilna sila razvoja na lokalni ravni. ·
Obogatiti, pripraviti in izkoristiti regionalne
večsektorske informacije v prid strokovnega znanja na teritorialni ravni
ter regionalnega programiranja in načrtovanja (združitev uporabe
„teritorialnega sistema ekonomskih informacij“, razvoj celic za spremljanje in
pridobivanje teritorialnih ekonomskih informacij, ustanovitev nacionalnega
centra za spremljanje regionalnega razvoja in okrepitev decentraliziranega
sodelovanja). ·
Spodbujati približevanje evropskemu modelu
regionalnega razvoja in kohezije, razviti decentralizirano sodelovanje med
institucijami za regionalni in lokalni razvoj, spodbujati izmenjavo znanja in
spretnosti ter sodelovanje v okviru projektov, pripravljenih in izvajanih v
partnerstvu z evropskimi organi. 63. Podpora procesu decentralizacije in
lokalnega upravljanja ·
V okviru vzpostavljanja decentralizacije
institucionalno podpreti uvedbo politike decentralizacije in spremljati razvoj
misij državnih služb na centralni in regionalni ravni. ·
Podpreti reformo pravnih in regulativnih sistemov
(zakonov in predpisov), institucionalnih in organizacijskih sistemov
(pristojnosti in pooblastil) ter finančnih sistemov (lokalne davčne
ureditve),na podlagi katerih se upravljajo lokalne skupnosti. ·
Podpreti opredelitev strategije upravljanja s
človeškimi viri in programov za krepitev zmogljivosti in vrednotenje človeškega
potenciala na lokalni ravni z usmerjenimi programi usposabljanja,
preusposabljanja in izpopolnjevanja ter vzpostaviti strukture usposabljanja in
podpore izvoljenih predstavnikov. ·
Podpreti vzpostavitev načina upravljanja, ki
temelji na participativni demokraciji, in spodbujati vzpostavitev projektov, ki
lahko prek lokalnih skupnosti ustvarijo javno podporo. 64. Razvoj mest in prostorsko
načrtovanje ·
Podpreti upravljanje na področju prostorskega
in urbanističnega načrtovanja in upravljanja ter izboljšati povezavo
med centralno in lokalno ravnjo. ·
Povečanje zmogljivosti občin pri
urbanističnem in prostorskem načrtovanju. ·
Izboljšati okvir za spremljanje prostorskega in
urbanističnega načrtovanja, vključno z vzpostavitvijo namenskih
centrov za spremljanje. Steber 6 – Sodobna infrastruktura za
konkurenčno gospodarstvo 6.1 Promet in
logistične storitve 65. Izvajanje nacionalne prometne
politike za razvoj trajnostnega prometa ·
Izvajati trajnostno nacionalno prometno politiko,
namenjeno izboljšanju vseh načinov prevoza, zlasti da se zagotovijo
učinkoviti in varni sistemi, ki zmanjšujejo učinek prometa na okolje
in podnebne spremembe, ter podpreti razvoj raziskav. ·
Nadaljevati zlasti programa MedaMos in SafeMed v
okviru evro-sredozemskega prometnega foruma (Euromed). ·
Nadaljevati razvoj infrastrukturne politike z
opredelitvijo in ovrednotenjem infrastrukturnih projektov za različne
načine prevoza, zlasti ob upoštevanju mednarodnih ciljev glede
zmanjševanja toplogrednih plinov. ·
Okrepiti in posodobiti pristaniške in letališke
infrastrukture ter nadgraditi trgovska morska pristanišča. ·
Zagotoviti da pristanišča, opredeljena kot
„pomorske avtoceste“, upoštevajo določena merila kakovosti (pristaniške
infrastrukture in storitve, postopki ter upravno usklajevanje inšpekcij ter
pomorskih intermodalnih storitev). ·
Razviti sektorske strategije za izpolnjevanje
ciljev, ki izhajajo iz razvoja trgovinske izmenjave z Evropsko unijo in v
okviru izvajanja Unije za Sredozemlje. ·
Spodbujati uporabo tehničnih specifikacij
Evropske unije za interoperabilnost s strani tunizijskih železniških omrežij. ·
Nadaljevati sodelovanje pri načrtovanju
prometnih infrastruktur v Sredozemlju, zlasti prihodnjega vsesredozemskega
prometnega omrežja, in pri izboljšanju povezav z vseevropskim prometnim omrežjem. 66. Približevanje predpisov in krepitev
institucij ·
Začeti pogajanja o sklenitvi
Evro-mediteranskega sporazuma o zračnem prometu (open sky). ·
Nadaljevati približevanje regulativnih in
zakonodajnih okvirov evropskim in mednarodnim standardom za vse načine
prevoza ter okrepiti institucionalne zmogljivosti tunizijskih struktur,
pristojnih za promet. ·
Okrepiti strukture organa, pristojnega za
pomorstvo, in podpreti uskladitev njegovih odnosov s pristaniškim organom. ·
Spodbujati izmenjavo izkušenj in dobrih praks na
področju trajnostnega prometa in za vse vrste prevoza. 67. Razvoj logistike in spodbujanje
intermodalnosti ·
Nadaljevati posodabljanje storitev in
logistične dejavnosti, vključno s podporo pri vzpostavljanju centra
za logistiko, nadaljevati izvajanje strategije za razvoj logistike in za
vzpostavitev omrežja logističnih platform, da se zagotovi boljši pretok
trgovanja med Tunizijo in EU. ·
Razviti sodelovanje za izboljšanje nacionalnega
okvira za usposabljanje na področju logistike in uporabo novih komunikacijskih
tehnologij (e-logistika). ·
Okrepiti dialog z EU o logistični verigi, da
se Tunizija vključi v ukrepe, ki jih je uvedla EU za izboljšanje
logistične verige in njeno varnost. 6.2 Energetika 68. Postopno približevanje ciljem
energetske politike EU ·
Pripraviti dokument o energetski politiki, ki se
postopno približuje energetskim ciljem EU. ·
Spodbujati sodelovanje na področju znanstvenih
raziskav in prenosa tehnologij. 69. Krepitev, razvoj in optimizacija
energetskih omrežij in infrastruktur ·
Razviti in okrepiti omrežja, infrastrukture in
medsebojne povezave (plin, elektrika, nafta) v Tuniziji (zlasti v osrednjih
regijah) z državami Magreba in v evro-sredozemski regiji (zlasti plinovodi in
električne povezave z Italijo). 70. Spodbujanje uporabe obnovljivih virov
energije in upravljanja z energijo ·
Prizadevati si za uresničitev cilja, da se
doseže 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci do
leta 2020. ·
Sodelovati v okviru tunizijskega načrta za
sončno energijo in drugih tunizijskih ukrepov, namenjenih upravljanju z
energijo, v skladu z načrtom za sončno energijo v Sredozemlju. ·
Okrepiti institucije in postopno približati
tunizijsko zakonodajo zakonodaji in praksi EU. ·
Pripraviti sodelovanje v programu „Inteligentna
energija – Evropa“. 71. Postopno vključevanje
tunizijskega trga za električno energijo in plin v evropski energetski trg ·
Nadaljevati reforme sektorjev plina in
električne energije, da se približata pravnemu redu EU, vključno s
sprejetjem zakonikov o električni energiji in plinu, vzpostavitvijo
regulatorja in postopno odpravo izkrivljanja cen. ·
Postopno vključevanje trgov z električno
energijo v Tuniziji, Maroku in Alžiriji. 72. Krepitev regionalnega sodelovanja ·
Nadaljevati energetsko sodelovanje v okviru Unije
za Sredozemlje, vključno z namenom uresničitve načrta za
sončno energijo v Sredozemlju, nadaljevati sodelovanje v okviru
regionalnega centra za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost
v Kairu. 6.3
Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) 73. Krepitev sektorskega sodelovanja ·
Nadaljevati sodelovanje na področju IKT za
uvedbo vključujoče informacijske družbe na splošno, med drugim z
izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja na področju sektorskih predpisov,
da bi se regulativni okvir približal pravnemu redu EU (na primer prek
evro-mediteranske skupine regulatorjev – EMERG). ·
Spodbujati institucionalno sodelovanje med
evropskimi in tunizijskimi regulatorji/agencijami (Nacionalna agencija za
elektronsko certificiranje, Nacionalna agencija za frekvence, Nacionalni organ
za telekomunikacije), na primer z vključitvijo Nacionalne agencije za
elektronsko certificiranje v projekte o elektronskem podpisu. ·
Razviti sodelovanje na področju elektronskega
certificiranja, začenši s področjem elektronskega podpisa in z oceno
možnosti za izmenjavo tehničnega in/ali pravnega strokovnega znanja. ·
Izmenjati izkušnje na področju digitalne
varnosti in zaupanja (kibernetska varnost). ·
Izmenjati izkušnje in strokovno znanje za krepitev
zmogljivosti za oceno telekomunikacijskih trgov in priložnosti za rast, ki jih
ponuja elektronsko poslovanje. ·
Razviti bolj napredno sodelovanje pri skupnih
vprašanjih na področju informacijske družbe in digitalnega gospodarstva,
pri čemer kot referenca služi akcijski načrt. ·
Spodbujati prosto uporabo interneta na
načelih, ki urejajo internet, vključno z izmenjavo strokovnega znanja
in izkušenj pri razvoju na evropski, mednarodni in tunizijski ravni. ·
Nadaljevati krepitev konkurenčnosti in
zmogljivosti sektorja IKT v Tuniziji. ·
Nadaljevati in zagotavljati sodelovanje z
raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, zlasti v okviru sredozemske
regionalne mreže (EUROMEDCONNECT), ki omogoča dostop do elektronskih
virov, specifičnih za raziskave. 74. Razvoj tehnološke
infrastrukture ·
Razviti vključujočo informacijsko družbo,
spodbujati sodelovanje, razvoj spretnosti ter izmenjave izkušenj na
področjih, povezanih z razvojem informacijske tehnologije v javnem
sektorju, zlasti na področju prestrukturiranja velikih državnih aplikacij
v okviru novega gospodarskega modela, ki bo morebiti temeljil na tehnologiji
računalništva v oblaku, formatu OGF, odprtih podatkih in programski opremi
kot storitvi (SaaS – Software as a Service). ·
Olajšati izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja
pri opredeljevanju in izvajanju norm in standardov, ki se nanašajo na razvoj in
uporabo informacijskih tehnologij. ·
Predstaviti in obravnavati cilj Tunizije, da se
uveljavi kot regionalno središče za telekomunikacije in internet. ·
Kratkoročno spodbujati širitev omrežja
digitalne prizemne televizije in dolgoročno oceniti možnosti za prizemno
televizijo. Steber 7 – Okrepljeno sektorsko
sodelovanje 7.1 Kmetijstvo
in ribištvo 75. Podpora posodobitve kmetijskega
sektorja ·
Podpreti vzpostavitev večletnega programa za
razvoj kmetijstva in podeželja (ENPARD). ·
Podpreti izvajanje nacionalne strategije za razvoj
kmetijstva v skladu z glavnimi smernicami za krepitev varnosti hrane,
trajnostnega upravljanja naravnih virov, vrednotenja izvoza in prilagajanja
podnebnim spremembam. ·
Nadaljevati in okrepiti sodelovanje ter izmenjavo
informacij in strokovnega znanja na področju kmetijske politike. ·
Podpreti program nadgradnje kmetijstva, ki zajema
hkrati kmetijska gospodarstva, institucije in kmetijske podporne strukture. ·
Razviti in utrditi tunizijske strokovne
organizacije na področju kmetijstva z izboljšanjem njihove
reprezentativnosti in učinkovitosti pri spodbujanju in organizaciji
kmetijskih in živilskopredelovalnih dejavnosti. ·
Spodbujati partnerske odnose med tunizijskimi in
evropskimi poklicnimi strukturami, da se poveča njihova vloga pri
usmerjanju usposabljanja, popularizacije, svetovanja in trženja. ·
Izvajati nacionalno strategijo za ekološko
kmetovanje ter podpreti postopno približevanje zakonodaji in politikam EU. ·
Izvajati nacionalno strategijo ribiškega sektorja
za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, utrditev pristaniške
infrastrukture, vrednotenje ribiških proizvodov in izboljšanje njihove
konkurenčnosti ter spodbujanje morskega in sladkovodnega ribogojstva. ·
Razviti sodelovanje z EU v okviru regionalnih
organizacij za upravljanje ribištva v Sredozemskem morju, (Mednarodna komisija
za ohranitev tunov v Atlantiku – ICCAT in Generalna komisija za ribištvo v
Sredozemlju – GFCM), da bi bilo izkoriščanje virov trajnostno. 7.2 Industrija 76. Podpora bolj konkurenčni
industriji, ki ustvarja vrednost in rast ·
Podpreti opredelitev in izvajanje industrijskih
strategij, ki spodbujajo povečanje dejavnosti in pojav sektorjev, nosilcev
z visokim potencialom rasti, ter vzpostavitev tematskih tehnoloških in
industrijskih omrežij ter razvoj grozdov in inovativnih centrov. ·
Razviti in okrepiti industrijsko in tehnološko
infrastrukturo (industrijska območja, tehnološke parke, industrijske in
tehnološke komplekse) ter spodbujati njeno privlačnost, zlasti na
mednarodni ravni. ·
Okrepiti nadgrajevanje podpornih struktur za
podjetja in izboljšati njihovo ukrepanje na regionalni ravni. ·
Optimizirati sodelovanje Tunizije pri izvajanju in
spremljanju ukrepov ter horizontalnih in sektorskih omrežij za evro-sredozemsko
industrijsko sodelovanje, vključno z omrežji centrov za spodbujanje
konkurenčnosti. ·
Spodbujati ponudbo industrijskih podjetij evropskim
in mednarodnim organizacijam za nabavo in plačnikom ter podpreti
organizacijo salona v Tuniziji o tunizijsko-evropskem industrijskem in
tehnološkem partnerstvu. 77. Nadaljevanje dialoga o prihodnosti
tekstilnega sektorja in sektorja oblačil ·
Podpreti prehod z oddaje naročil podizvajalcem
na skupno oddajo naročil in na razvoj proizvodov ter okrepitev sodelovanja
pri vzpostavljanju oznak, ki lajšajo dostop do trgov. ·
Razviti sodelovanje in prenos znanja na
področju končne obdelave (upravljanje z energijo in porabo vode) ter
spodbujati sodelovanje in izmenjavo dobrih praks na področju logistike,
večmodalnega prevoza, čiščenja odpadnih voda in tehničnih
tekstilij. 7.3 Turizem 78. Razvijanje sodelovanja z EU v podporo
izvajanju strategije za razvoj turističnega sektorja ·
Olajšati prilagajanje turističnega sektorja in
podjetij razvoju trga in novim informacijskim tehnologijam (spletna
turistična dejavnost, združljivost z internetom). ·
Okrepiti kakovost in raznolikost ponudbe v vsej
razsežnosti ter izboljšati strokovno usposobljenost v sektorju. ·
Spodbujati prestrukturiranje naložb v
turistični sektor in njegovo financiranje. 79. Spodbujanje partnerskih odnosov in
izmenjave dobrih praks na področju turističnih naložb in spodbujanja
turizma, z vključevanjem zasebnega turističnega sektorja ·
Olajšati sodelovanje Tunizije v različnih
programih EU za inovativnost, konkurenčnost in označevanje ter
spodbujati razvoj ponudbe. ·
Spodbujati organizacijo forumov o naložbenih in
partnerskih priložnostih na področju turizma in promocijskih dejavnosti. 7.4 Krepitev sodelovanja
na področju obrtništva 80. Podpora Tuniziji pri izvajanju
nacionalnega načrta za razvoj obrtništva, katerega namen je zlasti: ·
Okrepiti in posodobiti institucionalni, strokovni,
regulativni, davčni in finančni okvir obrtniških dejavnosti ter
razviti dolgoročno komunikacijsko strategijo za obrtništvo. ·
Razviti tehnično znanje in spretnosti
obrtnikov in obrtnih podjetij prek posodobitve struktur in postopkov
izobraževanja, poklicnega usposabljanja, vajeništva, raziskovanja in
inovativnosti ter razviti pomoč pri ustanavljanju podjetij. ·
Spodbujati nadgradnjo obrtnih podjetij, razvoj
kakovosti, razvoj trga in naložbe v proizvodno infrastrukturo. 7.5 Krepitev
sodelovanja na področju varstva potrošnikov 81. Sodelovanje na področju varstva
potrošnikov ·
Razviti izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja na
področju varstva potrošnikov, da se okrepijo upravne zmogljivosti za
izvajanje politike varstva potrošnikov. ·
Izpopolniti približevanje tunizijske zakonodaje
zakonodaji EU na področju varstva potrošnikov. Nadaljevati zlasti analizo
tunizijske zakonodaje o označevanju, sestavi, proizvodnji in opisu
proizvodov, da se približa splošnim načelom, ki veljajo v EU. ·
Okrepiti vlogo združenj pri varstvu potrošnikov. ·
Izvajati priporočila, ki bodo nastala v okviru
projekta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med tunizijskimi in
evropskimi institucijami, pristojnimi za varstvo potrošnikov. Steber 8 – Trajnostno zeleno gospodarstvo 8.1 Okolje in
trajnostni razvoj 82. Spodbujanje trajnostnega razvoja in
uvedba okrepljene politike varstva okolja ·
Izboljšati strateško načrtovanje na
področju okoljskih vprašanj, spodbujati ocene trajnosti in okrepiti nacionalne
in lokalne strukture, pristojne za okolje in trajnostni razvoj. ·
Okrepiti programe za ohranitev biološke
raznovrstnosti z izboljšanjem pravnega okvira in izvajanjem strateškega
načrta za biotsko raznovrstnost v skladu z dvajsetimi cilji strateškega
načrta Konvencije o biološki raznovrstnosti (2011–2020). ·
Vzpostaviti program sanacije industrijskih
območij ter spodbujati izvajanje nacionalnega načrta za ravnanje z
odpadki, trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter boj proti uničevanju
obalnih območij, širjenju puščav in degradaciji tal. ·
Okrepiti nacionalno politiko na področju
mobilizacije vodnih virov z uporabo nekonvencionalnih virov, vključno s
očiščenimi odpadnimi vodami. 83. Izboljšanje okoljskega upravljanja ·
Povečati sodelovanje različnih partnerjev,
ki jih zadeva okoljski ukrep (civilna družba in znanstveni krogi) v skladu z
načelom 10 deklaracije iz Ria. ·
Izboljšati sistem za spremljanje, zbiranje in
obdelavo okoljskih informacij ter izboljšati upravne zmogljivosti struktur za
izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor onesnaževanja in spremljanje
stanja okolja. ·
Sprejeti komunikacijske strategije na področju
okolja in podpreti izobraževalne programe za trajnostni razvoj. 84. Podpora pri prehodu na zeleno
gospodarstvo ·
Oblikovati pravni okvir za zelene naložbe in
zasnovati orodja za sektorsko in teritorialno načrtovanje v okviru prehoda
na zeleno gospodarstvo. ·
Podpreti vzpostavitev platform in omrežij
odličnosti za ekološke inovacije z namenom širjenja znanstvenih spoznanj o
zelenem gospodarstvu, spodbujanja raziskav in tehnoloških inovacij ter širjenja
zelenih tehnologij. ·
Podpreti programe za družbeno odgovornost podjetij
pri prehodu na zeleno gospodarstvo. 85. Krepitev regionalnega sodelovanja pri
okoljskih vprašanjih ·
Okrepiti regionalno sodelovanje s sosednjimi
državami ter med regionalnimi in lokalnimi oblastmi, zlasti v okviru pobude
Obzorje 2020, z namenom sanacije okolja v Sredozemlju in reševanja težav v
zvezi z vodo in širjenjem puščav. ·
Sodelovati pri izvajanju zavez, ki so bile sprejete
v okviru Barcelonske konvencije, ter pri ratifikaciji in izvajanju protokolov k
tej konvenciji. ·
Vzpostaviti inovativne instrumente za sodelovanje z
EU pri izvajanju konvencij in protokolov o varstvu okolja, zlasti na
področju biološke raznovrstnosti, boja proti širjenju puščav in
ravnanja z odpadki. ·
Okrepiti sodelovanje med Tunizijo in Evropsko
agencijo za okolje. 8.2 Podnebne
spremembe 86. Razvoj sodelovanja na področju
podnebnih sprememb ·
Okrepiti institucionalni okvir Tunizije za podnebna
vprašanja in nadaljevati izvajanje Okvirne konvencije Združenih narodov o
spremembi podnebja (UNFCCC). Zlasti izvajati sporazuma iz Cancúna (2010) in
Durbana (2011). Zlasti je pomembno: ·
Sodelovati pri razvoju nizkoogljičnih
razvojnih strategij za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno
na podnebne spremembe. ·
Izdelati sezname emisij toplogrednih plinov in
izvajati ukrepe za sporočanje, uradno obveščanje in preverjanje
(sistem spremljanja, poročanja in preverjanja). ·
Sodelovati pri razvoju in vzpostavitvi ureditve za obdobje
po letu 2012 v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z nacionalno
ustreznimi blažilnimi ukrepi (NAMA). ·
Izmenjati izkušnje ter oblikovati in izvajati
strategije in načrte za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje
nanje. ·
Sprejeti prve ukrepe za pripravo sistema za
trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. ·
Vzpostaviti instrumente za spremljanje in zgodnje
opozarjanje za boljše sodelovanje na področju podnebnih sprememb na
evro-sredozemski ravni. 8.3 Celovita
pomorska politika 87. Razvoj celovitega pristopa k
dejavnostim, ki zadevajo ali vplivajo na morje in obalna območja, in sicer
na nacionalni in regionalni ravni, v skladu z mednarodnim pravom ·
Razviti celovito pomorsko politiko, ki upošteva
različne morske in pomorske interese in temelji na ustreznih
mednarodnih/regionalnih konvencijah. ·
Okrepiti institucionalne strukture v upravi za
usklajevanje med različnimi sektorji, ki vplivajo na morje, in okrepiti
upravljanje različnih pomorskih dejavnosti na ustreznih ravneh. ·
Spodbujati oblikovanje in upravljanje
zaščitenih območij/bioloških rezervatov v skladu s priporočili
in dejavnostmi, ki se trenutno načrtujejo v okviru mednarodnega in
regionalnega sodelovanja, zlasti Barcelonske konvencije in Generalne komisije
za ribištvo v Sredozemlju, spodbujati ratifikacijo in izvajanje Protokola k
Barcelonski konvenciji o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom. C. Človeška in znanstvena razsežnost:
zbliževanje narodov Steber 1 – Razvijanje spretnosti in dostop
do znanja 1.1
Izobraževanje 88. Izboljšanje kakovosti izobraževalnega
sistema in vsebine programov ·
Nadaljevati izboljšanje kakovosti in uspešnosti
izobraževalnega sistema, zlasti glede šolskega osipa, usposabljanja
učiteljev ter učnih načrtov in šolskih učbenikov. ·
Uvesti kakovostno tehnično in tehnološko
izobraževanje ter spodbujati usmerjanje učencev v te dejavnosti. ·
Povečati obseg poučevanja tujih jezikov
in razviti interaktivno usposabljanje. ·
Okrepiti in razširiti uporabo informacijskih in
komunikacijskih tehnologij (IKT) v izobraževalnem sistemu. 1.2 Poklicno
usposabljanje 89. Posodobitev nacionalnega sistema
poklicnega usposabljanja in vrednotenje poklicnega usposabljanja, ki ima visoko
zaposljivost ·
Okrepiti institucionalne zmogljivosti ministrstva
za poklicno usposabljanje in zaposlovanje pri usmerjanju strategije ter
upravljanju, osredotočenem na rezultate. ·
Oblikovati in izvajati strategijo za reformo
poklicnega usposabljanja v povezavi s strategijo reforme, predvideno v
visokošolskem izobraževanju, za večjo prilagoditev potrebam trga dela. ·
Nadaljevati vzpostavljanje nacionalnega okvira
kvalifikacij. ·
Nadaljevati izvajanje Evro-sredozemske listine za
podjetja v zvezi s spodbujanjem usposabljanja v podjetjih, razvojem
podjetniškega duha med študenti v poklicnem usposabljanju ter izboljšanjem
usposabljanja prek internacionalizacije; skupaj oceniti dosežen napredek na
podlagi kazalnikov, določenih na regionalni ravni. 1.3
Visokošolsko izobraževanje 90. Podpora reformi tunizijskega sistema
visokošolskega izobraževanja in njegovemu zbliževanju z načeli bolonjskega
procesa ·
Okrepiti dialog za podporo reformi tunizijskega
sistema visokošolskega izobraževanja in njegovemu zbliževanju z načeli
bolonjskega procesa. ·
Dokončati reformo dodiplomskega, magistrskega
in doktorskega študija, okrepiti razvoj doktorskega študija, vzpostaviti
nacionalni sistem za ocenjevanje, zagotavljanje kakovosti in akreditacije ter
nacionalni okvir kvalifikacij. ·
Okrepiti programe za vzporedne dodiplomske študije
v Tuniziji in EU ter doktorske naloge pod skupnim mentorstvom med Tunizijo in državami
članicami EU ter spodbujati mobilnost študentov, učiteljev in
raziskovalcev. ·
Uvesti orodja za olajšanje preglednosti,
primerljivosti in priznavanja študijskih programov, kot je sistem zbiranja in
prenašanja kreditnih točk. ·
Izboljšati poučevanje tujih jezikov. 91. Izboljšanje kakovosti in upravljanja
sistema visokošolskega izobraževanja v Tuniziji ter krepitev zaposljivosti
diplomantov visokošolskega izobraževanja ·
Okrepiti upravljanje, neodvisnost visokošolskih
izobraževalnih institucij in postopka certificiranja, med drugim prek izmenjave
izkušenj in dobre prakse. ·
Okrepiti zaposljivost diplomantov visokošolskega
izobraževanja, in sicer z izboljšanjem sistema za informiranje in usmerjanje v
sodelovanju z izobraževalnim sistemom, visokošolskim izobraževanjem in
delodajalci. ·
Izboljšati sistem za informiranje in usmerjanje v
sodelovanju z izobraževalnim sistemom, visokošolskim izobraževanjem in
delodajalci. ·
Razviti poklicno usposabljanje na ravni
visokošolskega izobraževanja. 92. Krepitev sodelovanja Tunizije v
evropskih programih zunanjega sodelovanja ·
Spodbujati sodelovanje Tunizije v podpornih
programih za reformo sistema visokošolskega izobraževanja, partnerstva in
obstoječe akademske mobilnosti ter v prihodnjih evropskih programih na tem
področju. ·
Nadaljevati izvajanje kampanj za informiranje o
programih, namenjenih morebitnim kandidatom, študentom in univerzitetnim
učiteljem. 1.4 Znanstvene
in tehnološke raziskave ter inovacije 93. Krepitev vloge nacionalnega sistema
za raziskave in inovacije pri vzpostavljanju na znanju temelječega
gospodarstva ·
Izboljšati upravljanje nacionalnega sistema za
raziskave in inovacije ter usklajevanje med različnimi akterji. ·
Okrepiti sinergije med sistemom za raziskave in
inovacije ter proizvodnimi sektorji, in sicer z vzpostavitvijo vmesnih struktur
za vrednotenje, z razvojem sektorskih tematskih inovacijskih omrežij, ki
zajemajo raziskovalne strukture, vmesne strukture in gospodarska podjetja, ter
s spodbujanjem projektov med temi omrežji in njihovimi evropskimi kolegi. ·
Razširiti tunizijsko mrežo laboratorijev za analize
in preizkušanje. ·
Podpirati razvoj infrastruktur za raziskave,
tehnologije in inovacije. ·
Nadaljevati izvajanje Evro-sredozemske listine za
podjetja v zvezi z vidiki, povezanimi z inovacijami, in utrditi dosežen
napredek na podlagi kazalnikov, določenih na regionalni ravni. ·
Spodbujati sodelovanje in medsebojne izmenjave
informacij o patentih in prenosu tehnologije. ·
Podpora EU razvoju finančnih instrumentov,
primernih za inovacije. ·
Okrepiti dvostranski in regionalni politični
dialog na področju raziskav in inovacij, zlasti s spodbujanjem
približevanja nacionalnih/regionalnih inovacijskih sistemov na obeh straneh
Sredozemlja ter s krepitvijo sinergij med raziskavami in proizvodnjo ter z
inovacijskimi zmogljivostmi podjetij v celotni evro-sredozemski regiji. 94. Sodelovanje Tunizije v evropskem
raziskovalnem prostoru ·
Okrepiti znanje in zmogljivosti tunizijskih
institucij za raziskave in inovacije, da se poveča njihovo sodelovanje v
evropskem raziskovalnem prostoru (sedmi okvirni program, okvirni program za
konkurenčnost in inovativnost, Obzorje 2020, evropsko sodelovanje v
znanosti in tehnologiji, agencije). ·
Opredeliti vprašanja skupnega interesa na
področju raziskav in inovacij, dodatno okrepiti izmenjave raziskovalcev v
okviru raziskovalnih in inovacijskih projektov ter okrepiti sodelovanje na
dvostranski in regionalni ravni. ·
Spodbujati medsebojne izmenjave informacij o
strategijah za inovacije in tehnološki razvoj (zlasti v okviru strategije
Evropa 2020). ·
Utrditi mrežo nacionalnih in tematskih kontaktnih
točk za okvirni program za raziskave. ·
Olajšati mobilnost in kroženje raziskovalcev in
osebja, vključenih v ukrepe v okviru znanstvenega in tehnološkega
sodelovanja med Tunizijo in EU. Steber 2 – Razvoj sodelovanja na področju
zdravja 95. Izboljšanje ravni zdravja ter
raziskav in spremljanja zdravstva v Tuniziji ·
Spodbujati reformo zdravstvenega sektorja, zlasti
izboljšanje njegove uspešnosti in zmanjšanje regionalnih razlik ter
vzpostavitev kakovostnega okvira tunizijskega zdravstvenega sistema. ·
Podpreti računalniško vodenje informacijskega
sistema v bolnišnicah ter splošno uporabo sistema za zdravstveno in ekonomsko
oceno hospitalizacije. ·
Spodbujati reformo sistema financiranja zdravstva:
struktura financiranja, paketi oskrbe in stopnja solidarnosti. ·
Spodbujati ukrepe za enake možnosti dostopa do
kakovostnega zdravstvenega varstva, izvajanje načrta za izgradnjo, obnovo
in prestrukturiranje bolnišnic (kartice zdravstvenega zavarovanja, študije
zdravstvenega, arhitekturnega in visokokakovostnega okoljskega načrtovanja
ter financiranje naložbenih načrtov). ·
Okrepiti nacionalno strategijo za presajanje
organov z vzpostavitvijo nacionalnega registra dokončne odpovedi organov. ·
Okrepiti sodelovanje z mednarodnimi in evropskimi
organi, vključno z raziskavami in razvojem na področju zdravja. 96. Preprečevanje in nadzor
nalezljivih in nenalezljivih bolezni ·
Izvajati mednarodne instrumente na področju
zdravja, kot sta Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije
(SZO) in Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom. ·
Spodbujati sodelovanje na področju kazalnikov
zdravja, in sicer prek mednarodnih omrežij za izmenjavo informacij o
preprečevanju in obvladovanju nalezljivih in nenalezljivih bolezni. ·
Razviti in vzpostaviti nacionalno strategijo za
preprečevanje in zdravljenje odvisnosti ter podpreti ukrepe za spodbujanje
zdravja in zdravega vedenja v vseh starostih, da se prepreči ali odloži
razvoj kroničnih bolezni. ·
Okrepiti zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na
tveganja za zdravje, vključno z usposabljanjem, zlasti prek vzpostavitve
računalniško podprtega sistema za epidemiološko spremljanje ter
oblikovanja strategij in programov za upravljanje zdravstvenih tveganj. Steber 3 – Zbliževanje narodov na področjih
kulture, mladih in medijev 3.1 Kulturno
sodelovanje 97. Krepitev kulturnega sodelovanja ·
Okrepiti kulturno politiko Tunizije in zmogljivosti
kulturnih izvajalcev, zlasti z vključevanjem Tunizije v evropske programe
in projekte, podporo projektom prestrukturiranja in institucionalizacije
kulturnega sektorja ter spodbujanjem izmenjave dobrih praks in izdelave skupnih
študij in projektov na področju lokalnega upravljanja kulture. ·
Spodbujati kulturne izmenjave prek okrepljenega
sodelovanja Tunizije v programih kulturnega sodelovanja v sredozemskem
območju. ·
Spodbujati dostop kulturne produkcije Tunizije na
evropsko območje s spodbujanjem mobilnosti tunizijskih umetnikov,
strokovnih delavcev in uslužbencev, vzpostavitvijo posebnih mrež in tesnega
medinstitucionalnega sodelovanja ter spodbujanjem kulturne industrije. ·
Na podlagi navedenih ukrepov spodbujati izvajanje
Konvencije Unesca iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti
kulturnih izrazov, katere pogodbenica je Tunizija. 3.2 Mladi 98. Krepitev sodelovanja na področju
mladih ·
Okrepiti sodelovanje na področju neformalnega
izobraževanja mladih in mladinskih delavcev, da se spodbudijo izmenjave
informacij in dobrih praks o temah skupnega interesa, medkulturni dialog in
razvoj civilne družbe. ·
Okrepiti sodelovanje na področju mladih ter
utrditi družbeno in državljansko življenje, zlasti na področju varstva
okolja, prostovoljstva, boja proti uživanju tobaka in drog, preprečevanja
spolno prenosljivih bolezni (HIV/AIDS). 3.3
Sodelovanje na področju avdiovizualnih sredstev in medijev 99. Krepitev sodelovanja na področju
medijev ·
Spodbujati in nadaljevati dialog in sodelovanje na
področju avdiovizualnih sredstev in medijev. Posebna pozornost bo
namenjena zagotavljanju preglednemu, učinkovitemu in predvidljivemu regulativnemu
sistemu z neodvisnim regulativnim organom v avdiovizualnem in medijskem
sektorju. D. Podpora
in spremljanje izvajanja akcijskega načrta Steber 1 – Tehnična in
finančna podpora 1. Finančna razsežnost partnerstva
med Tunizijo in Evropsko unijo bo zajemala oblikovanje in izvajanje reform,
zlasti na prednostnih področjih, opredeljenih v okviru izvajanja tega
akcijskega načrta in njegovih zaporednih sprememb, v skladu s
sporočiloma o sosedski politiki, ki ju je EU oblikovala v letih 2011[5] in 2012[6]. V obdobju izvajanja akcijskega načrta bo
Tunizija pozvana, da se sooči z več izzivi, ki so po eni strani
povezani z uvedbo trajnostne demokracije, ponovnim zagonom gospodarske rasti in
spodbujanjem socialne kohezije, po drugi strani pa s sklepnimi ugotovitvami
celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini. Pri izvajanju tega sporazuma bodo potrebna velika
prizadevanja za približevanje pravnemu redu Skupnosti, institucionalno
posodobitev in nadgradnjo infrastruktur. Finančna podpora EU, ki se je povečala
po revoluciji, bi se v ta namen morala razvijati naprej, da podpre
resnično politiko zbliževanja z EU in Tunizijo spremlja pri njenih
reformnih prizadevanjih. Področja ukrepanja prihodnje tehnične in
finančne podpore EU bodo določena na podlagi prednostnih nalog,
opredeljenih v tem akcijskem načrtu, ter bodo temeljila na političnih
in socialno-ekonomskih ciljih reforme v Tuniziji, kot so določeni v tem
akcijskem načrtu; ta področja ukrepanja bosta sprejeli obe
pogodbenici v okviru načrtovanja programov, in sicer ob robu pogajanj o
akcijskem načrtu. Tunizija bo v tem procesu upravičena do vseh
razpoložljivih finančnih instrumentov v okviru zunanjega delovanja EU,
nove evropske sosedske politike ter strokovnega znanja institucij EU in držav
članic, da dokonča to vključevanje. 2. Pogodbenici sta se dogovorili, da
proučita načine za novo fazo v postopku pridobivanja ustreznih
finančnih sredstev Unije, da bi se Tuniziji zagotovila podpora pri
izvajanju regionalne politike in zbliževanju s politikami EU ter sprejemanju
novih postopkov izvajanja. Glede na zgodovinske spremembe v Tuniziji ter
legitimna pričakovanja njenih prebivalcev in mladih za napredek in
blaginjo se mora Tunizija soočiti z dvema ključnima prednostnima
nalogama, tj. ustvarjanjem delovnih mest za mlade, ki so čedalje bolj
izobraženi, in pravičnejšim regionalnim razvojem. 3. Prav tako se bo okrepilo
finančno sodelovanje z Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za
obnovo in razvoj, da se podprejo naložbe v infrastrukturo, finančni
sektor, razvoj zasebnega sektorja in partnerstva ter inovativni sektorji, ki
ustvarjajo nova delovna mesta za mlade diplomante. Prav tako se bo prizadevalo za sodelovanje z obema
ustanovama v skladu s smernicami nove evropske sosedske politike za spodbujanje
dostopa MSP do financiranja in za razvoj jamstvenih mehanizmov. V povezavi z razmislekom o podaljšanju mandata
Evropskega investicijskega sklada v Sredozemlju, predvidenega v novi evropski
sosedski politiki, se bo v skladu s smernicami nove evropske sosedske politike
začelo sodelovanje z Evropskim investicijskim skladom, da se spodbudi
dostop MSP do finančnih sredstev in razvijejo jamstveni mehanizmi. 4. Poleg zanesljive finančne
podpore se bosta pogodbenici še naprej prizadevali, da se: ·
čim bolj izboljša delovanje obstoječih
finančnih instrumentov s pomočjo ciljne usmerjenosti programov
sodelovanja in izboljšanega sodelovanja med Tunizijo in EU, da bi se čim
bolj izboljšale absorpcijske zmogljivosti Tunizije; ·
izkoristijo vsi novi ustrezni in potrebni tematski
instrumenti in programi, ki jih je vzpostavila EU v okviru svojega zunanjega
delovanja, pri čemer je upoštevala potrebe, napredek pri reformah in
absorpcijske zmogljivosti Tunizije ter spoštovala načela
učinkovitosti pomoči, zlasti skupno načrtovanje programov. Steber 2 – Sodelovanje v programih in
agencijah Evropske unije Sodelovanje v agencijah in programih evropske
unije ·
Spodbujati sodelovanje Tunizije v agencijah in
programih EU, odprtih za tretje države. ·
Skleniti okvirni sporazum za sodelovanje Tunizije v
programih EU, odprtih za tretje države. E. Sprejetje in trajanje Ta načrt bo predložen Pridružitvenemu
svetu EU-Tunizija, ki ga bo uradno sprejel. Veljal bo pet let. Evropska unija in Tunizija lahko s polno
pravico izvajata lastne enostranske preglede napredka pri izvajanju
načrta. Odnosi EU-Tunizija: privilegirano
partnerstvo Akcijski načrt 2013–2017 Priloga 1: Preglednica prednostnih nalog (april
2014) Cilji || Ukrepi Tunizije || Morebitna podpora EU[7] || Kazalniki in časovni razpored 1) Vzpostaviti demokratični volilni sistem, zlasti z utrditvijo neodvisnosti in delovanja neodvisne vrhovne volilne komisije, pristojne za upravljanje in organizacijo volitev || – Sprejeti ustrezne ustavne ali zakonodajne standarde in ustrezne prehodne ukrepe – Neodvisni vrhovni volilni komisiji zagotoviti potrebna sredstva za samostojno delovanje – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju volilne zakonodaje kot tudi pri poteku in opazovanju volitev – Spodbujati partnerstvo s civilno družbo prek participativnega pristopa || – Neposredna podpora neodvisni vrhovni volilni komisiji – Zagotavljanje strokovnega znanja o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na volilni postopek, vključno v zvezi z varnostjo – Napotitev misije EU za opazovanje volitev – Podpora organizacijam civilne družbe || – Sistemski zakon št. 23/2012 z dne 20. decembra 2012 o neodvisni vrhovni volilni komisiji – Učinkovito delovanje neodvisne vrhovne volilne komisije – Organizacija splošnih volitev po vzoru demokratičnih volitev oktobra 2011 – Dialog o volilnem postopku, vključno z izvajanjem priporočil misije za opazovanje volitev leta 2011 s strani različnih pristojnih organov glede na njihove posebne pravice in pristojnosti – Učinkovite in izčrpne objave volilnih rezultatov in postopek za upravljanje obstoječih napak Rok: kratkoročno 2) Zagotoviti neodvisnost sodstva, povečanje profesionalnosti in učinkovitosti na tem področju (dostop do sodnega varstva, trajanje sodnih postopkov), zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, domneve nedolžnosti in pravice do poštenega sojenja || – Okrepiti vladavino prava ter podpreti demokratični prehod, in sicer s podporo procesa reforme pravosodnega in zaporniškega sistema v skladu z mednarodnimi pravili in standardi – Sprejeti ustrezen zakonodajni okvir za mednarodne standarde – Vzpostaviti delujoč institucionalni okvir oziroma primerne človeške in logistične vire – Posodobiti zaporniški sistem – Spodbujati partnerstvo s civilno družbo in participativen pristop k reformam – Spodbujati preglednost in dostop do informacij – Sprejeti in izvajati osnutek zakona o prehodni pravosodni ureditvi, ki je bil nacionalni ustavodajni skupščini predložen novembra 2012 – Vzpostavitev nacionalnega organa za prehodno pravosodno ureditev, določeno z zakonom (komisija za resnico in dostojanstvo) || – Tehnična pomoč – Krepitev zmogljivosti – Podpora posodobitvi pravosodne infrastrukture – Podpora organizacijam civilne družbe – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Tehnična podpora nacionalnemu organu za prehodno pravosodno ureditev || – Sprejetje in izvajanje zakonov v zvezi z neodvisnostjo in dostopom do pravnega varstva, ki jih sprejmeta nacionalna ustavodajna skupščina in prihodnja sestava parlamenta – Sprejetje zakona o statusu sodnikov in sistemskega zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu – Visoki sodni in tožilski svet deluje – Civilna družba je pozvana k sodelovanju na sejah usmerjevalnega odbora za program podpore pravosodni reformi (sprejeli sta ga EU in Tunizija leta 2012). – Postopna rehabilitacija sodišč glede na zmožnosti in dodeljena proračunska sredstva, v skladu z mednarodnimi standardi – Uskladitev zakonodajnega, regulativnega in institucionalnega okvira z mednarodnimi standardi – Izvajanje okvira, ki dovoljuje in povečuje dostop nevladnih organizacij do zaporov – Vzpostavitev mehanizma za spremljanje števila preventivnih pridržanj in gibanja stopnje kazni zapora –Rok: srednjeročno 3) Izvesti reforme na področju varnosti, v okviru splošne in poglobljene reforme, da se zagotovi upoštevanje mednarodnih standardov glede vladavine prava, človekovih pravic in mednarodnega prava || – Sprejeti ustrezne zakonodajne in regulativne reforme, vključno z mehanizmi demokratičnega nadzora in odgovornosti – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform (participativni pristop). Oceniti rezultate – Zagotoviti potrebno usposabljanje zadevnega osebja (vključno s spoštovanjem človekovih pravic) – Opremiti varnostne sile z nujnimi sredstvi in opremo, ki ustrezajo njihovim potrebam, v duhu minimalne uporabe sile. Oceniti učinke tega ukrepa [– Javno objaviti organigrame in kodekse ravnanja notranjih varnostnih sil] || – Finančna podpora programu reforme varnostnega sektorja – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora organizacijam civilne družbe || – Nacionalna ustavodajna skupščina in prihodnja sestava parlamenta sprejmeta in učinkovito izvajata zakonodajne določbe, ki vključujejo mednarodne standarde na področju upravljanja, spoštovanja in spodbujanja mednarodnega prava in človekovih pravic v skladu z načeli vladavine prava Rok: srednjeročno – Nacionalna ustavodajna skupščina in prihodnja sestava parlamenta sprejmeta mehanizem demokratičnega nadzora varnostnih organov in sil – Ustanovitev parlamentarnih odborov za spremljanje nacionalnih proračunskih sredstev za varnost Rok: srednjeročno – Potrjevanje in začetek izvajanja priporočil iz medsebojnih strokovnih pregledov o mejah in migracijah ter reformi varnostnega sektorja Rok: kratko- in srednjeročno 4) Izboljšati varstvo človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in otrok || – Zagotoviti postopno in učinkovito uporabo mednarodnih konvencij – Sprejeti ustrezne zakonodajne in regulativne reforme – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform – Zagotoviti potrebno usposabljanje zadevnega osebja – Potrditi trajno vabilo Uradu visokega komisarja za človekove pravice in posebnim mehanizmom ZN za človekove pravice – Vzpostaviti neodvisen mehanizem za spremljanje otrokovih pravic. V skladu z mednarodnimi standardi pripraviti okvirni zakon o boju proti nasilju nad ženskami – Ohraniti de facto moratorij na usmrtitve – Nadaljevati s priključitvijo k transregionalni pobudi v zvezi s smrtno kaznijo, ki jo podpira EU v okviru Generalne skupščine ZN – Razglasiti sistemski zakon o nacionalnem organu za preprečevanje mučenja – Ustanoviti nacionalni organ za preprečevanje mučenja – Revidirati zakon o organu za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli (1993) || – Politični dialog in usklajevanje v forumih ZN – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe – Tehnična in institucionalna podpora || – Razglas ter postopno in učinkovito izvajanje zakonodajnih in regulativnih besedil z namenom uporabe mednarodnih konvencij, ki jih je Tunizija ratificirala Rok: dolgoročno – Deponiranje listin o ratifikaciji po umiku pridržkov v zvezi s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (Odbor za odpravo diskriminacije žensk) Rok: srednjeročno – Revizija kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, zlasti glede svobode izražanja ter pravic žensk in otrok, v skladu z mednarodnimi standardi Rok: srednjeročno – Sprejetje in izvajanje zakonov o uvedbi neodvisnega mehanizma za spremljanje otrokovih pravic Rok: kratkoročno – Napredek pri ratifikaciji tretjega izbirnega protokola k Mednarodni konvenciji o otrokovih pravicah Rok: srednjeročno – Priprava in izvajanje okvirnega zakona o boju proti nasilju nad ženskami, v skladu z mednarodnimi standardi Rok: srednjeročno – Nadaljevati nacionalni dialog o odpravi smrtne kazni Rok: srednjeročno – Sprejetje in izvajanje osnutka zakona, predloženega nacionalni ustavodajni skupščini novembra 2012 Rok: kratkoročno – Revizija zakona o organu za človekove pravice in učinkovito izvajanje organa v skladu s Pariškimi načeli (1993) – Sprejetje in izvajanje statuta organa za človekove pravice Rok: kratko- in srednjeročno – Organizacija usposabljanj na področju človekovih pravic za zadevno osebje Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta 5) Izvesti reformo medijev in profesionalizacijo sektorja || – Sprejeti ustrezne ustavne, zakonodajne in regulativne standarde – Zagotoviti potrebno usposabljanje zadevnim institucijam – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform, zlasti sindikatov in organizacij, ki delajo na področju svobode tiska in izražanja || – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe || – Učinkovito delovanje organa za avdiovizualno komunikacijo Rok: kratkoročno – Nadaljevanje dialoga o mehanizmih za zaščito novinarjev pri opravljanju njihovega dela Rok: kratkoročno 6) Okrepiti vlogo in zmogljivosti civilne družbe || – Zagotoviti pregleden in odprt okvir za organizacijo in dejavnosti akterjev civilne družbe || – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe || – Sprejetje zakonov, ki zagotavljajo svobodo združevanja, določeno z Zakonodajnim odlokom št. 2011-88 z dne 24. septembra 2011 – Sprejetje preglednih pravil za javno financiranje združenj Rok: kratkoročno – Redna tematska in regionalna posvetovanja s segmenti civilne družbe, zlasti v okviru dialoga z EU Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta 7) Dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti ter sklenitev partnerstva za mobilnost || – Nadaljevati dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti – Oblikovati in izvajati nacionalno strategijo na področju migracije in Tunizijcev v tujini – Izvajati ukrepe, določene v okviru partnerstva za mobilnost (krepitev zmogljivosti, upravljanje znanja, zbiranje podatkov itd.) – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform – Sodelovati z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce pri izvajanju regionalnega programa za zaščito, sprejemanju zakona in vzpostavljanju upravnih zmogljivosti na področju azila – Sodelovati z EU v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z njimi – Izvajati ukrepe, namenjene spodbujanju povezav med migracijo in razvojem – Razvijati raziskave o migracijah, vključno z migracijskimi profili – Spodbujati socialno zaščito tunizijskih delavcev in njihovih družinskih članov ter izvajati sklep Pridružitvenega sveta o usklajevanju socialne varnosti med Tunizijo in EU v okviru členov 65 do 68 Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med EU in Tunizijo, da bi izboljšali prenosljivost pokojninskih pravic tunizijskih delavcev in njihovih družinskih članov v EU v skladu s členom 8 partnerstva za mobilnost med Tunizijo, Evropsko unijo in njenimi sodelujočimi državami članicami – Ustvariti nacionalni opazovalni center za migracije in ga opremiti z zmogljivostmi, potrebnimi za razvoj študij, migracijskih profilov, politik in strokovnega znanja na področju migracij – Uvesti pobude in programe, ki bi opazovalnemu centru omogočili, da tunizijske državljane v tujini bolj vključi v razvoj države || – Podpora za vzpostavitev ukrepov, določenih v okviru partnerstva za mobilnost – Tehnična podpora in usposabljanje v okviru izvajanja strategije – Tehnična in institucionalna podpora – Krepitev zmogljivosti in zagotavljanje strokovnega znanja – Izmenjava izkušenj in informacij z institucijami in agencijami EU ter državami članicami – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe – Podpora na področju usposabljanja in tehnične podpore – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe – Tesno medinstitucionalno sodelovanje in izmenjave med institucijami – Krepitev zmogljivosti prek usposabljanja tunizijskega vodilnega osebja v zvezi s predpisi Unije o usklajevanju sistemov socialne varnosti, odprti metodi koordinacije, evropskem sistemu za elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti – Seje pododbora za migracije in socialne zadeve, da se začne razprava glede osnutka sklepa za izvajanje določb Pridružitvenega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti – Tehnična podpora – Tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Vzpostavitev strategije – Izvajanje ciljev strategije v skladu z mednarodnimi standardi Rok: srednjeročno – Redna posvetovanja s segmenti civilne družbe, zlasti v okviru pogajanj o partnerstvu za mobilnost Rok: kratkoročno – V prilogi o partnerstvu za mobilnost bodo opredeljeni podporni ukrepi EU in držav članic, ki so pogodbenice partnerstva Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta – Vzpostavitev medministrskega odbora za spremljanje varnostnih in humanitarnih razmer po zaprtju taborišča Choucha Rok: kratkoročno – Stalni predstavnik Visokega komisariata za begunce v Tuniziji sodeluje pri delu tega odbora – Izvajanje ukrepov, dogovorjenih v okviru partnerstva za mobilnost Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta – Predlog za sprejetje osnutka sklepa v Pridružitvenem svetu Rok: srednjeročno – Odlok v fazi predstavitve, sprejemanja in izvajanja Rok: srednjeročno 8) Gospodarske reforme za vključujočo rast, konkurenčnost in izboljšanje okvira poslovanja in naložb || – Reformirati javno upravljanje ter utrditi posodabljanje uprave in preglednost pri upravljanju javnih financ – Okrepiti odpornost gospodarstva z utrditvijo temeljnih makroekonomskih dejavnikov – Začeti razprave o reformi sistema subvencij za hrano in energetskih subvencij – Izvajati reformo davčnega sistema (zakonodajni in institucionalni okvir) – Okrepiti notranji in zunanji nadzor, preverjanje in revizije v javnem sektorju – Okrepiti konkurenčnost gospodarstva z nadaljevanjem programov reforme, oživitve in nadgradnje [in oblikovanjem ugodnega okvira] (industrija, kmetijstvo, storitve, obrt in turizem) – Okrepiti zeleno rast za nadaljevanje strategij za spodbujanje zelenega gospodarstva || – Podpora, zlasti prek nadaljevanja podpornih programov za oživitev in upravljanje proračuna glede na cilje – Zagotavljanje strokovnega znanja, usposabljanja, institucionalne podpore in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja – Dialog o strategijah za oživitev – Spremljanje programov za nadgradnjo na področjih industrije, kmetijstva, obrti in turizma – Podpora civilni družbi || – Potrditev in izvajanje nacionalne strategije na področju upravljanja in boja proti korupciji Rok: dolgoročno - – Nadaljevanje izvajanja upravljanja proračuna glede na cilje Rok: srednjeročno - – Vzpostavitev aktivnega upravljanja državnih denarnih sredstev Rok: srednjeročno - – Začetek študije o reformi sistema subvencij za hrano in energetskih subvencij Rok: kratko- in srednjeročno - – Sprejetje programa davčne reforme Rok: srednjeročno - - – Izvajanje načrta za dematerializacijo postopkov za javna naročila Rok: srednjeročno - – Začetek nove generacije velikih državnih aplikacij (posodabljanje e-uprave, odprti podatki) - Rok: dolgoročno - – Oblikovanje in vzpostavitev novega akcijskega načrta za podelitev pravice dostopa do informacij glede na nov sistemski zakon v zvezi s tem - Rok: kratkoročno - – Izdelava strateškega okvira za posvetovanje z državljani Rok: srednjeročno – Sprejetje in izvajanje strategije za prestrukturiranje in krepitev notranjega in zunanjega nadzora, preverjanja in revizij v javnem sektorju Rok: dolgoročno – Začetek programa za nadgradnjo turističnega sektorja ter nadaljevanje programov za nadgradnjo in posodobitev (kmetijstvo, industrija, storitve in obrt) Rok: srednjeročno || – Pregledati zakonodajni in regulativni okvir ter okrepiti politike in instrumente, naklonjene podjetjem na področju naložb, poslovnega okolja in partnerstva, zlasti s povečanjem zaščite tujih naložb – Ozaveščati gospodarske subjekte, zlasti tunizijska mala in srednja podjetja, ter zagotoviti potrebno podporo pri uporabi evropskih direktiv in standardov, ki jih je Tunizija sprejela || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora politikam in programom financiranja inovacij in zasebnega sektorja – Podpora na področju privabljanja naložb EU – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora Skupnemu svetu za podjetništvo – Podpora internacionalizaciji MSP, med drugim s sodelovanjem med tunizijskimi in evropskimi MSP prek Evropske podjetniške mreže || - – Zaključen pravni in institucionalni okvir za javno-zasebna partnerstva Rok: kratkoročno - Revizija kodeksa upravljanja naložb Rok: kratkoročno - – Vzpostavitev nacionalnega organa za naložbe Rok: srednjeročno – Skupni svet za podjetništvo deluje Rok: kratkoročno – Stopnja rasti lokalnih in tujih naložb v Tuniziji Rok: dolgoročno – Vključitev zahtev iz partnerstva z evropskimi MSP v podatkovno bazo Evropske podjetniške mreže - Rok: srednjeročno - – Povečanje števila MSP, ki sodelujejo na srečanjih, organiziranih prek Evropske podjetniške mreže Rok: srednjeročno || – Izboljšati upravljanje nacionalnega statističnega sistema ter kakovost in dostopnost statističnih izdelkov || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora projektom posodabljanja nacionalnega statističnega sistema – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Sprejetje akcijskega načrta za posodobitev nacionalnega statističnega sistema Rok: srednjeročno – Več serij statističnih podatkov je na voljo na spletišču nacionalnega statističnega urada – Več publikacij serij in metodologije uradnih statističnih podatkov v skladu z mednarodnimi pravili in standardi je na voljo na spletišču nacionalnega statističnega urada Rok: kratkoročno – Več zahtevkov na spletišču nacionalnega statističnega urada v okviru prenove spletišča Rok: kratkoročno – Priprava poročil o kakovosti za posamezna področja statistike Rok: kratkoročno – Priprava časovnega načrta objave podatkov Rok: kratkoročno || – Vzpostaviti politiko razvoja prometnih storitev in infrastrukture ter nacionalne strategije za trajnostni promet – Podpreti izvajanje nacionalne strategije za razvoj logistike – Spodbujati razvoj telekomunikacijskih omrežij in infrastruktur – Razviti in okrepiti energetska omrežja, infrastrukture in medsebojne povezave || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora na področju privabljanja naložb EU – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Sprejetje prometne politike Rok: dolgoročno – Začetek pogajanj o sporazumu o liberalizaciji zračnega prostora (open sky) Rok: kratkoročno – Izvajanje nacionalne strategije za razvoj logistike Rok: kratko- in srednjeročno – Revizija kodeksa o telekomunikacijah, da se zagotovita trajna razpoložljivost in dostop do učinkovitih omrežij/storitev IKT v vseh regijah Rok: srednjeročno – Priprava dokumenta o energetski politiki, ki določa cilje in strategije Rok: dolgoročno || – Opredeliti in izvajati sektorske strategije, ki spodbujajo razvoj sektorjev z velikim potencialom rasti – Opredeliti in izvajati nacionalni strateški načrt za digitalno Tunizijo || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Institucionalni dialog – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Opredelitev nove industrijske strategije, ki spodbuja sektorje z velikim potencialom za rast Rok: srednje- in srednjeročno – Okvir sektorskega partnerstva z opredeljenimi skupnimi cilji (tekstil in oblačila ter avtomobilski deli) Rok: srednjeročno – Stopnja rasti naložb v industrijsko in tehnološko infrastrukturo Rok: srednjeročno – Vzpostavitev nacionalnega strateškega načrta in akcijskega načrta za digitalno Tunizijo (2013–2018) Rok: srednjeročno 9) Poglobitev povezovanja, sklenitev celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini ter približevanje pravnemu redu Skupnosti || – Dokončati pripravljalno fazo za pogajanja o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini – Začeti pogajanja o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini – Izboljšati pogoje dostopa blaga in storitev ter ponudnikov storitev do trga – Približati horizontalne predpise (na področju akreditacije, ocenjevanja skladnosti in nadzora trga) in sektorske predpise – Nadaljevati in pospešiti nadgradnjo institucij, pristojnih za akreditacijo, standardizacijo, ocenjevanje skladnosti, meroslovje in nadzor trga – Izpogajati z EU Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA) na področju gradbenih materialov in električnih izdelkov ter nato dodati k Sporazumu druge prednostne sektorje – Nadaljevati približevanje tunizijske zakonodaje standardom EU na področjih, ki so opredeljena kot prednostne naloge v okviru celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini – Nadaljevati izvajanje carinskih ukrepov, naklonjenih olajševanju trgovine – Izboljšati raven varstva potrošnikov s: – krepitvijo upravne zmogljivosti za izvajanje politike varstva potrošnikov; – krepitvijo vloge združenj pri varstvu potrošnikov. || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Institucionalni dialog – Finančna podpora v okviru sedanjega programa za podporo konkurenčnosti in za olajšanje dostopa do trga, in sicer za nadgradnjo struktur za kakovost, akreditacijo, ocenjevanje skladnosti in nadzor trga – Krepitev infrastrukture za nadzor – Tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora civilni družbi – Tehnična pomoč in spremljanje v okviru tekočega podpornega programa za Pridružitveni sporazum in prehod ter naslednjega podpornega programa za pogajanja in izvajanje akcijskega načrta || – Začetek pogajanj v okviru celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini v skladu s priporočili iz raziskovalne faze – Posvetovanje s civilno družbo med temi pogajanji – Podpis celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini za prednostne sektorje Rok: srednjeročno – Sklenitev več projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja na področjih iz celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini – Izvedenih več projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in institucionalne podpore v okviru „podpornega programa za pogajanja in izvajanje akcijskega načrta“ Rok: kratko- in srednjeročno 10) Razviti spretnosti, dostop do znanja in inovacije || – Reformirati, izboljšati kakovost in okrepiti upravljanje nacionalnih sistemov izobraževanja, visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja || · – Zagotavljanje strokovnega znanja in izmenjava informacij · – Proračunska podpora prek tekočega „podpornega programa za sistem izobraževanja/usposabljanja – visokošolsko izobraževanje in zaposljivost diplomirancev“ (PEFESE) · – Institucionalna podpora prek tekočih projektov programa TEMPUS in projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja · – Metodološka podpora Evropske fundacije za usposabljanje · – Finančna podpora v okviru prihodnjega programa Erasmus+ na področju visokošolskega izobraževanja in mladine || – Sprejetje in izvajanje strategij upravljanja sektorjev izobraževanja, visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ki temelji na zaposljivosti Rok: srednje- in dolgoročno – Sprejetje nacionalnega okvira kvalifikacij ter potrjevanja pridobljenega znanja in izkušenj, ki se izvaja na podlagi statističnih kazalnikov, navedenih v nadaljevanju Rok: srednjeročno – Več programov skupnih diplomskih in doktorskih nalog med Tunizijo in državami EU Rok: srednjeročno Odvisno od razpoložljivosti teh statističnih podatkov: – Ustanovitev več tehničnih sekcij/področij v šolskem sistemu (dolgoročno) – Delež šol, priključenih na internet – Delež mladih diplomantov visokošolskega izobraževanja, ki najdejo zaposlitev eno leto po zaključku študija – Delež učencev, ki zapustijo srednješolsko izobraževanje s poklicno usmeritvijo Rok: srednjeročno || – Krepiti vlogo nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega sistema – Spodbujati približevanje Tunizije evropskemu raziskovalnemu prostoru in vključevanje vanj – Nadaljevati izvajanje podpornega programa za raziskovalni in inovacijski sistem (PASRI) in njegovo utrjevanje na regionalni ravni || || – Več institucij za raziskave in inovacije sodeluje v evropskem raziskovalnem prostoru; več skupnih projektov Rok: srednjeročno – Veliko študentov in raziskovalcev sodeluje v posebnih evropskih raziskovalnih programih Rok: srednjeročno 11) Zaposlovanje, kohezija in socialno vključevanje ter regionalni in lokalni razvoj || – Razviti in izvajati integrirano nacionalno strategijo zaposlovanja in krepitve zaposljivosti – Spodbuditi gospodarske in socialne spremembe s sklenitvijo nove družbene pogodbe in resničnega socialnega dialoga med socialnimi partnerji – Spodbujati politiko socialnega vključevanja in vzpostaviti ukrepe za boj proti revščini in za vključevanje ranljivih skupin – Oblikovati preglednejšo in posodobljeno delovno zakonodajo v smislu prožnejšega trga dela in hkrati varstva pravic delavcev – Vzpostaviti minimalno raven socialne zaščite – Izvajati določbe o usklajevanju sistemov socialne varnosti iz člena 65 in naslednjih členov Sporazuma v skladu s členom 8 partnerstva za mobilnost || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Izmenjava informacij in institucionalni dialog – Institucionalna podpora in tehnična pomoč – Podpora civilni družbi – Institucionalna podpora, tesno medinstitucionalno sodelovanje in zlasti krepitev institucionalnih zmogljivosti skladov socialne varnosti – Tehnična pomoč na področju socialne zaščite (pokojninska reforma, ocena novega sistema zdravstvenega zavarovanja ...) – Usposabljanje, izmenjava izkušenj in strokovnega znanja, kampanje ozaveščanja – Tematski program in sodelovanje s specializiranimi agencijami EU || – Izvajanje celostne nacionalne strategije zaposlovanja Rok: srednjeročno – Sklenjena nova družbena pogodba in vzpostavljeni tehnični pododbori Rok: kratkoročno – Ustanovitev nacionalnega sveta za socialni dialog Rok: kratkoročno – Funkcionalni okvir za mreženje javnih subjektov, ki zagotavljajo informacije o zaposlovanju, usmerjenje in pomoč pri vključevanju na trg dela Rok: srednjeročno – Sistem rednega ocenjevanja aktivnih politik zaposlovanja Rok: srednjeročno – Sprejetje programa Tunizije za dostojno delo Rok: srednjeročno – Vzpostavitev informacijskega sistema o družinah v stiski in z omejenimi prihodki Rok: srednjeročno – Oblikovanje in začetek izvajanja strategije za boj proti revščini in za socialno vključevanje Rok: srednjeročno – Seja pododbora za migracije in socialne zadeve, da se začne razprava o osnutku sklepa za izvajanje določb Pridružitvenega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti Rok: kratkoročno – Predlog za sprejetje osnutka sklepa v Pridružitvenem svetu Rok: srednjeročno || – Začeti celovit proces decentralizacije in lokalnega upravljanja ter razvoja misij državnih služb – Okrepiti prizadevanja za regionalni in lokalni razvoj ter zmanjšanje regionalnih razlik – Izboljšati upravljanje institucij, pristojnih za regionalni razvoj – Izboljšati učinkovitost politik regionalnega in lokalnega razvoja || – Institucionalni dialog in izmenjave, da se Tunizijo spremlja v smislu regionalnega razvoja in kohezije EU – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Tekoča proračunska podpora za krepitev zmogljivosti lokalnih organov – Podpora civilni družbi – Podpora politikam in programom regionalnega razvoja – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Čezmejno in decentralizirano sodelovanje – Nadaljevanje podpore za krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti in usposabljanje izvoljenih predstavnikov lokalnih skupnosti – Prispevek k razvoju organov, pristojnih za regionalni razvoj || – Sprejetje načrta za decentralizacijo in lokalno upravljanje Rok: srednjeročno – Začetek reforme pravnih in regulativnih sistemov (zakoni in predpisi), institucionalnih in organizacijskih sistemov (pristojnosti in pooblastila) ter finančnih sistemov (lokalna davčna ureditev), ki vodijo lokalne skupnosti Rok: dolgoročno – Sprejetje strategije za upravljanje človeških virov na lokalni ravni Rok: dolgoročno – Misije državnih služb na osrednji in regionalni ravni v okviru vzpostavljanja decentralizacije Rok: dolgoročno – Izvedba več projektov v partnerstvu med tunizijskimi in evropskimi lokalnimi skupnostmi Rok: kratko- in srednjeročno || – Izvajati reformo zdravstvenega sektorja s spodbujanjem uspešnosti in boljšega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Prispevek k nadgradnji zdravstvene infrastrukture – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || - – Izdelava strategije za zdravstveno reformo Rok: kratkoročno - – Izvajanje zdravstvene reforme - Rok: srednje- in dolgoročno 12) Razvoj kmetijstva in podeželja || – Izvajati večletni program za razvoj kmetijstva in podeželja v skladu s strateškimi smernicami o nacionalnem kmetijstvu in ENPARD – Krepiti program nadgradnje kmetijskih gospodarstev, dejavnosti, organizacij in institucij ter struktur za tehnično podporo kmetijstvu – Podpreti razvoj kakovostnega kmetijstva (ekološki proizvodi in geografske označbe) ter ribiškega in ribogojnega sektorja || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora, zlasti v okviru prihodnjega pilotnega projekta ENPARD – Podpora programu nadgradnje kmetijstva – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora pri organizaciji seminarjev o geografskih označbah / zaščitenih označbah porekla ter o ekoloških proizvodih || - Priprava in izvajanje večletnega programa za razvoj kmetijstva in podeželja Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta - – Oživitev programa nadgradnje kmetijstva (vključenih več gospodarstev in institucij) - Rok: dolgoročno - – Ponovna oživitev glavnih kmetijskih dejavnosti (poljščine, sadje in zelenjava, meso, mleko) Rok: kratko- in srednjeročno - – Zadružni sektor pokriva 20 % prebivalstva Rok: dolgoročno - - – Izvajanje strategij za razvoj ribiškega in ribogojnega sektorja ter ekološkega kmetijstva Rok: srednjeročno 13) Razviti in izvajati strategije in programe za zagotavljanje trajnostnega razvoja || – Izboljšati okoljsko upravljanje in spodbujati približevanje (decentralizacija, lokalno upravljanje), zlasti s krepitvijo politike in nacionalne uprave na področju dostopa do informacij in sodelovanja javnosti – Vzpostaviti okvir za strateško načrtovanje, zlasti v zvezi s trajnostnim razvojem (zeleno gospodarstvo, podnebna politika, družbena odgovornost organizacij, inovacije in ekološke tehnologije) || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Krepitev institucionalnega sodelovanja in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora civilni družbi – Politični in institucionalni dialog || - – Okrepljene okoljske strukture in ukrepi na lokalni in regionalni ravni Rok: srednjeročno - – Vzpostavitev informacijskega sistema za okolje in trajnostni razvoj z udeležbo civilne družbe Rok: srednjeročno – Izdelava in potrditev nacionalne strategije za trajnostni razvoj in strateške vizije za zeleno gospodarstvo s strani različnih zainteresiranih strani - Rok: srednjeročno || – Vzpostaviti nacionalni program za preprečevanje onesnaževanja, sanacijo in uskladitev z okoljskimi standardi ter ravnanje z odpadki || || - – Opredelitev in začetek izvajanja nacionalnega programa za sanacijo industrijskih območij Rok: srednjeročno - - – Opravljen strateški pregled sektorja v zvezi z odpadki Rok: kratkoročno || – Izvajati ustrezne regionalne in mednarodne sporazume in konvencije na področju varstva okolja in podnebja, boja proti širjenju puščav in ohranjanja biološke raznovrstnosti – Razviti območja z omejenimi možnostmi ter izboljšati življenjske razmere prebivalcev znotraj in v bližini nacionalnih parkov na jugu države ter v oazah, in sicer s spodbujanjem lokalnih okoljskih ukrepov, ki ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, zlasti ekoturizem – Izvajati strategije in programe, namenjene ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje || || – Strategija za spodbujanje biološke raznovrstnosti in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev znotraj in v bližini nacionalnih parkov na jugu države ter v oazah Rok: srednjeročno – Izdelati in potrditi nacionalno strategijo o podnebnih spremembah Rok: kratkoročno – Izdelava posodobljenega seznama toplogrednih plinov Rok: kratkoročno – Vzpostavitev sistema spremljanja, poročanja in preverjanja v energetskem, industrijskem, kmetijskem sektorju in sektorju ravnanja z odpadki Rok: srednjeročno [1] Skupno sporočilo „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“,
COM(2011) 303, 25.5.2011. [2] Tunizija in EU sta prvi sporazum o sodelovanju podpisali leta
1969, leta 1995 pa sta sklenili Pridružitveni sporazum. V tem okviru in
splošnejšem okviru evropske sosedske politike je bil leta 2005 sprejet prvi
akcijski načrt. [3] „Proračun za strategijo Evropa 2020“, COM(2011) 500
final, 29.6.2011. [4] Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča,
Izbirni protokol Konvencije proti mučenju in drugim krutim,
nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Mednarodna konvencija o
zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, Fakultativni protokol k
Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah. [5] Nov odziv na spremembe v sosedstvu, COM(2011) 303 z
dne 25. maja 2011. [6] Evropska sosedska politika na poti k močnejšemu
partnerstvu, JOIN(2013) 4 final z dne 20. marca 2013. [7] Na tej stopnji je morebitna podpora EU
okvirna. Prednostne naloge finančnega sodelovanja so dogovorjene v okviru
skupnega načrtovanja programov in vključene v dokument „enotni okvir
podpore“. Podpora EU lahko poteka prek različnih načinov podpore in
razpoložljivih finančnih instrumentov (proračunska podpora, tesno
medinstitucionalno sodelovanje, tehnična pomoč, vključno s
civilno družbo, in krepitev materialnih zmogljivosti), ki se določijo
glede na opredelitev in obliko na različnih področjih, kjer želi EU
uporabiti svoje instrumente.