21.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 19/59

1.

Odbor regij na zaprosilo italijanskega predsedstva Sveta EU pripravlja utemeljene predloge o tem, kako lahko povezana Evropa izkoristi velik potencial, ki ga ponuja sektor IKT za rast in nova delovna mesta, zlasti v naslednjih petih letih.

2.

V času nove industrijske revolucije lahko Evropa izkoristi digitalizacijo za spodbuditev družbenega razvoja in gospodarske rasti v skladu s strategijo Evropa 2020. Pomembno je razumeti, kakšno storitev zahtevajo stranke in kako razviti ustrezno tehnologijo. Poleg tega se je treba zavedati, da stranke ne želijo kupiti zgolj produkta, temveč tudi produktivnost, varnost pri delu in svoje zadovoljstvo. Vse to je mogoče doseči tako, da se izkoristi digitalizacija. Krožno gospodarstvo, digitalizacija in storitve je mogoče uporabiti za ustvarjanje novih, okolju prijaznih delovnih mest, ter oživitev tradicionalne industrije. Študije Komisije so pokazale, da bi lahko Evropa s spodbuditvijo rasti digitalnega notranjega trga do leta 2020 povečala BDP za 4 %, stroški javne uprave pa bi se lahko z digitalizacijo javnih storitev zmanjšali za 15–20 % (1). Celo v obdobjih velike brezposelnosti internet ustvari pet novih delovnih mest na vsaki dve izgubljeni. Ocenjuje se, da bi lahko s skupnimi ukrepi EU v okviru strategije za digitalizacijo v vseh gospodarskih panogah na dolgi rok ustvarili celo 3,8 milijona delovnih mest.

3.

Vendar pa zmogljivosti Evrope za ustvarjanje rasti in odpiranje delovnih mest z digitalizacijo ne zadoščajo v vseh pogledih. Znanje in spretnosti prebivalcev na področju IKT je treba razvijati, saj ima kar polovica državljanov zelo slabo znanje na tem področju ali pa sploh nobenega. V globalnem okolju se storitve razvijajo ob uporabi IT, zato je treba izboljšati konkurenčni položaj Evrope kot proizvajalke in razvijalke storitev. Tudi podjetja poslujejo v okolju, polnem izzivov: med desetimi podjetji na področju IKT, ki vodijo z vidika prodaje, ni nobenega evropskega.

—

Spodbujati je treba sinergije med različnimi mehanizmi financiranja ter med javnim in zasebnim sektorjem, ki morajo biti dobro načrtovane, da se vzpostavi visokokakovostna in cenovno dostopna infrastruktura, ki lahko podpre računalništvo v oblaku, masovne podatke in visokohitrostne širokopasovne povezave.

—

Prednostna naloga EU ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti bi morala biti, da ljudem pomagajo pridobiti digitalne in podjetniške spretnosti ter znanje, ki jim omogočajo, da v celoti izkoristijo nove tehnologije, analizirajo masovne podatke, razumejo vprašanja kibernetske varnosti, povečajo svojo zaposljivost ter ustvarjajo nove podjetniške priložnosti.

—

Cilj EU ter nacionalnih in podnacionalnih oblasti bi morala biti uvedba prilagodljivega regulativnega okvira, ki zmanjšuje stroške in spodbuja ustanavljanje ter delovanje podjetij IKT. Hkrati je treba omogočiti enostaven dostop do financiranja in spodbujati inovacije, tudi s političnimi mehanizmi za ocenjevanje in nagrajevanje.

—

V vseh prihodnjih zakonodajnih aktih za dokončanje enotnega digitalnega trga je treba upoštevati ključno vlogo in potencial lokalnih in regionalnih oblasti v digitalnem izobraževanju državljanov, uvajanju in upravljanju digitalne infrastrukture – pogosto s čezmejnim ali medregionalnim sodelovanjem –, v inovacijah, procesu podjetniškega odkrivanja ter uvajanju e-uprave.

4.

pozdravlja predloge za ukrepe v zvezi z notranjim trgom za elektronske komunikacije, ki naj bi spodbudili dinamično in trajnostno rast v vseh sektorjih gospodarstva, ustvarili delovna mesta in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov. V vsej prihodnji zakonodaji za dokončanje enotnega digitalnega trga je treba upoštevati ključno vlogo in potencial lokalnih in regionalnih oblasti pri uvajanju e-uprave;

5.

opozarja na osrednji pomen vodilnih pobud, tudi digitalne agende, kot orodij za rast. Vodilne pobude morajo služiti kot vzvod za okrepitev političnega usklajevanja na vseh ravneh za dosego ciljev strategije Evropa 2020. Uporabiti jih je treba v ključnih dokumentih. Lokalne in regionalne oblasti bi jih morale poleg tega še naprej uporabljati kot referenčni okvir, ne le za politično načrtovanje, temveč tudi pri sodelovanju z višjimi ravnmi uprave in drugimi akterji. Te oblasti (in javne ustanove, kot so knjižnice, bolnišnice ali šole) bi lahko tudi imele večjo vlogo pri seznanjanju z rezultati programa Obzorje 2020 in njihovi uporabi;

6.

poudarja, da gospodarske rasti in odpiranja delovnih mest ni mogoče doseči z delnimi izboljšavami, temveč je potrebno celostno razmišljanje, vodstvo in ukrepanje. Tako lahko na primer lokalne in regionalne oblasti bolje izkoristijo digitalizacijo na svojem področju delovanja, če njihova proračunska praksa in kazalniki izkazujejo dober splošen rezultat in spodbujajo sodelovanje med panogami. Za razvoj novih inovativnih upravnih postopkov je pomembno tudi ohranjati ravnovesje med vlogo javnih oblasti in novim inovativnim razvojem. Dobre izkušnje je prineslo eksperimentalno financiranje za namene predhodnega reševanja problemov ali razvoja in preskušanja socialnih inovacij;

7.

se zavzema za združevanje ukrepov od spodaj navzgor s strateškim vodstvom od zgoraj navzdol. Lokalni in regionalni akterji so gonilna sila pri razvoju in uporabi digitalizacije. Nosilci odločanja na lokalni in regionalni ravni, delavci in navadni ljudje so lahko spodbujevalna sila, pod pogojem, da imajo potrebno znanje in spretnosti ter pozitivno stališče do digitalizacije. Za razvoj teh spretnosti so odgovorni lokalni in regionalni akterji. Lokalna in regionalna raven bi morala izvajati samonadzor in zagotoviti, da lokalni in regionalni akterji ne postanejo ovira za lasten razvoj;

8.

opozarja, da digitalizacija v Evropi državljanov omogoča vzpostavljanje mrež in ohranjanje stikov, tako da ljudje lahko razpravljajo, se učijo drug od drugega, oblikujejo skupna stališča ter na podlagi lastnih želja in ciljev vplivajo na odločanje in krepitev skupne evropske identitete. Brez trgov ni novih delovnih mest, trgi pa bodo lažje nastajali, če bo imela Evropa močno digitalno identiteto ter če si bodo ljudje želeli digitalizacijo in celo zahtevali nove digitalne rešitve;

9.

poudarja, da so s spremembo delovnih metod zaradi digitalizacije nekatera delovna mesta neizogibno postala zastarela, kar pomeni, da morajo biti podjetja in javni sektor zmožni povečati in razvijati usposobljenost delovne sile, ki ustvarja več dodane vrednosti. Digitalizacija tudi omogoča ljudem, da se poskušajo preživljati z mikropodjetništvom. Poleg tega bi jo bilo treba uporabiti za spodbujanje podjetništva, ki je usmerjeno v visoko rast, saj omogoča ustvarjanje in zagotavljanje izdelkov in storitev brez časovnih ali prostorskih omejitev. Digitalizacija omogoča enake koristi celo akterjem v oddaljenih regijah;

10.

poudarja, da je na ravni Evropske unije in držav članic potrebna strategija za rast, ki bo izkoristila možnosti, ki jih ponuja digitalna strategija za podporo ustvarjanja boljših in stalnejših delovnih mest, zlasti za mlade. Zaposljivost ni zgolj odgovornost posameznika: vpleteni morajo biti vsi akterji – podjetja, univerze, šole, visokošolske ustanove, lokalne oblasti in mladi;

11.

ugotavlja, da sta zagotavljanje oskrbe z naravnimi viri in zmanjšanje ogljičnega odtisa glavna vidika trajnostnega razvoja. Gospodarska rast v Evropi zato ne bi smela temeljiti zgolj na povečevanju proizvodnje potrošniškega blaga. Rast je mogoče spodbuditi tudi s proizvodnjo izdelkov in izvajanjem storitev v digitalni obliki ter njihovo prodajo, pri čemer so naravni viri manj obremenjeni (2);

12.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj ocenijo možnosti za uporabo IKT, modeliranja informacij in javno-zasebnih partnerstev za večjo trajnost življenjskega cikla, ki ga imajo sredstva v javni lasti, zlasti grajeno okolje in zgradbe;

13.

ugotavlja, da se je treba poleg tehnološkega razvoja izdelkov osredotočiti tudi na razvoj postopkov, storitev in izdelkov, kjer je v ospredju človek, vključno z uporabniku prilagojenim oblikovanjem, soustvarjanjem in naglim razvojem prototipov. Odbor podpira instrument za povezovanje Evrope, ki ga je mogoče uporabiti za razvoj nove infrastrukture za digitalne javne storitve in za boljše usklajevanje problemov različnih regij s predlaganimi rešitvami iz različnih delov Evrope. S temi ukrepi bodo digitalni proizvodi hitreje in učinkoviteje zadovoljili resnične potrebe trga, tudi potrebe javnega sektorja, in povečala pa se bo tudi konkurenčnost evropskih izdelkov in podjetij;

14.

priporoča, da se ugotovi, ali bi bilo mogoče vrzel med IKT in poslovnimi dejavnostmi premostiti tako, da se storitve informacijskega sistema upravljajo z arhitekturo organizacije (Enterprise Architecture), kar pomeni celostni pristop in ne le upravljanje informacij ali delovanja. Ključno za arhitekturo organizacije je dobro vodeno in sistematično prilagajanje želenega informacijskega in tehnološkega okolja strateškim ter operativnim potrebam glavne dejavnosti;

15.

pri tem ugotavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri zagotavljanju enakega in cenovno dostopnega širokopasovnega dostopa na območjih, na katerih trg ne deluje, in poziva k temu, naj se projekti za digitalni razvoj na podeželskih in redko poseljenih območjih priznajo kot storitve splošnega gospodarskega pomena (3);

16.

poudarja, da je mogoče z uporabo IKT pri inovacijah ukrepati proti perečim družbeno-gospodarskim problemom, ter predlaga nov politični okvir, s katerim bi Evropska unija spodbujala podjetja, ki poslujejo na temelju IKT, k obravnavi velikih družbenih problemov, kot so podnebne spremembe, vprašanja energije ali starajoča se družba. Aktivno in zdravo staranje je eno od ključnih evropskih partnerstev za inovacije, digitalne storitve pa bi lahko podpirale aktivno staranje („digitalno aktivno staranje“). Z vlaganjem v digitalne storitve za izboljšanje zdravja in vključevanja starejših v družbo bi Evropa lahko prevzela pionirsko vlogo na tem področju in postavila temelje za nov izvozni trg v svetovnem merilu, hkrati pa zmanjšala stroške, povezane s staranjem prebivalstva;

17.

meni, da je povezovanje digitalizacije z močnimi tradicionalnimi evropskimi panogami, kot sta turizem in kultura, priložnost, da se na nov in inovativen način spodbudita rast in zaposlovanje. Ponudniki in uporabniki storitev bi se lahko na primer povezali prek novih inovativnih digitalnih platform in pristopov. Lokalni in regionalni akterji lahko pomagajo ponudnikom v turizmu in kulturi, da najdejo podobne ponudnike storitev v drugih delih Evrope ter se povežejo v mreže in z uporabo digitalnih pristopov skupaj večajo svojo prepoznavnost. Porabniki turističnih in kulturnih storitev lahko črpajo podatke iz množic za uporabo in za ustvarjanje vsebin. Javne zbirke podatkov, kot so digitalni viri v muzejih, arhivih in knjižnicah, so lahko vir novih turističnih in kulturnih storitev;

18.

priporoča, da se za spodbujanje digitalizacije sprejmejo poslovni modeli, ki se medsebojno dopolnjujejo in jih na primer socialna podjetja ter akterji v tretjem sektorju uporabljajo za storitve, ki jih javni sektor ne ponuja, zasebni pa v njih še ne vidi poslovne priložnosti;

19.

opozarja na ugotovitev, da lahko naložbe v IKT več prispevajo k regionalni rasti kot druge kapitalske naložbe. Zato priporoča, da se da prednost dokončanju enotnega digitalnega trga do leta 2015 in obravnavi potreb po naložbah v telekomunikacijsko infrastrukturo ter da se v ta namen v celoti izkoristijo strukturni skladi EU, spodbuja pravilna mešanica javnih in zasebnih naložb, uporabijo še drugi viri financiranja, kot je Evropska investicijska banka, ter določi ustrezen regulativni okvir. Zelo gosto naseljene regije je mogoče podpreti z zasebnimi naložbami v infrastrukturo, medtem ko druge za izboljšanje infrastrukture potrebujejo dostop do javnega financiranja;

20.

pozdravlja pobudo Evropske komisije Connected Communities (povezane skupnosti), ki naj bi občinam, udeležencem v lokalnih širokopasovnih partnerstvih in operaterjem dala smernice za to, kako pridobiti finančna sredstva in razviti prilagojene poslovne modele za zagotavljanje visokohitrostnih širokopasovnih povezav v njihovih skupnostih. Odbor spodbuja lokalne in regionalne akterje, naj izkoristijo nove možnosti financiranja in podpore za širokopasovne povezave, ki jih ponuja EU;

21.

meni, da bosta namestitev dostopnih visokohitrostnih omrežij in znižanje njihovih stroškov ustvarila posle za evropska podjetja, okrepila razvoj sodobnih storitev, spodbudila elektronsko poslovanje ter dala poslovne priložnosti na področju interneta stvari (IoT) in tehnologije stroj-stroj (M2M). Odbor je zaskrbljen zaradi trenda, da tehnologija prihodnje generacije (računalništvo v oblaku, 3D-tisk, e-zdravje, e-uprava, pametna mesta, razvedrilne storitve, prisotnost na daljavo, masovni podatki, internet v avtomobilu itd.) zahteva še večjo pasovno širino in nemoteno delovanje storitev povsod v Evropi, poslovni modeli, ki se razvijajo za uvedbo te tehnologije, pa ustvarjajo nevzdržne stroške lokalnim in regionalnim oblastem. Pri celotnih stroških širokopasovnih projektov je treba upoštevati ne le stroške zagona, temveč tudi prihodnje stroške, ki bodo nastali zaradi hitrega tehnološkega razvoja;

22.

poudarja, da je Evropsko partnerstvo za inovacije na področju pametnih mest in skupnosti platforma (4), ki dejansko spodbuja trajnostno rast na podlagi digitalizacije. To bo ustrezno delovalo le, če bodo tudi razvoj proizvodov in testne platforme imeli dobro delujoč inovacijski in poslovni ekosistem. Sodelovanje med medsebojno povezanimi pametnimi mesti omogoča lokalnim in regionalnim akterjem, da čim bolj učinkovito spodbujajo razširjanje rešitev, ki jih razvijajo podjetja, in s tem krepijo njihovo konkurenčnost na svetovnem poslovnem prizorišču;

23.

priporoča, da regije pri oblikovanju strategije pametne specializacije (RIS3) izhajajo iz digitalizacije v svoji izbrani strategiji, da bodo ustvarile več dodane vrednosti in hitrejšo rast v regiji. Odbor spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj razvijejo inovativne in podjetniške postopke odkrivanja in mehanizme upravljanja, da bodo optimizirale sinergije med različnimi javnimi in zasebnimi mehanizmi financiranja, uskladile sinergije med različnimi regionalnimi in lokalnimi katalogi projektov ter osredotočile pozornost na ustanavljanje evropskih partnerstev na podlagi programov Obzorja 2020, INTERREG, v okviru makroregij itd.;

24.

poziva Komisijo, naj ukrepa, da bodo regije dobile jasne smernice, kako naj uresničijo strategije pametne specializacije (RIS3) z mega projekti in projektnimi portfelji, ki se financirajo iz več skladov in organizirajo na temelju sodelovanja, ki ustvarja sinergijo, namesto da upravljajo posamezne projekte. Digitalna orodja za upravljanje projektov in virtualna delovna okolja bodo odločilna za takšen razvoj delovne kulture;

25.

opozarja, da je že v preteklosti zagovarjal stališče, da se „instrumenti za povezavo med raziskavami, inovacijami in strategijami pametne specializacije […] izvajajo v programu Obzorje 2020 in strukturnih skladih, da bi oblikovali objektivne kazalnike za pot do odličnosti in vzpostavili evropski raziskovalni prostor“ (5). Razvite kazalnike bi lahko prilagodili za ocenjevanje koristi raziskovalnih projektov, ki se izvajajo z javnimi finančnimi sredstvi. Ocenjevanje mora biti osredotočeno na rezultate in učinke, kot so koristi za lokalne in regionalne oblasti, nove poslovne priložnosti in delovna mesta, izboljšanje oblikovanja, delovanja, uporabnosti in učinkovitosti storitev, splošna kakovost proizvodov in storitev ter splošen prispevek k inovacijskim sistemom;

26.

je že v prejšnjih mnenjih opozoril na aktivno uporabo inovativnih javnih naročil in poenostavitev postopkov ter spodbuja lokalne in regionalne uradnike, naj uporabljajo ti načeli, da bodo pospešili širitev digitalnih pristopov;

27.

meni, da je treba pri iskanju digitalnih storitev združiti strani, ki prispevajo k vrednostni mreži – ustvarjalce vsebin, tržnike, distribucijske kanale, trgovce v elektronskem poslovanju, programerska podjetja, operaterje in financerje telekomunikacij ter strokovnjake za raziskave in inovacije, izobraževanje in pravice intelektualne lastnine – saj je to pomembno za delovanje notranjega trga in konkurenčnost digitalnega gospodarstva. Odbor priporoča večjo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v oblikovanje in vodenje vseevropskih in medregionalnih vrednostnih mrež;

28.

ugotavlja, da je mogoče spodbuditi rast in ustvarjanje delovnih mest z odpiranjem dostopa do znanja, procesov, javnih prostorov in inovacij, kot stranskih proizvodov projektov raziskav in razvoja, ki se financirajo iz javnih sredstev. Občine lahko na primer dajo na voljo javne prostore z dostopom do interneta in opremo za individualno določeno tarifo ter s tem podprejo mikro-podjetnike in omogočijo mobilnost različnim skupinam prebivalstva;

29.

opozarja, da po podatkih Komisijinih študij prosti dostop do podatkov javnega sektorja in javno financiranih ustanov krepita gospodarsko rast in ustvarjata nove poslovne priložnosti, in sicer tudi za mala podjetja, ne glede na njihovo lokacijo. Odprti javni podatki prispevajo k izboljšanju pogojev za učinkovit digitalni notranji trg, ki potrošnikom nudi enostaven, varen in prilagodljiv dostop do zakonitih digitalnih vsebin in storitev (6);

30.

opozarja, da je tehnologija, potrebna za odprte javne podatke, že napredovala, da pa je na lokalni in regionalni ravni morda še ne obvladajo dovolj ter da morda ni na voljo potrebnih orodij za iskanje informacij, ki jih je mogoče ponovno uporabiti (7). Metapodatki so pomemben vidik ponovne uporabe informacij, njihovo objavljanje v standardizirani obliki pa bi izboljšalo predvsem čezmejni prenos, dostopnost in komercializacijo znanja;

31.

ugotavlja, da količina informacij, ki so na voljo na internetu, naglo narašča. Uporaba „masovnih podatkov“, oziroma velike količine informacij, naj bi v prihodnjih nekaj letih ustvarila nove poslovne priložnosti in delovna mesta, vendar se takšni podatki šele začenjajo uporabljati v javnem sektorju, na primer v zdravstvu, prometu in zavodih za zaposlovanje. Še vedno pa je neizkoriščen ogromen potencial povezovanja odprtih podatkov in masovnih podatkov ter javnih in zasebnih podatkovnih baz. Zakonodaja Evropske unije bi morala omogočati ustrezno uporabo masovnih podatkov brez kršenja posameznikove pravice do varstva podatkov;

32.

se zavzema za to, da internetno okolje EU postane najvarnejše na vsem svetu, in priporoča, da se Evropa na svetovnem trgu uveljavi kot varno in stabilno poslovno okolje z dobro telekomunikacijsko infrastrukturo, na podlagi česar bi lahko privabila na znanju temelječa podjetja k naložbam in razširitvi njihovih dejavnosti v evropskih regijah. Hude okvare na omrežjih, napade in kriminal je treba čim bolj omejiti, saj škodijo ugledu podjetij, znižujejo produktivnost dela in škodijo znanju, ki je ključno za podjetja;

33.

se zavzema za oblikovanje tehnoloških platform v Evropi in želi pojasnilo, ali je treba zaradi kibernetske varnosti hkrati s sedanjim internetom razviti bolj omejeno internetno omrežje, ki bi dalo konkurenčno prednost poslovanju, storitvam računalništva v oblaku in raziskavam, ki temeljijo na zaupanju. Evropska unija bi lahko poleg tega usmerjala prejemnike finančnih sredstev EU k tem platformam in tako spodbujala komercialni uspeh novih rešitev;

34.

opozarja, da je ključnega pomena na vseh ravneh izpolnjevati varnostne zahteve, da se zagotovi ustrezna zaščita zasebnosti in osebnih podatkov ter preprečita nepooblaščeno sledenje osebnim informacijam in njihovo profiliranje, vključno z nakupovalnimi navadami, zdravstvenimi podatki, zdravstvenimi kartotekami itd. Zaščito zasebnosti bi bilo treba obravnavati tudi z vidika možnosti samodejnega združevanja podatkov iz različnih datotek, s čimer bi nastali izjemno osebni profili posameznikov (8);

35.

se zaveda, da digitalizacija, vključno s prosto dostopnimi spletnimi učnimi programi za vse (MOOC), v visoko šolstvo vnaša enako vrsto sprememb, kot smo je že bili priča na primer v medijskem sektorju. Visoko šolstvo v Evropi tvega, da bo zaostalo za drugimi deli sveta, ki vlagajo v strategije za posodobitev izobraževanja, ki temeljijo na IKT. Vendar lahko tudi lokalni in regionalni akterji uporabijo digitalizacijo za posodobitev izobraževanja v sodelovanju z univerzami. To bi izboljšalo pogoje za evropske ponudnike, ki bi tako lahko uspeli na rastočem svetovnem trgu izobraževanja, in poleg tega dalo možnosti za ustvarjanje delovnih mest v visokem šolstvu. Univerze, ki so uvedle digitalizacijo, lahko z večjo verjetnostjo posodobijo druge sektorje v svoji regiji na podlagi načela trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije) ter tako pomagajo podjetjem ustvariti delovna mesta, javnemu sektorju pa razviti e-upravo in e-storitve;

36.

je zadovoljen s prizadevanji, da se v partnerstvu z industrijo, in sicer prek Velike koalicije za digitalna delovna mesta (9), spodbujajo spretnosti, ki jih potrebujejo strokovnjaki za IKT. Tako organizacije kot posamezniki se morajo vse pogosteje prilagajati – pridobivati nove spretnosti in znanja ter se več učiti – da ostanejo v koraku z razvojem. Zaradi tega je toliko pomembneje, da podjetja in javna uprava razvijejo inovativne načine za ohranjanje razpoložljivosti znanja in spretnosti v prihodnosti. Pomanjkanje pravega znanja in spretnosti velja za največjo oviro pri tem. Še posebej je treba izboljšati digitalne spretnosti brezposelnih, osebam s poklicno ali univerzitetno izobrazbo pa je treba dati priložnost, da se naučijo elektronskega poslovanja. Odbor regij podpira pobude za razvoj evropskega spletnega podjetništva;

37.

se je izrekel za predlog Komisije, da se nova izobraževalna programa Erasmus+ in Obzorje 2020 uporabita za podpiranje izobraževalnih ustanov pri razvoju novih poslovnih in izobraževalnih modelov ter za izvedbo dejavnosti za testiranje inovativnih pedagoških pristopov, učnih načrtov in ocenjevanja spretnosti (10). Odbor spodbuja lokalne in regionalne akterje, da izobraževalne ustanove, ki jih vzdržujejo in financirajo, spremenijo v okolje za razvoj, testiranje in poskusno izvajanje novih načinov digitalnega učenja (živi laboratoriji);

38.

poudarja, da se vseživljenjsko učenje odvija na vseh stopnjah življenja in tudi zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Odprte tehnologije in spletni tečaji omogočajo učenje vsem posameznikom kjer koli, kadar koli, s katero koli napravo in ob pomoči kogar koli. To omogoča tudi razvijanje znanja državljanov v zvezi z IKT in varstvom podatkov. Lokalni in regionalni akterji morajo poskrbeti, da se sistematično razvija medijska pismenost na vseh ravneh, od zgodnjega izobraževanja do študija, ki vodi do poklicnih ali akademskih kvalifikacij. V Evropi bi lahko na primer izboljšali standarde in izdajanje spričeval o digitalnih znanjih in spretnostih ter to uporabili kot spodbudo;

39.

pozdravlja portal e-učenje, ki ga je zagnala Komisija, in sredstva iz Erasmus+, ki so mu bila namenjena. V prihodnosti bodo odprti učni viri, ustvarjeni za en sam skupen portal, in na primer ključne ugotovitve projektov raziskav in razvoja, ki jih financira EU, izboljšali znanje in konkurenčnost Evrope.