26.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 424/34

Poročevalec

: g. ZBOŘIL

Soporočevalec

: g. IONIŢĂ

1.1

V EU se na področju energije dogajajo velike spremembe, evropsko gospodarstvo in ranljivi potrošniki pa se vse bolj soočajo s tveganjem nezanesljive oskrbe in visokih cen energije.

1.2

Obsežno hidravlično lomljenje (angleško tudi „fracking“) vzbuja pomisleke zaradi njegovih posledic za javno zdravje in okolje, zato skupnosti, ki jih to vprašanje zadeva, potrebujejo najboljše informacije za lažje zagotavljanje njihovega varstva, v odločanje o posameznih projektih pa mora biti bolj vključena lokalna raven v skladu z ustreznimi pravnimi zahtevami.

1.3

Smernice Komisije glede politike pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov so sestavljene iz nabora načel, ki bi jih morale države članice uveljaviti v šestih mesecih, in sistema spremljanja, ki temu sledi. Preglednost raziskovanja in pridobivanja je ključna, če želimo kar najbolj zmanjšati tveganja in zagotoviti, da bodo takšni projekti sprejemljivi za javnost.

1.4

EESO meni, da dokumenti Komisije (sporočilo in priporočila) odražajo realističen pogled na to vprašanje ter da morajo nadaljnje razprave temeljiti na dejstvih in ugotovitvah. Hkrati je treba upoštevati pomembne subjektivne dejavnike, kot je dojemanje tveganja v javnosti. Odbor ima do morebitne vloge nekonvencionalnih ogljikovodikov v mešanici energijskih virov EU objektiven odnos.

1.5

EESO pozdravlja hitri postopek, pri čemer priporočila omogočajo lažji začetek preglednih postopkov za odobritev raziskovanja v državah, za katere je uporaba nekonvencionalnih ogljikovodikov zaradi njihovih potreb po energiji nujna.

1.6

EESO meni, da je ta okvir, če bo pravilno uporabljen, primeren za uporabo v lokalnih skupnostih ter da vsaj zaenkrat ni treba sprejeti posebne direktive o plinu iz skrilavca. V pravnem redu EU so na voljo ustrezna sredstva za iskanje rešitev glede čezmejnih učinkov hidravličnega lomljenja, če bi do njih prišlo. Pozneje bi bilo treba vprašanje ponovno proučiti, če bi se obseg tovrstnih dejavnosti močno povečal.

1.7

EESO želi poudariti, da so lahko tovrstni viri nekonvencionalnih ogljikovodikov, pridobljeni na podlagi pravega institucionalnega okvira, dejavnik rasti v Evropi. Za preprečevanje neravnovesij v elektroenergetskih sistemih je razmeroma čista, zanesljiva in fleksibilna proizvodnja energije iz fosilnih goriv nujna. Poleg tega pogoste politične krize v vzhodni soseščini EU kažejo, kako pomembno je na tak način pravočasno razpršiti vire oskrbe.

1.8

EESO predlaga, da se v nadaljnjih dokumentih Komisije izpostavi več dodatnih plati tehnologije hidravličnega lomljenja. Poraba vode ni tako velika, kot se včasih predvideva, vendar pa delo na območjih, kjer primanjkuje vode, zahteva posebno pozornost; uporabljene kemikalije so urejene s predpisi (REACH), nevarnih snovi pa ne bi smeli uporabljati; pri uhajanju plina in sežiganju odpadnega plina na bakli je potrebno ustrezno ravnanje. Uporablja se načelo onesnaževalec plača.

1.9

EESO kot ključno za socialno pravičnost in sprejemljivost nekonvencionalnih ogljikovodikov v javnosti poudarja, da bi bilo treba del iztržka od licenčnin in trošarin pregledno in predvidljivo nameniti lokalnim proračunom zadevnih skupnosti kot nadomestilo za morebitne negativne zunanje učinke.

2.1

V EU se na področju energije dogajajo velike spremembe, ki so posledica medsebojno prepletenih dejavnikov, kot so pomembni tehnološki preboji (tako pri obnovljivih virih energije kot fosilnih gorivih), veliki geopolitični premiki in ambiciozni cilji politik, zaradi katerih občasno pride do zapletenih ukrepov, katerih učinke je težko spremljati. Čeprav so energetski viri brez dvoma postali številnejši in bolj pestri, se evropsko gospodarstvo in ranljivi potrošniki vse bolj soočajo s tveganjem nezanesljive oskrbe in visokih cen energije.

2.2

Ena izmed novih tehnik, ki so se pojavile v zadnjih desetletjih, je obsežno hidravlično lomljenje. Ta tehnika je v ZDA hitro dozorela in prinesla nedvoumne koristi, saj je povečala zaloge zemeljskega plina, namenjene gospodarskemu izkoriščanju, in občutno znižala cene. Hidravlično lomljenje hkrati vzbuja pomisleke zaradi njegovih posledic za javno zdravje in okolje, obenem pa se v javnosti pojavljajo pritožbe zaradi nezadostne preglednosti in posvetovanj v zvezi z dejavnostmi na področju plina iz skrilavca. Skupnosti, ki jih to vprašanje zadeva, morajo biti bolje obveščene, v odločanje o posameznih projektih, vključno s presojo vplivov v skladu z veljavnimi pravnimi obveznostmi, pa mora biti bolj vključena lokalna raven.

2.3

EESO želi okrepiti sporočilo Komisije, da so lahko viri nekonvencionalnih ogljikovodikov, pridobljeni na podlagi pravega institucionalnega okvira, dejavnik rasti v Evropi. Izkušnje z vpeljavo obnovljivih virov energije kažejo, da bomo še kar nekaj časa potrebovali razmeroma čisto, zanesljivo in fleksibilno proizvodnjo energije iz fosilnih goriv, če se bomo želeli izogniti neravnovesjem v elektroenergetskih sistemih. Poleg tega pogoste politične krize v vzhodni soseščini EU ponovno kažejo, kako pomembno je imeti razpršene vire oskrbe.

3.1

Gospodarstva in državljani Evrope potrebujejo trajnostno in cenovno dostopno energijo, katere dobava je varna in zanesljiva. K rasti cen v EU, zlasti v primerjavi s položajem nekaterih naših glavnih tekmecev, sta poleg drugih dejavnikov prispevali velika uvozna odvisnost in majhna razpršitev virov energije.

3.2

Tehnološki napredek je omogočil dostop do nekonvencionalnih fosilnih goriv, katerih pridobivanje je bilo prej pretežavno ali predrago. V ZDA predstavljajo nekonvencionalni viri plina 60 % domače proizvodnje plina, najbolj pa se povečuje obseg plina iz skrilavca. S tem so zaloge cenejšega premoga iz ZDA postale na voljo za izvoz, zlasti v EU.

3.3

Morebitne rezerve zemeljskega plina iz formacij skrilavca so v nekaterih delih EU sprožile visoka pričakovanja: plin iz skrilavca je možen nadomestek za ogljično intenzivnejša fosilna goriva, lahko zmanjša odvisnost od dobaviteljev energije, ki niso iz EU, ter ustvari nova delovna mesta, gospodarsko rast in javne prihodke. Zato si nekatere države članice dejavno prizadevajo za raziskave na področju plina iz skrilavca.

3.4

Vendar tveganja, povezana s tehniko obsežnega hidravličnega lomljenja, ki se pogosto imenuje kar „fracking“, vzbujajo pomisleke zaradi njegovih posledic za javno zdravje in okolje. Velik del prebivalstva tudi meni, da je stopnja previdnosti, preglednosti in javnega posvetovanja v zvezi z dejavnostmi na področju plina iz skrilavca prenizka. Nekatere države članice so se odločile prepovedati hidravlično lomljenje ali uvesti moratorije.

3.5

Komisija je kot odziv na pomisleke javnosti pristala na pripravo okvira za varno in zanesljivo pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov v EU, s katerim želi:

3.6

Sporočilo je priloženo priporočilu, ki dopolnjuje obstoječi pravni red EU in zagotavlja minimalna načela za raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov z obsežnim hidravličnim lomljenjem. Cilj priporočila je omogočiti varen in zanesljiv razvoj teh virov ter spodbujati enake pogoje za to industrijo v vseh državah članicah EU, ki se odločijo za njihov razvoj.

3.7

Iz trenutno dostopnih informacij je mogoče razbrati, da je v Evropi v primerjavi z drugimi nekonvencionalnimi fosilnimi gorivi največ možnosti za pridobivanje zemeljskega plina iz formacij skrilavca: viri plina iz skrilavca, ki jih je tehnično mogoče izkoristiti, so ocenjeni na približno 16 bilijonov kubičnih metrov, kar je mnogo več kot pri plinu iz nizkoporoznih kamnin (3 bilijoni kubičnih metrov) ali metanu iz premogovnih ležišč (2 bilijona kubičnih metrov). Z razvojem raziskovalnih projektov bomo pridobili dodatno znanje o virih iz formacij skrilavca in drugih nekonvencionalnih virih plina in nafte, ki jih je mogoče izkoristiti v gospodarskem smislu.

3.8

Nova tehnika bi lahko državam članicam z veliko uvozno odvisnostjo ponudila možnost razpršitve virov energije in okrepitev zanesljivosti oskrbe. Celo zmerno znižanje ali preprečitev povišanja cen plina – na primer z izboljšanjem ali ohranitvijo pogajalskega položaja do dobaviteljev plina, ki niso iz EU – bi ugodno vplivalo na države članice. Dejavnosti na področju plina iz skrilavca lahko tudi ustvarijo neposredne ali posredne gospodarske koristi, na primer prek regionalnih naložb v infrastrukturo, neposrednih in posrednih priložnosti za zaposlovanje ter javnega prihodka prek davkov, taks in licenčnin.

3.9

Strokovnjaki se strinjajo, da pridobivanje plina iz skrilavca na splošno pomeni večji okoljski odtis v primerjavi s konvencionalnim razvojem na področju plina, ker je zanj potrebna intenzivnejša tehnika stimulacije vrtin, v glavnem pa se izvaja na kopnem in zajema večja območja. Poleg tega je treba izvrtati več vrtin, saj je produktivnost vrtin za plin iz skrilavca na splošno manjša kot pri konvencionalnih vrtinah. Nekatera tveganja in vplivi bi lahko imeli čezmejne posledice, na primer v primeru onesnaževanja voda in zraka.

3.10

Okoljska tveganja, ki pomenijo tudi tveganja za zdravje, so v javnosti sprožila različne stopnje zaskrbljenosti, vključno s popolnim nasprotovanjem projektom na področju plina iz skrilavca. Za še posebno problematično velja nesorazmerje informacij med izvajalci in pristojnimi organi ali najširšo javnostjo, zlasti glede sestave tekočin za lomljenje in geoloških pogojev, v katerih se lomljenje izvaja.

3.11

Omenjeno priporočilo poziva države članice, naj pri uporabi ali prilagajanju zakonodaje o ogljikovodikih, za katere je potrebno obsežno hidravlično lomljenje, zagotovijo:

3.12

Državam članicam se tudi priporoča, naj zagotovijo, da bodo podjetja, kjer je to mogoče, uporabljala najboljše razpoložljive tehnike (BAT) in dobre industrijske prakse za preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje vplivov in tveganj, povezanih s projekti raziskovanja in pridobivanja. Komisija poleg tega pregleduje obstoječi referenčni dokument (BREF) o rudarskih odpadkih v okviru direktive o rudarskih odpadkih, za katerega Odbor meni, da bo kmalu objavljen.

3.13

Komisija bo za lažjo vključitev javnosti ustanovila evropsko znanstveno in tehnološko mrežo za pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov, ki bo povezala izvajalce iz industrijskih, raziskovalnih in akademskih krogov, pa tudi akterje civilne družbe. Dodatne raziskave na področju razumevanja, preprečevanja in zmanjševanja vplivov in tveganj za okolje zaradi raziskovanja in izkoriščanja plina iz skrilavca so objavljene tudi v delovnem programu programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2015.

3.14

Države članice EU so bile pozvane, naj začnejo načela iz priporočila uporabljati v šestih mesecih in začenši z letom 2015 Komisijo letno obveščajo o sprejetih ukrepih. Komisija bo izvajanje priporočila spremljala z javno dostopno preglednico dosežkov, ki bo vsebovala primerjavo razmer v državah članicah, uspešnost politike pa bo preverila čez 18 mesecev.

4.1

EESO ceni uravnotežen pristop Komisije k vprašanju nekonvencionalnih ogljikovodikov. Razprava o tem mora biti odprta ter temeljiti na dejstvih in ugotovitvah. Kljub temu je treba upoštevati subjektivne vidike, kot je dojemanje tveganja v javnosti. Sporočilo je celovito, informativno, dobro strukturirano, poudarja pa tudi najpomembnejša vprašanja, ki jih je treba obravnavati z vidika varstva okolja in zdravja ter splošne sprejemljivosti za javnost. Ponuja tudi uravnotežen pogled na morebitno vlogo nekonvencionalnih ogljikovodikov v mešanici energijskih virov EU.

4.2

Vse države EU niso bogate s tem primarnim virom energije, zato je treba upoštevati načelo subsidiarnosti. V pravnem redu EU so na voljo ustrezna sredstva za iskanje rešitev glede čezmejnih učinkov hidravličnega lomljenja, če bi do njih prišlo. EESO meni, da so trenutni predpisi EU primerni, saj pokrivajo večino vidikov hidravličnega lomljenja, zato zaenkrat ni treba sprejeti posebne direktive o plinu iz skrilavca. Z doslednim izvajanjem obstoječih pravnih obvez bo mogoče to novo tehnologijo pridobivanja varno razvijati.

4.3

EU ima razmeroma malo virov surovin, zato bi bilo treba vse razpoložljive vire kar najbolj učinkovito izkoristiti, ob tem pa upoštevati tveganja za zdravje in okolje. Po drugi strani ni nobena človeška dejavnost popolnoma brez tveganj, zato mora biti racionalno obvladovanje tveganj sestavni del vsakega človekovega podviga, vključno z raziskovanjem in pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov.

4.4

Za zagotovitev sprejemljivosti nove tehnologije za javnost je bistvena dobra preglednost vsakega projekta raziskovanja in izkoriščanja. Preglednost bi bilo treba okrepiti že v začetnih fazah razvoja, saj je za realistično oceno zalog virov in gospodarskih koristi njihovega izkoriščanja na območjih, kjer utegnejo biti nahajališča plina iz skrilavca, potrebno raziskovalno vrtanje. V zvezi z raziskovanjem je treba poskrbeti za temeljito presojo vplivov. Zanesljivost in trajnost oskrbe sta temelja energetske politike EU. Ker pa sistemskih neravnovesij, ki jih ustvarjajo vetrni in solarni viri, še ni mogoče izravnati, ne da bi ogrozili druge cilje, kot sta dekarbonizacija ali večja učinkovitost, se zdi možnost, ki jo predstavlja nekonvencionalni plin, smiselna za lažji energetski prehod.

4.5

Upoštevati je treba tudi geopolitične vidike, zlasti glede na zadnje dogodke v Ukrajini, do katerih je prišlo po objavi sporočila in priporočil. Opraviti imajo namreč z zanesljivostjo oskrbe z energijo, če bi prišlo do dolgotrajnih napetosti v bližnjih sosedah EU ali trgovinske vojne z Rusijo, navezujejo pa se tudi na dogajanje v drugih delih sveta in postopno zmanjševanje vpliva EU med velikimi trgovinskimi bloki.

4.6

EESO se zaveda, da je tehnologija pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov v zadnjih letih napredovala. Glavni okoljski in varnostni pomisleki so bili uspešno in verodostojno odpravljeni, zmanjšala so se tudi tveganja na ključnih okoljskih področjih. Kljub temu je treba pozorno spremljati zlasti nevarnost onesnaženja vode in se še posebej posvetiti območjem, kjer vode primanjkuje. EESO svetuje, da se dokumenti Komisije čim prej pregledajo in se vanje vključijo spodaj navedeni predlogi.

4.7

Pri oceni projektov pridobivanja bi bilo treba v celoti navesti koristi, ki pripadajo lokalnim skupnostim (infrastruktura, delovna mesta, davki, licenčnine itd.). Zelo pomembno je, in tudi v skladu z dobro prakso, da se del iztržka od licenčnin in trošarin pregledno in predvidljivo nameni lokalnim proračunom – po možnosti na podlagi formule, ki je pod drobnogledom javnosti – kot nadomestilo skupnostim za morebitne negativne posledice pridobivanja in kot način za zmanjšanje njihovega nasprotovanja tovrstnim projektom. EESO svetuje, da se ta točka vključi v priporočila Komisije.

4.8

Okoljevarstvene koristi bi bilo treba v celosti navesti: emisije iz procesov izgorevanja bi bile približno pol manjše kot v primeru premoga. Pri obravnavi tega vprašanja bi morali upoštevati vpliv uhajanja plina na poti od vrtine do gorilnika, ki je v nekaterih delih sveta precejšen, a le malokrat razkrit. Strokovnjaki neuradno priznavajo, da uhajanje plina na slabo upravljanih plinskih poljih dosega 12–13 %, medtem ko naj bi bil v skladu z dobrimi operativnimi standardi ta delež pod tremi odstotki.

4.9

Geološka in potresna tveganja je treba podrobno oceniti v točno določenih bazenih, vendar bi bilo treba v sporočilu navesti, da proces lomljenja poteka v občutno globljih vrtinah kot pri konvencionalnem pridobivanju, kar v primeru plina iz skrilavca pomeni precej pod vodonosniki. Kljub temu bi morali še naprej pridobivati znanje o srednjeročnih in dolgoročnih tveganjih, ki so posledica samega obsega dejavnosti, povezanih z novo tehnologijo.

4.10

Komisija bi lahko tudi navedla, da je poraba vode na vrtino razmeroma nizka in da se velik del vode vrne na površje, kjer se bodisi ponovno uporabi bodisi ustrezno obdela. Uporabljene kemikalije so v EU urejene z uredbo REACH, pri uhajanju plina in sežiganju odpadnega plina na bakli pa je potrebno ustrezno ravnanje. Poleg tega je uporaba tal glede na energijsko gostoto drugih plinskih polj precej manjša kot pri fotovoltaičnih/vetrnih obratih in obratih na biomaso. Zagovorniki vseh vrst obnovljivih virov energije ta pojav močno podcenjujejo, čeprav je pogosto dejavnik pri sprejemanju odločitev o možnostih uporabe primarnih virov energije.