26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/88

—

ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2012“ (COM(2012)0408) ter spremljajočih dokumentov (SWD(2012)0227, SWD(2012)0228, SWD(2012)0229 in SWD(2012)0230) (1),

—

ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2011 (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2011 z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču o strategiji Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011)0376),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Herkul III za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (COM(2011)0914),

—

ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (4),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 10. maja 2012 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2010 (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji (7), svoje izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji (8) in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

—

ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2012 in poročila nadzornega odbora urada OLAF za to leto,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0197/2013),

A.

ker so EU in države članice skupaj odgovorne za zaščito finančnih interesov Unije in boj proti goljufijam in ker je tesno sodelovanje Komisije in držav članic pri tem bistvenega pomena;

B.

ker so za izvrševanje več kot 80 % proračuna Unije in za zbiranje lastnih sredstev v obliki DDV in carin pristojne predvsem države članice;

C.

ker je Komisija nedavno sprejela številne pomembne pobude za ukrepe na področju boja proti goljufijam;

1.

poudarja, da je boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, obveznost Komisije in držav članic, predvidena v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

2.

spominja, da je pomembno poskrbeti za zaščito finančnih interesov tako pri zbiranju sredstev EU kot pri njihovi porabi;

3.

pozdravlja poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2011“ (v nadaljevanju: letno poročilo Komisije); obžaluje pa, da poročilo vsebuje samo podatke, ki so jih posredovale države članice same; poudarja, da države članice uporabljajo različne opredelitve za podobne vrste kršitev in da vse ne zbirajo podobnih in podrobnih statističnih podatkov na podlagi skupnih meril, zaradi česar je težko zbrati zanesljive in primerljive statistične podatke na ravni EU; zato obžaluje, da ni mogoče oceniti dejanske razširjenosti nepravilnosti in goljufij v posameznih državah članicah ter opredeliti in kaznovati tistih držav članic, kjer so te najpogostejše, kot je že večkrat zahteval Parlament; zato poziva, naj se v vseh državah članicah določijo standardna ocenjevalna merila za nepravilnosti in goljufije skupaj z ustreznimi kaznimi za kršitelje;

4.

poudarja, da je goljufija namerna kršitev in kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil, ter obžaluje, da poročilo Komisije goljufij ne obravnava temeljito, nepravilnosti pa se loteva zelo obširno; poudarja, da se člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) nanaša na goljufije, ne na nepravilnosti, in poziva, naj se uvede razlikovanje med goljufijami in napakami oziroma nepravilnostmi;

5.

ugotavlja, da je bilo v skladu z letnim poročilom Komisije v letu 2011 1.230 nepravilnosti v poročilih obravnavanih kot goljufije in da je njihov finančni učinek znašal 404 milijone EUR, kar je 37 % manj kot v letu 2010; priznava, da sta kohezijska politika in kmetijstvo še vedno glavni področji z najvišjo stopnjo goljufij, njihov finančni učinek pa je ocenjen na 204 milijone EUR oziroma 77 milijonov EUR; kljub temu se sprašuje, ali je to zmanjšanje res prikaz dejanskega stanja na področju goljufij ali pa gre morda samo za znamenje, da so nadzorni in kontrolni sistemi v državah članicah pomanjkljivi;

6.

znova poziva Komisijo, naj natančno spremlja učinkovitost nadzornih in kontrolnih sistemov v državah članicah ter zagotovi, da bodo informacije o ravni nepravilnosti v državah članicah odražale dejansko stanje;

7.

opozarja, da se že več let dogaja, da države članice podatkov ne posredujejo pravočasno ali da posredujejo netočne podatke; poudarja, da ni mogoče delati primerjav in objektivno oceniti obsega goljufij v državah članicah Evropske unije; opozarja, da Evropski parlament, Komisija in urad OLAF ne morejo ustrezno opravljati svojih nalog v zvezi z ocenjevanjem stanja in predložitvijo predlogov, ter ponavlja, da tega ni mogoče dopuščati; poziva Komisijo, naj prevzame vso odgovornost za izterjavo nepravilno plačanih zneskov za proračun EU; spodbuja Komisijo, naj uvede enotna načela poročanja v vseh državah članicah ter zagotovi zbiranje primerljivih, zanesljivih in ustreznih podatkov;

8.

poudarja, da si mora Evropska unija bolj prizadevati za uveljavitev načel e-uprave, ki bodo določala pogoje za večjo preglednost javnih financ; opozarja, da so elektronske transakcije v nasprotju z gotovinskimi evidentirane, zato je težje zagrešiti goljufijo in lažje odkriti primere, ko obstaja sum goljufije; spodbuja države članice, naj znižajo svoje pragove za obvezna negotovinska plačila;

9.

poziva Komisijo, naj upošteva povezavo med poročanjem držav članic o goljufijah in neobstojem usklajenega kazenskega prava, ki bi vseboval enotno opredelitev goljufivih praks in kršitev na področju zaščite finančnih interesov Unije; opozarja, da so sistemi kazenskega prava držav članic usklajeni le v omejenem obsegu;

10.

poudarja, da je bilo v 27 državah članicah v petletnem obdobju objavljenih 233 preiskovalnih poročil o primerih goljufij, povezanih z zlorabo sredstev EU, pri čemer so najbolj aktivno poročale Velika Britanija, Slovaška, Nemčija, Bolgarija, Španija, Romunija in Estonija (9); meni, da ima preiskovalno novinarstvo pomembno vlogo pri odkrivanju goljufij, ki vplivajo na finančne interese Unije, in je dragocen vir informacij, ki bi jih morali upoštevati urad OLAF in organi kazenskega pregona ali drugi ustrezni organi v državah članicah;

11.

opozarja, da je Evropski parlament v resoluciji z dne 6. aprila 2011 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, boju proti goljufijam in letnem poročilu za leto 2009 (10) pozval k uvedbi obveznih nacionalnih izjav o upravljanju, ki jih mora ustrezno preveriti nacionalni revizijski organ in potrditi Računsko sodišče; obžaluje, da niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v tej smeri;

12.

meni, da je zelo pomembno ustrezno spremljati goljufive prakse na evropski ravni; je osupel nad dejstvom, da je generalni direktor urada OLAF med prednostne naloge preiskovalne politike za leti 2012 in 2013 uvedel sektorske pragove za verjetni finančni učinek, tako da bi se primeri, v katerih verjetni finančni učinek ne dosega praga, šteli za manj pomembne in jih verjetno sploh ne bi obravnavali; ugotavlja, da prag v carinskem sektorju znaša 1 000 000 EUR, 100 000 EUR za sklad SAPARD, 250 000 EUR za kmetijske sklade, 500 000 EUR za strukturne sklade, 1 000 000 EUR za ESRR, 50 000 za centralizirane izdatke in zunanjo pomoč ter 10 000 EUR za uslužbence EU; meni, da je to nesprejemljivo; poziva generalnega direktorja, naj spremeni obstoječo prakso in nemudoma opusti prage za prednostno obravnavanje delovnih obremenitev;

13.

poziva, da se korupcija, ki vpliva na finančne interese Evropske unije, obravnava kot goljufija v zvezi z izvajanjem člena 325(5) PDEU in naj se vključi v letno poročilo Komisije o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam;

14.

poudarja, da se delež obsodb v zadevah, ki vključujejo kazniva dejanja v škodo proračuna Unije, med posameznimi državami članicami Evropske unije zelo razlikuje in znaša od 14 % do 80 %; poudarja, da je usklajenost sistemov kazenskega prava držav članic še vedno premajhna, pravosodno sodelovanje pa je treba poglobiti; poziva k velikopotezni evropski zakonodaji ter tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, da bi omogočili stroge kazni za goljufe in jih odvrnili od goljufivih praks;

15.

je seznanjen, da je znesek, ki ga je treba izterjati zaradi nepravilnosti, odkritih leta 2011, dosegel 321 milijonov EUR, od česar so države članice že izterjale 166 milijonov EUR; v zvezi s tem ugotavlja, da se je stopnja izterjave za tradicionalna lastna sredstva leta 2011 zvišala na 52 % v primerjavi s 46 %, kolikor je znašala leta 2010;

16.

je seznanjen s poročilom urada OLAF za leto 2011 in njegovim pregledom napredka na področju sodnih ukrepov v obdobju 2006–2011, v skladu s katerim več kot polovica ukrepov čaka na sodno odločbo (11); meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti primerom, ki so povezani z goljufijami pri carini, saj je to eno od področij z najvišjimi stopnjami sistemske korupcije v Evropi;

17.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija zaradi sedanje gospodarske krize v novi celostni strategiji EU ni predvidela povečanja sredstev EU za organe kazenskega pregona v državah članicah, da bi bolje zaščitila finančne interese Unije; meni, da bi morala biti ta strategija usklajena in celovita rešitev, s katero bi zmanjšali tihotapljenje in povečali zbrane prihodke ter tako zagotovili, da se bo takšna naložba nekoč obrestovala;

18.

opominja, da ustrezno pobiranje davka na dodano vrednost (DDV) in carin neposredno vpliva tako na gospodarstva držav članic kot na proračun EU, zato bi morale države članice izboljšanju sistemov za pobiranje prihodkov ter skrbi, da bodo vse transakcije uradno evidentirane in tako ne bodo več del sive ekonomije, posvetiti čim večjo pozornost;

19.

v zvezi s tem poudarja, da davčne utaje in izogibanje plačilu davka pomenijo veliko tveganje za javne finance EU; poudarja, da je po ocenah zaradi davčnih goljufij in izogibanja davkom v EU vsako leto izgubljen 1 bilijon EUR javnega denarja, kar v grobem pomeni letni strošek 2 000 EUR na evropskega državljana; opozarja, da povprečna davčna izguba v Evropi dandanes presega skupni znesek, ki ga države članice namenijo zdravstvenemu varstvu, in je več kot štirikrat višja od zneska, ki se v EU porabi za izobraževanje;

20.

poudarja, da morajo zaradi mehanizma uravnavanja proračuna EU s prihodki na osnovi BND prav vsak evro, ki je izgubljen zaradi goljufij pri carinah in DDV, plačati državljani EU; meni, da je nesprejemljivo, da davkoplačevalci EU dejansko subvencionirajo tiste gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo z goljufivimi dejavnostmi; poudarja, da bi morale tako Komisija kot države članice boj proti davčnim utajam uvrstiti med prednostne naloge; poziva države članice, naj poenostavijo svoje davčne sisteme in povečajo njihovo preglednost, saj kompleksni in nepregledni davčni sistemi prepogosto olajšujejo davčne goljufije;

21.

poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje z državami članicami, da bo mogoče zbrati zanesljive podatke o izpadu carin in DDV v teh državah, ter o tem redno poroča Parlamentu;

22.

pozdravlja dejstvo, da je 98 % tradicionalnih lastnih sredstev zbranih brez posebnih težav, je pa seznanjen z odstopanji v uspešnosti držav članic pri izterjavi preostalih 2 % (12);

23.

poudarja, da so carinske dajatve pomemben vir dohodka za države članice, kar zadeva tradicionalna lastna sredstva, in da države obdržijo 25 % za kritje stroškov zbiranja; ponavlja, da učinkovito preprečevanje nepravilnosti in goljufij na tem področju varuje finančne interese Unije in ima pomembne posledice za notranji trg, saj izniči nepošteno prednost gospodarskih subjektov, ki se izogibajo plačevanju carine, pred gospodarskimi subjekti, ki svoje obveznosti v tem pogledu izpolnjujejo; poudarja, da je bistvo problema neprijavljen uvoz ali uvoz, ki se je izognil carinskemu nadzoru;

24.

je resno zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da so nacionalni sistemi carinskega nadzora hudo pomanjkljivi (13);

25.

poudarja, da je carinska unija v izključni pristojnosti EU, zato je Komisija dolžna uvesti vse potrebne ukrepe, da bodo carinski organi v državah članicah delovali povsem usklajeno, in spremljati njihovo izvajanje;

26.

predlaga, da se preuči možnost ustanovitve skupine evropskih carinskih uradnikov, ki so strokovnjaki za boj proti goljufijam in bi sodelovali z nacionalnimi carinskimi organi;

27.

spominja, da je 70 % carinskih postopkov v EU poenostavljenih; je globoko zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 1/2010, v katerem je razkrilo hude pomanjkljivosti na tem področju ter opozorilo na nekakovostne ali slabo dokumentirane revizije, nezadostno uporabo metod za samodejno obdelavo podatkov, preveč razširjene poenostavljene postopke in nekakovostne naknadne revizije;

28.

poudarja, da so sodobne informacijske rešitve in neposreden dostop do podatkov ključnega pomena za učinkovito delovanje carinske unije; meni, da obstoječe rešitve niso zadovoljive; je resno zaskrbljen predvsem zaradi ugotovitev v prvem poročilu o dejavnostih Eurofisca (14) za leto 2011, objavljenem maja 2012, da v večini držav članic davčne uprave nimajo neposrednega dostopa do carinskih podatkov in da zato samodejno navzkrižno preverjanje z davčnimi podatki ni mogoče;

29.

obžaluje dejstvo, da Komisija in države članice niso zmogle zagotoviti pravočasnega izvajanja posodobljenega carinskega zakonika; poudarja, da finančna škoda zaradi zamude pri izvajanju novega carinskega zakonika po ocenah znaša približno 2,5 milijarde EUR pri letnih prihrankih operativnih stroškov za zagotavljanje skladnosti ob delovanju v celoti in kar 50 milijard EUR na razširjenem mednarodnem trgu (15); poziva Komisijo, naj oceni stroške preložitve polne uporabe carinskega zakonika na poznejši čas in količinsko opredeli njene proračunske posledice;

30.

poudarja, da je treba dodatno okrepiti boj proti goljufijam, povezanim s carino, in pozdravlja oblikovanje tranzitnega informacijskega sistema za boj proti goljufijam (ATIS), ki je centralni register, prek katerega se vse organe obvešča o gibanju blaga v tranzitu znotraj EU;

31.

glede na uspeh skupnih carinskih operacij, ki so jih leta 2011 izvedle EU in njene države članice ter nekatere države, ki niso članice EU, spodbuja k rednemu izvajanju tovrstnih operacij, ki so namenjene odkrivanju tihotapljenja občutljivega blaga in goljufij v nekaterih sektorjih, ki so izpostavljeni visokemu tveganju; opozarja, da je bilo v skupnih carinskih operacijah leta 2011 zaseženih 1,2 milijona cigaret ter da so bile odkrite davčne in carinske goljufije v vrednosti več kot 1,7 milijona EUR;

32.

opominja, da ima pravilno izvajanje carinskih postopkov neposredne posledice za izračun DDV; obžaluje pomanjkljivosti na tem področju, ki jih je odkrilo Računsko sodišče; je še posebej zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 13/2011 ugotovilo, da je v sedmih državah članicah, ki jih je revidiralo, v letu 2009 že samo uporaba carinskega postopka 42 (16) prispevala k ekstrapoliranim izgubam v približni višini 2 200 milijonov EUR (17), kar je 29 % DDV, ki bi se teoretično odmeril na davčno osnovo vsega uvoza, leta 2009 opravljenega po carinskem postopku 42 v teh sedmih državah članicah EU;

33.

je resno zaskrbljen, ker so goljufije z DDV tako razširjene; opozarja, da se od uvedbe DDV model pobiranja tega davka ni spreminjal; poudarja, da je zaradi številnih sprememb, do katerih je prišlo v tehnološkem in gospodarskem okolju, zastarel; poudarja, da pobude na področju neposrednega obdavčenja zahtevajo soglasje v Svetu; obžaluje dejstvo, da Svet (18) še vedno zadržuje dve pomembni pobudi, katerih cilj je boj proti goljufijam na področju DDV, in sicer predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (COM(2012)0428) in predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije (COM(2009)0511);

34.

poudarja, da je za preprečevanje davčnih utaj potrebna povezava poslovnih transakcij z davčnimi organi v stvarnem času;

35.

je prepričan, da bi zmanjšanje števila neevidentiranih transakcij prispevalo k povečanju zbranega DDV;

36.

ugotavlja, da tihotapljenje visoko obdavčenega blaga povzroča hude izgube za proračune EU in držav članic in da naj bi neposredne carinske izgube zaradi tihotapljenja cigaret po ocenah znašale več kot 10 milijard EUR letno;

37.

poudarja, da je tihotapljenje cigaret pomemben vir financiranja za mednarodne kriminalne organizacije, zato opozarja, da je treba okrepiti zunanjo razsežnost akcijskega načrta Komisije za boj proti tihotapljenju cigaret in alkohola čez vzhodne meje EU, ki predvideva podporo za večjo zmogljivost na področju kazenskega pregona v sosedskih državah, tehnično pomoč in usposabljanje, ozaveščanje ter izboljšanje operativnega sodelovanja, kot so skupni carinski projekti, vključno z izmenjavo obveščevalnih podatkov in tesnejšim mednarodnim sodelovanjem; zlasti poudarja pomen sodelovanja držav članic, Rusije in držav vzhodnega partnerstva (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina) pri izvajanju ciljnih ukrepov, ki so predlagani v tem akcijskem načrtu;

38.

se zaveda, da je vzhodna meja v tem smislu še posebej ogroženo geografsko območje; pozdravlja dejstvo, da je Komisija objavila akcijski načrt za boj proti tihotapljenju cigaret in alkohola čez vzhodno mejo EU;

39.

pozdravlja dejavnosti urada OLAF pri izvajanju tega akcijskega načrta; zlasti pozdravlja uspeh operacije „Barrel“, v kateri je sodelovalo 24 držav članic, Norveška, Švica, Hrvaška in Turčija, pa tudi dejavno podporo GD za obdavčenje in carinsko unijo, Europola, Frontexa in Svetovne carinske organizacije, kar je privedlo do zaplembe 1,2 milijona cigaret;

40.

pozdravlja sprejetje protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki na peti seji konference pogodbenic okvirne konvencije o nadzoru nad tobakom WHO 12. novembra 2012;

41.

spominja, da se 94 % proračuna EU vloži v državah članicah in da je v tem hudem obdobju za gospodarstvo bistvenega pomena, da se denar porabi pametno; zato ocenjuje, da bi moral biti boj proti goljufijam na škodo proračuna EU v vseh programih financiranja prednostna naloga, da se olajša izterjava izgubljenih sredstev in zagotovi, da bodo proračunska sredstva EU porabljena za osrednje cilje, kot so nova delovna mesta in rast;

42.

obžaluje, da se večina nepravilnosti pri porabi EU dogaja na nacionalni ravni;

43.

poudarja, da je večja preglednost, ki omogoča ustrezen nadzor, ključna za odkrivanje goljufij; opozarja, da je Parlament v prejšnjih letih Komisijo pozival k ukrepu, ki bi zagotovil preglednost na enem mestu, kar zadeva upravičence do sredstev iz skladov EU; obžaluje, da ta ukrep ni bil uveden; zato Komisijo znova poziva, naj pripravi ukrepe za večjo preglednost pravne ureditve in sistem, po katerem bodo vsi upravičenci do sredstev EU objavljeni na istem spletnem mestu, neodvisno od upravljavca sredstev in na osnovi standardnih kategorij informacij, ki jih morajo posredovati vse države članice v vsaj enem delovnem jeziku Unije; poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo in ji zagotovijo popolne in zanesljive podatke o upravičencih do sredstev EU, ki jih upravljajo države članice; poziva Komisijo, naj oceni sistem skupnega upravljanja in Parlamentu nemudoma predloži poročilo;

44.

pozdravlja dejstvo, da so Nizozemska, Poljska in Finska izboljšale skladnost poročanja in da je splošna stopnja skladnosti za EU-27 znašala približno 93 %, več kot v letu 2010, ko je bila 90 %;

45.

vseeno poudarja, da je bilo v javnem sektorju v EU prijavljenih vsaj 20 milijonov primerov korupcije v manjšem obsegu, zato je očitno, da ta pojav sega tudi na področja javne uprave v državah članicah (in k političnim osebnostim), ki so odgovorna za upravljanje sredstev EU in drugih finančnih interesov (19); opozarja, da število nepravilnosti, ki so v poročilih obravnave kot goljufije, v kmetijstvu leta 2011 – in sicer naj bi jih bilo skupaj 139 – ni odraz dejanskega stanja; opozarja, da je Komisija pozvala države članice in izrazila zaskrbljenost, da število goljufij v poročilih verjetno ni popolnoma zanesljivo, kar priznava tudi Komisija, ki opozarja na nizko število prijavljenih goljufij v nekaterih državah članicah; poziva k nadaljnjemu sodelovanju in izmenjavi praktičnih zgledov v državah članicah, da se odzove na goljufije in njihove prijave Komisiji;

46.

je še vedno zaskrbljen zaradi sumljivo majhnega števila goljufij, o katerih poročajo Francija, Nemčija, Španija in Velika Britanija, zlasti ob upoštevanju njihove velikosti in prejete finančne pomoči; obžaluje, da Komisija v letnem poročilu ni ponudila dokončnega odgovora na vprašanje, ali so nizke stopnje domnevnih goljufij v Franciji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu posledica neupoštevanja načel poročanja ali pa uspešnosti kontrolnih sistemov za odkrivanje goljufij v teh državah; poziva te države članice, naj čim prej zagotovijo podrobna in temeljita pojasnila o nizkih stopnjah domnevnih goljufij, o katerih poročajo;

47.

poudarja, da bi bilo lahko nizko število prijavljenih goljufij v nekaterih državah posledica dejstva, da dejanje, ki v eni državi šteje kot goljufija, v drugi ni nujno nezakonito, zato Komisijo poziva, naj v takšnih okoliščinah poskrbi za pojasnilo, poenoti merila za opredelitev goljufij in jih posreduje vsem državam članicam;

48.

poziva Komisijo, naj preveri sistem poročanja o goljufijah in poenoti postopke, ki jih države članice uporabljajo za boj proti goljufijam ter za njihovo prijavo Komisiji; meni, da bi se tako povečala učinkovitost preiskav, pa tudi procesne pravice vpletenih oseb bi bile pojasnjene;

49.

opozarja, da zlorabe sredstev skupne kmetijske politike ne bo mogoče preprečiti zgolj s statističnim pristopom do težav, temveč bi bilo treba poleg tega zlasti v hujših primerih analizirati metode goljufij; prav tako meni, da bi morale države članice o vseh nepravilnostih, ki so jih odkrile, poročati Komisiji in da bi bilo treba goljufije, o katerih so poročale, natančno preučiti;

50.

poudarja, da bi morala imeti Komisija v skladu s spremenjenim členom 43 posodobljene horizontalne uredbe pooblastila za zmanjšanje ali začasno prekinitev mesečnih oziroma vmesnih plačil državi članici, če ena ali več ključnih sestavin nacionalnega nadzornega sistema te države članice manjka ali ni učinkovitih zaradi resnosti oziroma trdovratnosti ugotovljenih nepravilnosti, če se nepravilno izplačani zneski ne terjajo s potrebno skrbnostjo ali če:

51.

izraža zaskrbljenost, ker je skupni neporavnani znesek v okviru EKJS, ki bi ga morali nacionalni organi izterjati od upravičencev, ob koncu proračunskega leta 2011 znašal 1,2 milijarde EUR;

52.

poziva Komisijo, naj naredi vse potrebno za vzpostavitev učinkovitega sistema izterjav ob upoštevanju novosti v sklopu potekajoče reforme in naj v naslednjem letnem poročilu o zaščiti finančnih interesov EU seznani Parlament z doseženim napredkom;

53.

poudarja, da bi bilo treba znova uvesti postopek za manjša kazniva dejanja in da izterjav po členu 56(3) posodobljene horizontalne uredbe ne bi smeli izvajati, če seštevek že nastalih stroškov in verjetnih stroškov izterjave presega znesek, ki naj bi bil izterjan; poziva Komisijo, naj za namene upravne poenostavitve na lokalni ravni presodi, da je ta pogoj izpolnjen, če znesek, ki bi ga bilo treba izterjati od upravičenca v povezavi s posameznim plačilom, ne presega 300 EUR; poudarja, da bi nacionalni in regionalni organi po zmanjšanju upravnega bremena, ki bi bilo mogoče z opustitvijo izterjave majhnih in zelo majhnih zneskov, lahko učinkoviteje preiskovali hujše nepravilnosti in ukrepali proti njim.

54.

opozarja, da je Komisija na osnovi revizije postopkov za potrditev skladnosti na področju kmetijstva izvedla finančne popravke v skupni višini 822 milijonov EUR; poudarja še, da je bil skupni znesek sprejetih finančnih popravkov 1 068 milijonov EUR; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je stopnja izterjave za kmetijstvo in razvoj podeželja leta 2011 znižala na 77 % v primerjavi s 85 %, kolikor je znašala leta 2010;

55.

poudarja, da se je treba osredotočiti na možnosti za optimizacijo postopkov za povračilo stroškov, ki so še vedno razmeroma dolgotrajni;

56.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija leta 2011 izvedla finančne popravke v vrednosti 624 milijonov EUR od skupaj 673 milijonov EUR in da se je stopnja izterjave za kohezijsko politiko zvišala na 93 % v primerjavi z 69 % leta 2010; kljub temu poudarja, da skupna stopnja izvajanja finančnih popravkov znaša samo 72 % in da je treba izterjati še 2,5 milijarde EUR;

57.

poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo ustrezne predpise o javnih naročilih in postopkovna pravila za upravljanje strukturnih skladov;

58.

ugotavlja, da nekatere velike države članice, kot je Francija, na področju kohezijske politike za leto 2011 niso poročale o nepravilnostih, pri katerih bi šlo za goljufijo; poziva Komisijo, naj preuči razloge za to in se prepriča, ali nadzorni in kontrolni sistemi v državah članicah, ki niso poročale o goljufijah, delujejo učinkovito;

59.

pozdravlja dejstvo, da je Franciji uspelo dokončati uvedbo sistema za upravljanje nepravilnosti;

60.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v sedmem poglavju (Zunanji odnosi, pomoč in širitev) letnega poročila o izvrševanju proračuna za leto 2011 opozorilo na napake pri končnih plačilih, ki jih nadzorni sistemi Komisije niso odkrili, ter sklenilo, da nadzorni sistemi, ki jih uporablja Komisija, niso v celoti učinkoviti; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Računskega sodišča in mnenje o razrešnici ter izboljša svoje mehanizme spremljanja, da bi zagotovila učinkovito in ustrezno uporabo sredstev;

61.

predlaga, da se ugotovitve in priporočila Računskega sodišča v zvezi z zunanjimi ukrepi EU ter zlasti misijami EU upoštevajo pri preverjanju njihovega napredka glede na določene cilje ter odločanju o podaljšanju njihovega mandata, da bi zagotovili učinkovito in ustrezno uporabo dodeljenih sredstev; je seznanjen s pripombo o nekaterih pomanjkljivostih v povezavi s postopki javnih naročil in razpisi v ukrepih Evropske službe za zunanje delovanje ter to poziva, naj jih pravočasno odpravi;

62.

pozdravlja politike EU za boj proti goljufijam, ki predvidevajo tesnejše sodelovanje z državami nečlanicami, kot so tranzitni informacijski sistem za boj proti goljufijam, ki omogoča dostop državam Efte, medsebojna upravna pomoč in s tem povezane določbe za boj proti goljufijam z državami nečlanicami, skupni carinski projekti, ki so se izvedli leta 2011, na primer projekt Fireblade s Hrvaško, Ukrajino in Moldavijo ter projekt Barell s Hrvaško, Turčijo, Norveško in Švico; pozdravlja rezultate teh ukrepov in njihov finančni vpliv;

63.

glede na to, da imajo goljufije v globaliziranem svetu vse bolj mednarodno razsežnost, poudarja pomen trdnega pravnega okvira z jasnimi zavezami partnerskih držav, pozdravlja vključitev določb proti goljufijam v nove in spremenjene dvostranske sporazume, vključno z osnutki sporazumov z Afganistanom, Kazahstanom, Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo ter v bolj poenostavljeni obliki z Avstralijo, ter poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvijeta standardno klavzulo za vključitev teh določb v vse nove in spremenjene dvostranske ali večstranske sporazume z državami nečlanicami;

64.

je seznanjen s tem, da sta se zmanjšala število in finančni učinek nepravilnosti, odkritih v zvezi s predpristopnimi skladi, obravnavanimi v poročilu za leto 2011; pozdravlja dejstvo, da se je stopnja izterjave neupravičeno izplačanih sredstev EU za predpristopno pomoč sicer občutno izboljšala, vendar ugotavlja, da kljub temu še vedno znaša le 60 %; kljub temu priznava, da pri poročanju o nepravilnostih obstajajo velike razlike med upravičenci, saj je odvisno zlasti od faze sprejemanja in izvajanja sistema za upravljanje nepravilnosti; zato poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja izvajanje sistema za upravljanje nepravilnosti v vseh državah, ki so upravičene do sredstev iz instrumenta; podpira Komisijo, ki je Hrvaško izrecno pozvala, naj v celoti uvede sistem za upravljanje nepravilnosti, kar pa se še ni zgodilo, čeprav sta bila zagotovljena usposabljanje in podpora; podpira tudi njen poziv Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, naj ta sistem uvede; ugotavlja, da je bilo v primerih, prijavljenih leta 2011, izterjanih 26 milijonov EUR;

65.

pozdravlja cilj Komisije, da bo Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo pri uvajanju sistema za upravljanje nepravilnosti podprla;

66.

ponovno poudarja, da je treba še naprej povečevati neodvisnost, učinkovitost in uspešnost Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), vključno z neodvisnostjo in delovanjem nadzornega odbora urada OLAF; poziva OLAF in nadzorni odbor, naj sprejmeta ukrepe, da bi izboljšala delovne odnose, ki jih je poročilo odbora za EU v zgornjem domu britanskega parlamenta opisalo kot odkrito sovražne, zlasti zaradi pomanjkanja soglasja med udeleženci glede tega, kakšna je natančna narava vloge nadzornega odbora; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče s konstruktivnim prispevkom izboljšati komunikacijo in delovne odnose med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom;

67.

pozdravlja napredek v pogajanjih o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1074/1999 (COM(2011)0135); meni, da je treba to uredbo sprejeti v čim krajšem možnem času; je vseeno prepričan, da bi bilo treba glede na zadnje dogodke, povezane z uradom OLAF, in način, kako so potekale njegove preiskave, upoštevati priporočila nadzornega odbora v prilogi 3 k njegovemu letnem poročilu o dejavnostih za leto 2012; meni, da je nesprejemljivo, da se nadzornemu odboru, organu, ki nadzira izvajanje postopkovnih jamstev, spoštovanje temeljnih pravic in spoštovanje notranjih pravil o preiskovalnih postopkih s strani osebja OLAF, pri zaprtih preiskavah v več primerih ni odobrilo neposrednega dostopa do dokumentacije, vključno s končnimi poročili o preiskavah, ki se posredujejo nacionalnim pravosodnim organom;

68.

ugotavlja, da bo omenjena reforma uradu OLAF med drugim omogočila, da sklepa upravne sporazume z ustreznimi organi držav nečlanic in mednarodnimi organizacijami, ter povečala njegove zmogljivosti za boj proti goljufijam na zunanjepolitičnih področjih EU; pozdravlja strategijo za boj proti goljufijam (COM(2011)0376), med drugim vključitev izboljšanih določb o boju proti goljufijam v programe porabe v novem večletnem finančnem okviru 2014–2020; kljub temu se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvami Komisije, da ni dovolj ukrepov, ki bi odvračali od kaznivih zlorab proračuna EU v državah članicah; pozdravlja predlog Komisije za obravnavanje tega problema in priporoča, da se čim bolj vključijo tudi države nečlanice, upravičenke do sredstev;

69.

je seznanjen s pomisleki, ki jih je v poročilu o dejavnostih za leto 2012 izrazil nadzorni odbor urada OLAF, zlasti v zvezi z zadevo, ki je bila oktobra 2012 predana nacionalnim pravosodnim organom in je povzročila odstop člana Evropske komisije, kot je navedeno v odstavku 29 omenjenega poročila; meni, da bi morali pristojni pravosodni organi natančno preučiti te pomisleke; poudarja načelo spoštovanja zaupnosti in pomembnost političnega nevmešavanja pri vseh sodnih postopkih, ki potekajo;

70.

je zelo zaskrbljen zaradi poročanja nadzornega odbora urada OLAF; meni, da je nesprejemljivo, da je urad OLAF uvedel preiskovalne ukrepe, ki presegajo ukrepe, izrecno navedene v členih 3 in 4 zdaj veljavne Uredbe (ES) št. 1073/1999 o Evropskem uradu za boj proti goljufijam, in ukrepe, ki jih vsebuje reformno besedilo; ugotavlja, da je med omenjenimi preiskovalnimi ukrepi tudi priprava vsebine telefonskega pogovora za tretjo osebo z osebo, ki je predmet preiskave, navzočnost med pogovorom, ki se snema, ter zahteva, naj nacionalni upravni organi uradu OLAF posredujejo informacije, ki jih nimajo v neposredni lasti in za katere se lahko šteje, da se nanašajo na pravico do zasebnega življenja in komunikacijske zasebnosti oziroma na naknadno uporabo, zbiranje in hranjenje tovrstnih informacij v uradu OLAF;

71.

je pretresen, saj se uporaba takšnih metod v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice lahko šteje za „poseganje javnega organa“ v uveljavljanje pravice do spoštovanja „zasebnega življenja“, „dopisovanja“ in/ali „komunikacijske zasebnosti“, kar mora biti „v skladu z zakonom“ (člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki ustreza členu 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah);

72.

poudarja, da v nobenem primeru ni mogoče sprejeti, da OLAF ali katera koli druga služba Komisije krši temeljne pravice; v zvezi s tem spominja na stališče, ki ga je nadzorni odbor urada OLAF izrazil v prilogi 3 poročila o dejavnostih za leto 2012, da je OLAF morda prekoračil preiskovalne ukrepe, izrecno navedene v členih 3 in 4 trenutno veljavne zakonodaje, saj je med drugim za tretjo osebo pripravil vsebino telefonskega pogovora s preiskovancem, med telefonskim pogovorom, ki se je snemal, pa je bil navzoč; pričakuje, da bo OLAF podal zadovoljivo razlago pravne podlage za preiskovalne ukrepe, kot je snemanje telefonskih pogovorov;

73.

pozdravlja izjavo iz poročila nadzornega odbora o dejavnostih za leto 2012 (odstavek 53), da je Sodišče vse ukrepe za razveljavitev sklepov urada OLAF razglasilo za nesprejemljive, varuh človekovih pravic pa ni ugotovil nikakršnih nepravilnosti; prav tako poudarja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov ugotovil, da je OLAF v splošnem izpolnjeval predpise za varstvo podatkov, razen v enem primeru, ko je po mnenju nadzornika kršil pravico do varstva osebnih podatkov, saj je instituciji po nepotrebnem razkril identiteto prijavitelja;

74.

je resno zaskrbljen zaradi ugotovitev nadzornega odbora, da urad OLAF ni uvedel predhodnega pregleda zakonitosti za preiskovalne ukrepe, razen za tiste, ki so izrecno našteti v njegovih navodilih za osebje v preiskovalnih postopkih (ISIP); ugotavlja, da to ogroža spoštovanje temeljnih pravic in postopkovnih jamstev udeleženih oseb;

75.

poziva OLAF, naj obvesti pristojni odbor Parlamenta o pravni podlagi, ki mu daje pooblastila, da sodeluje pri snemanju in se pripravlja na snemanje telefonskih pogovorov posameznikov brez njihovega predhodnega soglasja, vsebino pa uporablja za upravne preiskave; ponovno poziva OLAF, naj Parlamentu v skladu s podobno zahtevo Sveta posreduje pravno analizo zakonitosti teh dejavnosti v državah članicah;

76.

ugotavlja, da lahko kršitve bistvenih postopkovnih zahtev med pripravljalnimi preiskavami vplivajo na zakonitost končne odločitve, sprejete na osnovi preiskav urada OLAF; ocenjuje, da je to lahko zelo tvegano, saj bi kršitve na ta način imele za posledico pravno odgovornost Komisije; poziva urad OLAF, naj to pomanjkljivost nemudoma odpravi, tako da izvajanje predhodnega preverjanja v ustreznem časovnem okviru zaupa ustrezno usposobljenim sodnim izvedencem;

77.

meni, da je neposredna udeležba generalnega direktorja urada OLAF v nekaterih preiskovalnih nalogah, med drugim pogovorih s pričami, nesprejemljiva; opozarja, da se generalni direktor s tem podaja v navzkrižje interesov, saj je v skladu s členom 90a kadrovskih predpisov in členom 23 ISIP pristojen za sprejemanje pritožb proti preiskavam urada OLAF in odloča, ali se bodo sprejeli ustrezni ukrepi zaradi kršitev spoštovanja postopkovnih jamstev ali ne; poziva generalnega direktorja urada OLAF, naj se v prihodnje vzdrži neposredne vpletenosti v preiskovalne naloge;

78.

je zaskrbljen, da urad OLAF ni vedno temeljito ocenjeval prejetih informacij v zvezi s pojmom dovolj resnega suma; meni, da je to ocenjevanje nujno za zaščito in utrditev neodvisnosti urada OLAF v razmerju z institucijami, organi, službami in agencijami ter vladami, kadar je eden od teh izvor suma;

79.

meni, da bi urad OLAF moral vedno obvestiti nadzorni odbor, kadar prejme pritožbo v zvezi s temeljnimi pravicami in postopkovnimi jamstvi;

80.

pričakuje nadaljnje informacije o točkah, omenjenih v letnem poročilu nadzornega odbora; poziva k popolni preglednosti v vseh omenjenih točkah;

81.

obžaluje, da so države članice med letoma 2006 in 2011 po preiskavah urada OLAF sodno ukrepale v samo 46 % primerov; meni, da to ne zadošča, in znova poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito in pravočasno izvajanje priporočil urada OLAF, ki jih slednji izda po preučitvi primerov;

82.

meni, da bi morale države članice letno poročati o usodi primerov, ki jih OLAF posreduje njihovim pravosodnim organom, tudi o kazenskih in denarnih sankcijah, predvidenih za te primere;

83.

je zaskrbljen zaradi pripomb v letnem poročilu nadzornega odbora, v katerih piše, da ni podatkov o izvajanju priporočil urada OLAF v državah članicah; meni, da je takšno stanje nezadovoljivo, in poziva urad OLAF, naj poskrbi, da bodo države članice posredovale ustrezne in podrobne podatke o izvajanju priporočil urada OLAF in da bo Evropski parlament o tem redno obveščen;

84.

je seznanjen, da je bilo po preiskavah urada OLAF leta 2011 izterjanih 691,4 milijona EUR, od česar je 389 milijonov EUR povezanih z enim samim primerom v Kalabriji v Italiji v sklopu programov strukturnih skladov za financiranje gradnje cest;

85.

poziva, naj se države članice obveščajo o morebitnih goljufijah in nepravilnostih, ki imajo manjši finančni učinek, na primer na področjih, kot so carina (kjer urad OLAF ukrepa šele, ko je dosežen prag 1 milijona EUR) in strukturni skladi (kjer je ta prag 500 000 EUR), ter naj se jim zagotovijo informacije in priložnost, da uporabijo nacionalne postopke za boj proti goljufijam;

86.

je močno zaskrbljen nad učinkovitostjo in notranjim delovanjem urada OLAF in meni, da je, kadar gre za denar evropskih davkoplačevalcev, močan in dobro voden urad OLAF bistvenega pomena pri boju proti goljufijam in korupciji; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju s pristojnim odborom Parlamenta in potem, ko odgovori na njegova vprašanja, analizira zakonitost dejavnosti urada OLAF, sprejme vse potrebne ukrepe, da bi izboljšala njegovo upravljanje, ter pred koncem leta 2013 pripravi praktične rešitve, s katerimi bi odpravila pomanjkljivosti; poziva Komisijo in Svet, naj medtem zaustavita vse razprave in odločitve o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva;

87.

pozdravlja dejstvo, da Komisija na zahtevo Parlamenta razvija metodologijo za merjenje stroškov korupcije v javnem naročanju v zvezi s sredstvi EU;

88.

pozdravlja pobudo iz delovnega programa Komisije za leto 2012 za boljšo zaščito finančnih interesov Evropske unije ter sporočilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije s kazensko zakonodajo in upravnimi preiskavami; poudarja, da je namen te pobude zaostriti sankcije proti kriminalnim dejavnostim, vključno s korupcijo, in okrepiti finančno zaščito Evropske unije;

89.

pozdravlja novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam (COM(2011)0376) in interni akcijski načrt za njeno izvajanje (SEC(2011)0787), sprejet junija 2011, ki naj bi prispevala k preprečevanju in odkrivanju goljufij na ravni EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poroča o strategijah za preprečevanje goljufij, ki jih je uvedel posamezen generalni direktorat, in jih oceni;

90.

pozdravlja predlog Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363), ki naj bi nadomestila konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in protokole, ki so ji priloženi;

91.

še zlasti pozdravlja dejstvo, da opredelitev finančnih interesov Unije v predlogu omenjene direktive vključuje DDV, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije (20), ki je potrdilo, da obstaja neposredna povezava med pobiranjem DDV po upoštevni zakonodaji Unije na eni strani in razpoložljivostjo prihodkov iz tega naslova za proračun Unije na drugi strani, saj lahko vsaka vrzel pri pobiranju prvega povzroči zmanjšanje drugih;

92.

pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Herkul III za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (COM(2011)0914), ki bo nasledil program Herkul II, katerega vmesna ocena je potrdila njegovo dodano vrednost;

93.

ugotavlja, da Komisija sprejema številne pozitivne pobude, vendar je večina politik za preprečevanje korupcije, ki se trenutno izvajajo, pasivnih; poziva generalne direktorate Komisije, naj na svojih področjih izboljšajo ukrepe za preprečevanje goljufij;

94.

pričakuje, da bo Komisija junija 2013, kot je napovedala, predstavila zakonodajni predlog o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva, odgovornega za preiskovanje, pregon in sojenje tistim, ki škodujejo sredstvom, ki jih upravlja EU oziroma se upravljajo v njenem imenu;

95.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.