EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0504
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on EAGF expenditure Early Warning System No 6/2013
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o odhodkih EKJS Sistem zgodnjega opozarjanja št. 6/2013
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o odhodkih EKJS Sistem zgodnjega opozarjanja št. 6/2013
/* COM/2013/0504 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o odhodkih EKJS Sistem zgodnjega opozarjanja št. 6/2013 /* COM/2013/0504 final */
KAZALO 1........... Proračunski
postopek za EKJS za leto 2013................................................................... 3 2........... Namenski
prejemki za EKJS.......................................................................................... 3 3........... Pojasnila k
izvrševanju proračuna EKJS za leto 2013...................................................... 4 4........... Izvrševanje
namenskih prejemkov za EKJS..................................................................... 6 5........... Zaključek....................................................................................................................... 7 Priloga 1: || Začasna poraba odobritev Ekjs do 30.4.2013
1.
Uvod
V Prilogi 1 je za obdobje od
16. oktobra 2012 do 30. aprila 2013 predstavljena raven
dejanskega izvrševanja proračuna v primerjavi s sestavo odhodkov, kot je
določena s kazalnikom, vzpostavljenim na podlagi določb člena 20
Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005[1].
2.
Namenski prejemki za EKJS
Na podlagi določb člena 34 Uredbe
Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike se
štejejo prejemki, ki izvirajo iz finančnih popravkov na podlagi sklepov o
potrditvi skladnosti obračunov, iz plačil zaradi nepravilnosti in iz
dajatve za mleko, za namenske prejemke za financiranje odhodkov EKJS. Namenski prejemki se lahko v skladu s temi
določbami uporabijo za financiranje katerih koli odhodkov EKJS. Če se del teh prejemkov ne porabi, se
neporabljeni del samodejno prenese v naslednje proračunsko leto[2]. Proračun za EKJS
za leto 2013 vključuje: najnovejše
ocene Komisije glede potreb za financiranje predvidenih odhodkov za tržne
ukrepe in neposredne pomoči ter ocene namenskih prejemkov, ki naj bi bili
po pričakovanjih prejeti med zadevnim proračunskim letom, in
prenesenega preostalega zneska namenskih prejemkov, ki je ostal na razpolago v
prejšnjem proračunskem letu. Komisija
je v svojem predlogu višine odobritev za EKJS v proračunu za
leto 2013 upoštevala skupne pričakovane namenske prejemke in za
PP 2013 zahtevala raven odobritev, izračunano tako, da so bili
ocenjeni namenski prejemki odšteti od ocenjenih potreb.
Proračunski organ je sprejel nov proračun EKJS,
v katerem je upošteval pričakovane namenske prejemke. Ob pripravi proračuna za leto 2013 so
razpoložljivi namenski prejemki po ocenah Komisije znašali
1 533 milijonov EUR, in
sicer: –
pričakovani namenski prejemki v
proračunskem letu 2013 so bili ocenjeni na 628 milijonov EUR; pričakovani so bili prejemki iz popravkov
pri potrditvi skladnosti obračunov in prejemki iz nepravilnosti v višini
389 milijonov EUR oziroma 161 milijonov EUR; prejemki iz dajatev za mleko so bili ocenjeni na
78 milijonov EUR; –
znesek namenskih prejemkov, ki naj bi se prenesli
iz proračunskega leta 2012 v 2013, je bil ocenjen na 905 milijonov EUR
(vključno s preostalim zneskom sklada za prestrukturiranje sladkorne
industrije, ocenjenim na 675 milijonov EUR). Komisija je v proračunu za leto 2013 te na
začetku ocenjene prejemke v višini 1 533 milijonov EUR
namenila dvema shemama, in sicer: –
500 milijonov EUR za operativna sredstva
za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter –
1 033 milijonov EUR za shemo
enotnega plačila. Proračunski organ je v skladu s predlogom Komisije
za ti dve shemi odobril sredstva v višini 267 milijonov EUR oziroma 30 635
milijonov EUR. Vsota zgoraj navedenih
odobrenih proračunskih sredstev in namenskih prejemkov ustreza skupni
oceni razpoložljivih odobritev v višini 767 milijonov EUR za operativna
sredstva za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter
31 668 milijonov EUR za shemo enotnega plačila. V Prilogi 1, ki prikazuje začasno izvrševanje
proračuna za leto 2013 za obdobje do 30. aprila 2013,
proračunska sredstva za člene za sektor sadja in zelenjave ter za
ločene neposredne pomoči predstavljajo odobrena proračunska
sredstva za navedeni shemi, ki znašajo 611 milijonov EUR oziroma
38 076 milijonov EUR, pri čemer niso upoštevani zgoraj
navedeni namenski prejemki. Če
prištejemo namenske prejemke za ta sektorja, znašajo skupne odobritve v
proračunu za leto 2013 za sektor sadja in zelenjave
1 111 milijonov EUR, za sektor ločenih neposrednih
pomoči pa 39 109 milijonov EUR.
3.
Pojasnila k začasnemu izvrševanju proračuna EKJS za leto 2013
Raven začasnega izvrševanja proračuna za
obdobje od 16. oktobra 2012 do 30. aprila 2013 je prikazana
v Prilogi 1. Primerjana je s sestavo
odhodkov na podlagi kazalnika, določenega v skladu z ureditvijo iz
člena 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005. V nadaljevanju je kratko pojasnilo v zvezi z
nekaterimi proračunskimi členi, pri katerih se kažejo največje
razlike med dejansko in pričakovano ravnijo izvrševanja proračuna za
leto 2013.
3.1.
Tržni ukrepi
Črpanje odobritev za intervencije na
kmetijskih trgih je bilo nekoliko večje – za 36,1 milijona EUR –
od ravni odobrenih proračunskih sredstev, določene glede na vrednost
kazalnika z dne 30. aprila 2013. To razhajanje je neto učinek poteka izvrševanja, predvsem v
sektorju sadja, zelenjave in vina ter pri programih za hrano.
3.1.1.
Programi za hrano (– 88,9 milijona EUR)
Pri programu za najbolj ogrožene osebe je zaradi
prevladujoče negotovosti glede prihodnosti programa večina držav
članic preložila izvajanje programa za leto 2013 na poznejše mesece v
letu, zato je bilo črpanje odobritev počasnejše, kot je bilo
predvideno na podlagi vrednosti kazalnika. Ker pa je leto 2013 zadnje leto programa, obstaja na ravni držav
članic pritisk, da se v tem letu proračun izvrši v celoti, zato je po mnenju Komisije ta razlika le
začasna.
3.1.2.
Sadje in zelenjava (+ 178,6 milijona EUR v
primerjavi z odobritvami)
Pri odobrenih proračunskih sredstvih je ta
raven izvrševanja predvsem posledica odhodkov za operativna sredstva za shemo
organizacij proizvajalcev, ki se financirajo z odobrenimi proračunskimi
sredstvi in namenskimi prejemki za to shemo v proračunu za leto 2013
(opomba: podrobnosti so v točki
2.) Raven izvrševanja je posledica
uporabe kazalnika za obdobje do 30. aprila 2013 za odobritve, ki ne
vključujejo namenskih prejemkov za ta sektor. Komisija za zdaj meni, da bodo skupne odobritve za
ta sektor zadostovale za kritje odhodkov, ki naj bi jih imele države
članice leta 2013. Opomba * v preglednici začasnega izvrševanja
v Prilogi 1 kaže, kakšno bi bilo stanje, če bi se kazalnik z dne 30. aprila
2013 uporabil za predvidena skupna odobrena proračunska sredstva za
financiranje tega sektorja. Kot je
navedeno v točki 2, skupno financiranje, predvideno za ta sektor,
sestavljajo odobrena proračunska sredstva v višini 611 milijonov EUR in
namenski prejemki za ta sektor, ocenjeni na 500 milijonov EUR. Če bi kazalnik uporabili za skupna sredstva
v višini 1 111 milijonov EUR, ki bodo predvidoma na razpolago za
ta sektor, bi bila poraba le zanemarljivo premajhna, in sicer za
5,7 milijona EUR.
3.1.3.
Proizvodi sektorja za pridelavo grozdja (– 33,7
milijonov EUR)
Počasnejše črpanje odobritev za sektor
za pridelavo grozdja izhaja iz počasnejšega izvrševanja proračunske
ovojnice za sektor za pridelavo grozdja kot v preteklosti v nekaterih državah
članicah, medtem ko kazalnik temelji na pretekli povprečni hitrosti
izvajanja plačil. Vendar zaradi visoke ravni izvrševanja v tem sektorju v
preteklosti ter ob upoštevanju prožnosti držav članic pri spreminjanju
načrtovanih ukrepov in odhodkov znotraj njihovih nacionalnih programov
Komisija za zdaj meni, da je ta razlika začasna, a še naprej pozorno
spremlja izvajanje te sheme.
3.2.
Neposredne pomoči
Poraba odobritev za neposredne pomoči je bila
v primerjavi z vrednostmi kazalnika z dne 30. aprila 2013 večja
za 1 186,3 milijona EUR.
3.2.1.
Ločene neposredne pomoči
(+ 1 091,6 milijona EUR glede na odobrena sredstva)
Glede odobrenih sredstev shema enotnega
plačila (SEP) kaže preveliko porabo sredstev, kar je posledica uporabe
kazalnika za obdobje do 30. aprila 2013 za odobritve proračunskih
sredstev, ki ne vključujejo namenskih prejemkov za ta sektor. Izvrševanje sredstev na področju
ločenih neposrednih pomoči (SEP in SAPS) je 30. aprila 2013
na enaki ravni kot stanje aprila 2012. Države članice so do zdaj v proračun že plačale
približno 98 % in 97,4 % ocenjenih potreb za SEP oziroma SAPS[3]. Opomba * v preglednici začasnega izvrševanja
v Prilogi 1 kaže, kakšno bi bilo stanje, če bi se kazalnik z dne 30. aprila
2013 uporabil za predvidena skupna odobrena proračunska sredstva za
financiranje sektorja ločenih neposrednih pomoči. Kot je navedeno v točki 2, skupno
financiranje, predvideno za ločene neposredne pomoči, sestavljajo
odobrena proračunska sredstva v višini 38 076 milijonov EUR in
namenski prejemki za ločene neposredne pomoči, ocenjeni na 1 033
milijonov EUR. Če bi se kazalnik
uporabil za skupna sredstva v višini 39 109 milijonov EUR, ki
bodo predvidoma na razpolago za ločene neposredne pomoči, bi ugotovljena
previsoka poraba znašala 87,2 milijona EUR. Ta razlika izhaja iz načina določanja kazalnika SAPS (ki
temelji na hitrosti plačil iz leta 2012, vendar upošteva dejanska
plačila za prva dva meseca v letu), ki predstavlja 96,4 % v
primerjavi z dejanskim izvrševanjem do 30. aprila 2013, ki
predstavlja 97,4 %. Ob upoštevanju tega Komisija za zdaj
pričakuje, da je to previsoko porabo na področju ločenih
neposrednih pomoči mogoče obravnavati kot začasno ter da bodo
razpoložljive odobritve in namenski prejemki zadostovali za kritje dejanskega
izvrševanja za ta člen. Komisija
še naprej pozorno spremlja stanje v tem sektorju.
3.2.2.
Druge neposredne pomoči (+ 95,1 milijona
EUR)
Hitrejše črpanje odobrenih sredstev za druge
neposredne pomoči je neto učinek hitrejšega izplačevanja za
nekatere sheme, zlasti za premijo za krave dojilje, v primerjavi z vrednostjo
kazalnika z dne 30. aprila 2013. Komisija za zdaj meni, da je to verjetno časovna razlika, vendar
pozorno spremlja izvajanje te sheme in drugih ločenih neposrednih
pomoči.
3.3.
Revizija odhodkov za kmetijstvo
3.3.1.
Potrditev obračunov iz preteklih let (+ 78,0
milijona EUR)
Do 30. aprila 2013 države članice
niso prijavile nobenih popravkov potrditev obračunov, saj Komisija ni
sprejela nobenih sklepov o potrditvi obračunov. Sedanja raven izvrševanja izhaja iz ravni ustreznega kazalnika z dne
30. aprila 2013. Poudariti je treba, da je Komisija v dopolnilnem
pismu za leto 2013 predlagala popravke zneskov v višini –56 milijonov EUR na
podlagi povprečnega izvrševanja v preteklih letih, saj takšni popravki
niso predvidljivi. V novem predlogu
proračuna, oblikovanem novembra, je bil po neuspelem prvem spravnem
postopku ta znesek povečan na –100 milijonov EUR. Po spravnem postopku 5. decembra 2012 je proračunski
organ sprejel proračun za leto 2013, v katerem je bil ta znesek na
koncu določen na –200 milijonov EUR. Komisija za zdaj meni, da pričakovani
popravki iz njenih sklepov o potrditvi obračunov in zaradi nespoštovanja
rokov za plačilo pomoči s strani držav članic ne bi zadostovali
za kritje višjega zneska v višini 200 milijonov EUR. Komisija bo morala slej ko prej za zaprtje te
proračunske postavke v letu 2013 posledični primanjkljaj
negativnih proračunskih sredstev pokriti s prerazporeditvijo pozitivnih
proračunskih sredstev iz drugih postavk.
4.
Izvrševanje namenskih prejemkov za EKJS
Preglednica v Prilogi 1 prikazuje, da
so bili do 30. aprila 2013 zbrani namenski prejemki v višini
553,5 milijonov EUR, in
sicer: –
prejemki, ki izvirajo iz popravkov na podlagi
sklepov o potrditvi skladnosti obračunov, so znašali 379,2 milijona EUR,
pri čemer se do konca proračunskega leta pričakuje še nekaj
dodatnih zneskov; –
prejemki, ki izvirajo iz nepravilnosti, so znašali
približno 95,5 milijona EUR, pri čemer se do konca proračunskega leta
pričakujejo še dodatni zneski, in –
do zdaj je bila zbrana večina prejemkov iz
dajatev za mleko, ki znašajo približno 78,8 milijona EUR. Znesek namenskih prejemkov, ki so bili dejansko
preneseni iz leta 2012 v leto 2013, je znašal
1 245,6 milijona EUR (vključno s preostalim zneskom iz
začasnega sklada za prestrukturiranje sladkorne industrije v višini
približno 755 milijonov EUR, potem ko so bila izvršena vsa
plačila v okviru sklada). Ta
znesek je znatno višji od prvotno ocenjenega zneska v višini
905 milijonov EUR. Tako znesek namenskih prejemkov, ki je na
razpolago za financiranje odhodkov EKJS, na dan 30. aprila 2013 znaša
1 799,1 milijona EUR. Komisija
za zdaj ocenjuje, da bi namenski prejemki, ki jih je še treba zbrati, znašali
74,5 milijona EUR (po ocenah naj bi bilo v proračunu za leto
2013 za 628 milijonov EUR namenskih prejemkov, od česar jih je
bilo zbranih za 553,5 milijona EUR).
5.
Zaključek
Začasno izvrševanje proračunskih
sredstev EKJS za leto 2013 za obdobje do 30. aprila 2013 kaže, da so
mesečna povračila državam članicam za približno
1 287,9 milijona EUR presegla na kazalniku utemeljeno sestavo
odhodkov za izvrševanje proračuna. To je večinoma zaradi splošnega dovoljenja, ki ga je odobrila
Komisija za plačilo predplačil neposrednih pomoči od
16. oktobra 2012, ki zagotavljajo hitrejše plačevanje teh
pomoči. Po pričakovanjih
naj bi se s približevanjem plačilnega roka za te pomoči, tj.
30. junija 2013, izplačevanje upočasnilo. Na voljo so že namenski prejemki v višini
1 799,1 milijona EUR, v letu 2013 pa naj bi zbrali še 74,5 milijona EUR.
Komisija za zdaj pričakuje, da bodo namenski prejemki, ki so na voljo, in
tisti, ki naj bi bili zbrani med letom, zadostovali za financiranje operativnih
skladov za organizacije proizvajalcev in sheme enotnega plačila, kakor je
bilo prvotno predvideno ob pripravi proračuna za leto 2013, ter kakršne
koli čezmerne porabe v drugih postavkah, kot je računovodska
potrditev obračunov. [1] UL L 209, 11.8.2005,
str. 1. [2] V členu 14
Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta o
finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, je
določeno, da se notranji namenski prejemki prenesejo samo za eno leto. Zato se za dobro upravljanje
proračuna ti namenski prejemki na splošno porabijo najprej, pred odobrenimi
sredstvi zadevnega proračunskega člena. [3] Raven izvrševanja
sredstev na področju ločenih neposrednih pomoči je
izračunana kot odstotek potreb, vključenih v proračun, kar
vključuje znesek namenskih prejemkov za SEP.